Izhaja v Trstu soboto opolndie, ^kopisi ro ne vra-~?j°' Nefrankcrvana P^ma se ne sprejemajo. ®iWnišiv« in npravništvo u*> del Lavatoio St. |, I. [TELEFON 18-67. 1 Posamezno štev. se prodajajo po 6 vin. Inserati se računajo na milimetre v Siro-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnina za celo leto K •4’—; za pol leta in za četrt leta razmerno. >_________________* Glasilo „Narodne delavske organizacije4* v Trstu. Na pustni torek! VELIKI PLES »Narodne Delavske Organizacije" v glediščni dvorani Narodnega Doma“ v Trstu. Raznovrstna zabava. == SREČOLOV. Ob 9. uri dramatični intermezzo. $vira vojaški orkester. Začetek ob 6. uri pop. Vstopnina za osebo I krona. * isti dobiček je namenjen v podporo bolnim In ponesrečenim članom. Tovariši! Vsa agitacija je poverjena Vam, da bode Nabava najlepša in udeležba ogromna, a plemeniti namen je najbolja reklama ! Demokratična ideja in mi. Vsako kolektivno gibanje mora biti demokratično. Gibanje, ki zavrača demokratični princip, ne more nikdar računati na sodelovanje širokih slojev. To se danes splošno pripoznava. To 6i prizadevajo pov-darjati na vsakem kongresu tudi zastopniki socialističnega delavskega gibanja. In prav imajo ! Lahko sc reče, da se posebno pri nemški socijalni demokraciji izraža demokratična pointa močneje, nego li soci-jalistična. Demokracija je predpogoj vsa-< ega socijalizma. Po mnenju socijalistov se socijaliziranje družbe zarnore doseči le s tem, da si socijalisti osvoje pol tično moč in po^spnejo socijaližem do končne svrhe države. Ker je nagibna moč državnih tvorb poglavitno gospodarski interes • in je tega slednjega za socijaliziranje družbe najti le pri razredih, ki trpe pod današnjimi pogoji in pričakujejo od pre-osnove družbe v sooijalističnem smislu koristi, je s tem obenem označena velika vstvar.ajoča in oplojujoča moč demokratične ideje za družabni razvoj. Trpeči razredi tvorijo, po opažanjih socijalistov, pretežno večino prebivalstva. Jasno je tedaj, da se s tem, da prodirajo ti le se svojo voljo, izvaja obenem premišljeno in dosledno socialistični gospodarski princip. Ta konstatacija izziva moderno politično in secijalno zakonodajstvo : politična prava za široko maso, brez razlike spola, in ves kompleks demokratičnih žalitev, ki se označuje se socijalnim zakonodajstvom. Aplicirajmo to istino na določen narod, in sicer na slovenski narod. Slovenski narod obstoja skoraj izključno iz širokih slojev: delavcev v večih mestih in indu-strijalnih središčih, poljedelskih delavcev in kmetov na dežefi. Ce je res gospodarski interes gonilna moč vsakega pol tičnega in socijalnuga delovanja, potem je pač jasno, da je v našem slučaju gospodarski interes malone istoveten z gospodarskim interesom vsega naroda. Vstvarjajoča sila naše narodno-politične tvorbe je torej pošteno gospodarsko delo, ki odgovarja potrebam in gospodarskim interesom širokih slojev, takorekoč slovenskega naroda. Ali se s tem ne vsiljuje demokratični princip, kakor neizogiben imperativ ? Gojiti demokratični princip je, potemtakem za nas identično z gojenjem takozvanih narodnih svetinj sedanjega in bodočega razvoja našega naroda. V tej smeri razvija naj se naše javno delovanje. To velja posebno za odgojevalni in izobraževalni problem. To treba poznati. Vsa naša politična in stanovsko, stro- P O D L I S T E K. Od smrti vstali. Mauuelc Oris. Prevel F. Pirman.) Pijanski spisal: **'etja, namreč večerna izdaja „Veli-^ hata“ je imela iti v stroj, ko je glavni Previl v s°h° direktorja ter mu Uvodnega članka ne sinemo'priob-ta ‘ ^reba ga nadomestiti... ministerstvo ni padlo! id- ' odja lista je obstal, kakor bi ga bil ia vdaril po glavi. Bil jo pobit. Zmaga iveA°*’hčnem polju, opevana, razvpita širom ’•86 ie “orala vrniti v sramotno temo kega koša. Lažnjiva brzojavka iz nm sta ga jc bila opeharila, kakor 1 na ivm ga mej vsem časnikarji. sedaj, kako popraviti? — je 2 glasom, v katerem je bilo čuti [>i$e‘ ' Kdo mi v dvajsetih minutah na-> '!vodni članek za tretjo izdajo, ki hri, lzKi, m ra iziti brez zamude ob G. zvečer ? Glavni urednik je vmolknil; ni vedel kaj bi rekel in že je hotel oditi, da se vmakno jezi svojega višega, ko je, stoječ na pragu direktorjeve sobe zamrmral: — Tam, v predsobi čaka „od smrti vstali". Dajte ga slednjič vendar vspre-jeti, gospod vodja ! „0d smrti vstali" ! To naznanilo je bilo za staro časnikarsko lisico žarek luči. — Evo zakaj so čitatelji velikega političnega lista tisti večer, na mestu političnega uvodnega članka čitali odkritje velike tajne. Prepustimo besedo vodji „Velikega lista".. „0d smrti vstalega" — kakor se je on sam imenoval in kakor so ga v mestu poznali vsi, vsem jaz večkrat videl v sobah našega uredništva, ko je prihajal iskat kakega urednika, ki naj bi ga interviviral in mu dal kako denarno pomoč. Večkrat je bil že vprašal po meni, s kakim drugim urednikom, ne da bi bil nikdar to dosegel. Je li morda imel povedati kaj čudnega, nepričakovanega o oni neznani deželi, iz katere se noben potnik ne povrne, in izrazil željo, da bi govoril z menoj ali iz katere je pa bilo dano njemu — kakor se je zdelo — pobegniti? — Možno je — sem si mislil — da mi ,.od smrti vstali" poda snov za kako novelo. Zato sem velel, naj ga puste k meni. Suh, neznansko dolg, žolt, vstopil je on spodobno se priklanjajoč in v tem priklanjanju sličen ogromnemu vprašanju ? Za tem je dvignil svojo leskečo plešasto lobanjo ter me gledal se svetlimi zenicami, lcovajc od mene bodiilne besede. — Kaj hočete torej od mene? — sem ga vprašal z neprijaznim glasom. — Gospod! — odvrni mi je jedno-stavno ta čudni človek. — Jaz sem „od smrti vstali". — Toliko bolje ! Tako boste vedeli povedati kaj posebnega ! Kako je kaj na onem svetu? — Ne vem, gospod, ker nisem imel časa tam ostati. Ampak meni se zdi, da se hočete le norčevati z menoj. —- Nikdar ! Jaz vas poslušam z naj-večo pazljivostjo ! — Bit sem profesor kemije in fizike na gimnaziji v.... no, nič mari kje. Moji kolegi so se me ogibali, moji učenci so me kovna organizacija, naj slani na strogo izvedenem demokratičnem principu. Na narodno-političnem polju naj pride do popolne veljave duša naše mase, njene želje, njena volja. Zastopniki ljudstva in voditelji stanovsko-strokovnih gibanj morajo dobivati svojo moč od ljudstva. Izvesti treba reprezentančni princip v smislu prave demokracije. Se le tedaj bodo nehali automati, a rasli popolni in-dividuvi, svesti si svojih pravic in dolžnosti kakor člani celote. S tem bo rasel upliv mase, a bo raslo v njej tudi Čutstvo odgovornosti nasproti skupnosti. A. da ta svoboda v uveljavljanju svoje volje in svoje moči ne preide v anarhijo in demagoštvo, zato je treba posvečati vso skrb odgoji in izobrazbi mase. To prepričanje naj bi predrlo v vse sloje našega ljudstva. Moramo priznati, da se je naše življenje tudi do sedaj razvijalo v znamenju demokratičnih načel. Naša politična organizacija in razni pojavi našega političnega življenja, kakor sestanki, shodi, priprave za volitve v občinski, deželni in državni zastop, razni nastopi i. t. d. se opirajo na demokratični princip. JVcba torej le zavihati rokave in spopolniti to organizacijo. Dotika z maso mora biti trajna in živa; shod1', politična predavanja, sestanki itd. ne smejo več nositi na sebi pečat manifestacij, provzročanih po izrednih dogodkih, ampak morajo zavzeti mesto stalnih pojavov našega javnega življenja. S tem se bo razvila živahna agitacija, ki bo vzdramila marsikaterega iz dosedanjega indil erentizma, in mu določila Častno me?K> narodnega sobojevnika in sotmdnika na delu spopol-nitve naše narodno politične organizacije. Žalostno, a neovrgljivo dejstvo je, da mora vse breme političnega in narodno-organizatoričnega dela nositi le nekaj oseb dočim ostali zavzemajo mesta neplodnih, a včasih prestrogih opazovalcev. Ali je to demokratično? S tem se vstvarja jez ne le med maso in voditelji, ampak se obkroži tribino voditeljev se zidom, pivko katerega si ljudska eneržija ne upa priti, ker jo zadržujejo razni predsodki iz časov, ko se ni strogo izvajal demokratični princip. Dolžnost jo naše inteligence, da se smatra izvoljeno predvoditi ljudstvo, ne radi svojega znanja, socijalnega položaja in boljšili premoženjskih razmer, ampak radi svoje dobre in poštene volje iti med ljudstvo in delati za njegov blagor. V isti smeri naj se razvija naše ostalo strokovno in sploh družabno življenje. Potrebno je, da zagotovimo nižim slojem zastopstvo in veljavo v vseh pojavih našega javnega._ političnega in gospodarskega življenja. Ša le tedaj bo pozabljena pravlj ca o preganjali. Edino moje veselje je bila moja družina pa študiranje. A žena me je kruto prevarila : pobegnila jo od mene in vzela seboj mojo hčerko. Tedaj mi ni ostalo druzega, nego moje knjiga in pa inštru-mentje moje znanosti. Po mnogih in dolgih raziskovanjih sem iznašel „elixir večnosti“ Kakšno moč da ima ta „elixir“, sem zaupal le moji stari služkinji ter se ž njo pogodil, da če bi jaz vmrl prej nego ona, mi ona vlije v usta to dragoceno tekočino, dočim bi storil faz njej isto, če bi ona prej vmrla. Prišel je za mene osodepolni dan smrti, a jaz ga nisem pričakoval kakor nekaj temnega in strašnega, ampak kakor nekaj težko pričakovanega in dopadljivega. Izdahnil sem zadnji dih mojega prvega življenja neko deževno decembrovo jutro, dočim je pri mojem vzglavju stala zvesta služkinja, ki je bila pripravljena, se stokleničico v roki, ter jo komaj čakala, da mu G.je v usta „elixir večnosti“. In res! Mtnuto pozneje sem čutil, kako se mi je zlila po grlu tekoč na in kako je ž njo prihajalo nazaj v moje truplo življenje. zdravje in moč. Dvignil sem se v postelji popolnoma zdrav, zahvaljevaje se »doktorski politiki11 in o štafažni politiki, kakor tudi o shodili tik pred volitvami in le tedaj bomo postavili naš narodno-gospo-daraki razvoj v edino pravi tir: na resnično izvajanje demokratične ideje. Bodi jasno! (Dopis iz Brega). V zadnjem času čitamo v „Zarji“ skoro v vsaki številki kak dopis iz našega Brega. V nekaterih številkah omenjenega lista zavzemajo kar polovico prostora vesti iz Brega. V teh vesteh se kopiči neresnica na neresnico o členih ,,N. D. 0.“ v Bregu ; obrekuje se in natolcuje, očita se nam, da smo narodno pobarvani socijalisti, brezverci itd., med tem ko se povzdiguje v deveta nebesa »Katoliško izobraževalno društvo11 in njega člene. Roko v roki s tem javnim obrekovanjem gre „delovanje“ teh patentiranih kristjanov po shodih in zaupnih sestankih. Res je, da so vspehi, katere so ti novodobni preroki dosedaj dosegli, malenkostni, a ipak mi ne moremo in ne smemo molčati ter dopuščati, da bi izvestni ljudje mirno in brez prigovora begali nevedno ljudstvo in delali zmešnjavo. Treba torej nujno, da spregovorimo enkrat jasno in odločno besedo vsem onim, kateri znajo s svojo glavo misliti. Kakor v Istri sploh, tako tudi v Bregu še do pred par leti nismo poznali strankarstva. Ljudstvo je bilo edino in složno, a razumilci, duhovniki, učitelji in drugi so delovali vedno složno za blagor in napredek naroda. Pred par leti šele je začel prepir med J beralizmom in klerikalizmom v Boljuncu. Ljudje so se razdelili v dva prctivna tabora, sovražili so se in medsebojno preganjali. Ni namen tega članka raziskovati, kje je bila večja krivda, a krivda je bila na obeh straneh. Vendar je bil ta razpor omejen le na vas Boljunec. Drugje v Bregu so ostale razmere kakor prej. Delovali so složno vsi oni, kateri so imeli voljo za javno delovanje. < > Ricma-nj h tu ne govorimo. Dalo bi se tudi o tem vprašanju mnogo pisati, a morda pride to na vrsto o drugi priliki. Lansko leto šele so se našli v Dolini ljudje, kateri so naenkrat začutili potrebo dvigniti čisto in neomadeževano »krščan-sko-katoliško zastavo". Neposreden povod temu je bila resolucija, katero je sklenil občinski zastop v Dolini proti škofu Naglu, in katero je odobravala tudi večina duhovnikov. Zato je bila glavna gonja naperjena proti županu Pangercu. Kaj je vse to pomagalo, pokazale so zadnje volitve, pri katerih so klicali proti Pangercu na pomoč pekel in nebesa, a vse brez-vspešno. Ali je pa res župan Pangerc, oziroma občinski zastop v Dolini z vspre-jemom Pangerčevega predi ga napravil tako velik greh ? Nismo se učili bogoslovja, vendar poznamo nekoliko katekizma in dogmatika, po koji je v katoliški cerkvi samo ena oseba nezmotljiva, in to je rimski papež, katolički naslednik svetega Petra in namestnik resnic. V vseh vprašanjih pa, ki Krista na zemlji. A tudi ta nezmotljivost papežava veljajle glede tolmačenja verskih se ne tičejo verskih resnic, je papež ravno tako zmotljiv, kakor vsak drug človek. Liturgični jezik, to je oni jezik, v katerem se vrši služba božja v cerkvi, pa ne spada ki nikbki verski resnici. Ce je še danes skoro po vsem katoliškem svetu latinščina v rabi pri službi božji, je to le vsled tradicije, oziroma stare navade. Ne smemo namreč pozabiti, da so bila v srednjem in moji zvesti služabnici za uslugo, ki mi jo je storila. Ali, gorje meni, o gospod ! To je bil ravno začett-k vseh mojih nesreč. Mislil sem, da sem postal najsrečnejši človek na svetu. Slava in bogatstvo, sem mislil, se bosta klanjala moji volji. Slava in bogatstvo — — ni mi bilo treba dru-zega, nego vtrgati ti dve najlepši cvetki na svetu. Odpovedal sem se službi profesorja na gimnaz ji v — no, nič mari kje... in podal sem se na potovanje po svetu z eno stekleničico mojega „elirirja večnosti“. Bil je vmrl perzijski šah, ko sem jaz ravno tisto jutro dospel v Teheran, truden od dolgega potovanja. Predstavil sem se takoj na dvoru in spremili so me takoj pred mladega naslednika, sina vmrlega šaha. — Potem, ko sem se mu globoko poklonil, sem iz notranjega žepa mojega svršnika vzel čudodelno stekleničico in jo pokazal mlademu šahu rekoč : — Vel čanstvo ! Evo tekočine, ki bo vrnila življenje vašemu velicemu očetu. (Pride še.) deloma tudi še v novem veku vsa dela učenjakov pisana skoro brez izjeme v latinskem jeziku, latinščina je bila občevalni jezik učenjakov in po večem delu tudi uradni jezik raznih oblastnij. trie le probu-jena narodna zavest je izpodrinila latinščino iz javnega življenja. Edino katoliška cerkev se je tudi dalje krčevito opirala na latinščino, pod pretvezo cerkvenega edin-stva, pozabivši pri tein, da ni jezik, ampak duh ona vez, katera naj bi družila razne narode v njenem okrilju. Ako vzamemo v poštev naše posebne cerkvene razmere v Bregu, bode takoj jasno, da mi niti ne zahtevamo uvedenje kakih novotarij. Mi zahtevamo samo, da se uvede v naše cerkve zopet slovansko bogoslužje, kakor je to že bilo. Mi zahtevamo, da se nam da nazaj ono, kar smo že imeli, a nam je bilo ukradeno, ker so naši predniki spali. Mi znamo, da je bilo škofu Naglu, ko je prišel v Trst, naročeno, da uvede slovansko bogoslužje, a znamo tudi, da on tega ni hotel storiti. Znamo tudi še marsikaj druzega, kar pride vse na vrsto, ako se nas bode izzivalo. A ne le, da škol' Nagi ni hotel dovoliti slovansko božjo službo v cerkvah naše občine. Jemal nam je tudi kos za kosom onih pravic, katere smo še imeli. Do prihoda škofa Nagla se je obhajalo v dolinski cerkvi v slovenskem jeziku, škof Nagi je obhajal prvi v latinskem jeziku. Od takrat nam je odvzeta tudi ona mrvica, katera je b la še ostala. Ko je bila pri školu Naglu deputacija, da se o tem pritoži, je on rekel deputaciji: „Saj ne tajim, da ste imeli v vaši občini slovansko božjo službo* a zakaj se niste pravočasno oglasili, ko se je vpeljalo latinščino.11 Voditelj deputacije je odvrnil škofu: „Milostljivi, ravno zato smo se sedaj oglasili, ker se je našemu jeziku zopet odvzela ena pravica v cerkvi.11 Škof Nagi je ostal do današnjega dne dolžan odgovora! In ko se nam tako jemlje korak za korakom naše pravice, naj bi mi molčali, naj bi še poljubljali šibo, katera nas tepe? ! Mi hočemo ohraniti vero naših predmkov, hočemo se boriti za naše gospodarsko dobro in za pravice našega jezika v cerkvi in izven iste. Vsakikrat pa, ko bodemo videli, da nam kdo krati naše pravice, bodemo proti istemu nastopili tudi v bodoče brez pardona, pa naj bo potem to Peter ali Pavel, ali magari tudi trikrat škof!! In naj se nam pri tem ne očita, da smo brezverni. Povdarjali smo že, da je samo rimski papež nezmotljiv, a tudi on le takrat, kadar razlaga verske nauke in resnice. Nikjer pa ni pisano, da so škofje nezmotljivi, tem manje velja to o kakem mladem kaplanu, kateri je jedva prišel iz semenišča in pozna življenje komaj toliko, kakor kaka mlada, ravnokar iz zavoda odpuščena institutka ! 1 > odi torej jasno med nami. Mi hočemo delovati za gospodarsko povzdigo ljudstva, hočemo se boriti za pravice našega teptanega naroda, hočemo delovati za krščansko moralo med našim ljudstvom, nikdar pa se ne bodemo dali vpreči v jarem onih pogubonosnih idej, katere so pripravile že toliko narodov na rob propasti in katere bi utegnile uničiti tudi naš narod, ako se jim ne upremo pravočasno ! Vozniki tržaške okolice in Brega! — Ne pozabite, da je štrajk napovedan in daje vsako dovažanje gramoza (batude, ja-rine in ješča) za kogar si bodi IZDAJALSTVO lastnih interesov in onih vaših tovarišev! DOMAČE VESTI. Štrajk okoličanskih voznikov. — Ta štrajk traia še vedno. No, smemo reči z vso gotovostje, da je štrajk tekem mino-lega tedna stopil v zadnji, odločilni stadij. Tekom minolega tadna so se vršili razni sestanki v okolici in na Bregu in razne zaupno konfer, nce. Posebno je bil važen shod, ki se je v četrtek vršil v Lonjerju. Pred shodom se je pa vršili preko dve uri trajajoča konferenza zaupnikov. Zares -vzg edna je vstrajnost in disciplina štrajkujočih voznikov. Vn-ma za stvar je mej njimi vedno v:šja. Saj je pa tudi razumljivo, kajti le če se trdno vstraja v boju, se sme z gotovostjo pričakovati končno zmago. Patentirani lažojivci. Vse časti vredni mazači krog glasila jugoslovanske scc. demokracije predobro vedo, da se jim , bo pri prihodnjih deželnozborskih volitvah v Tržaški okolici slabo godilo, radi tega, si na vse mogoče načine belijo glave, kako bi mogli pridobiti naše slovenske okoličane. Da pa pri tem svojem poslu niso po3ebno izbirčni in da se poslužujejo tudi najpodlejših sredstev, nam kaže nastopni slučaj. Zadnja št. tega umazanega glasila je natisnila popolnoma izmišljeno notico, v kateri pravi, da je tov. Jaklič na nekem zaupnem sestanku imenoval slovenske okoličane „bakule“ in da je rekel, da bodemo že te „bakole“ spravili iz Trsta. V prvi vrsti bi prosili, da bi dotični „lažnjivec“, bi je to pisal, tudi povedal, kateri dan in kje se je to govorilo ? Kakor bode preslavnim postopačem krog „Del. Lista11 gotovo znano, smo mi veduo, kadar smo pisali o kakem govorniku njihove stranke, tudi ihienovali dotični shod in prostor, kjer se je isti vršil, na kar 6ino redko kedaj dobili odgovor, kar nam dokazuje, da smo vedno resnico pisali. Največjo zaslugo pri take vrste lažeh ima dolgonogi Jernejčič; ker mu je dobro znano, da njegovega, oziroma njegove stranke glasila noben pošten slovenski delavec ne čita, si pomaga na ta način, da kriči v „p r o s t i luk i11 ko sraka in vsiljuje ljudem (namreč brezplačno) „I)el. List11. To opazujemo na tem velikem so-drugu že delj časa. A s tako vnemo kot pretekli teden ga pa še nismo videli agitirati. Kolikor delavcev dela iz. okolice v ,,prosti luki", vsak je dobil od Jernejčiča list brezplačno in to vse radi kratke popolnoma izlagans notice. Ali pardon — nikomur ne smemo krivice delati. Ta notica je bila za rodbino Jernejčič velikega pomena. Bližajo se zopet volitve in dolgi Jernejčič, mora svojemu nesrečnemu bratcu pot pripravljati v tržaški okolici. Mi smo to stvar pojasnili edino radi tega, da naši delavci in okoličani sprevidijo zopet, kako nizko je padla jugoslovanska socijaloa demokracija v Trstu, katera se podužuje v prvi vrsti laži in de-nuncijantstva. Vodstvo postaje juž. železnice pa lem potom vljudno opozorimo, da prepove tudi sodrugu Jernejčiču v službi kolporta/o lista, kar je sploh v Avstriji prepovedano. Ako bi se pa naši opravičeni želji ne • ugodilo, potem bomo tudi mi v službi agitirali in razširjali naš list „Narodm dela vec11. Lojalnost »Delavskega lista". — V svoji predzadnji številjki je »Delavski list11 imel brezobrazni pogum trditi, da je tov. Jaki č na nekenj zaupnem shodu, na katerem je bi zraven tudi tov. Dr. J. Mandič, imenoval okoličane »bakuli". Ker je ta trditev zlobno izmišljenja, sta prizadeti vseh', poslali »Delavskemu flstu11 popravek11, v katerem vabita imenovani list, raj na podlagi tiskovnega zakona priobči istega. »Delavski list" tega ni storil. To je torej lojalnost „Delavskega lista1'! Da odpomoremo rečenemu listu iz zadrego, priobčujemo mi rečena popravka, ki se glasita : Z ozirom na notico, priobčeno pod naslovom ,,Bakuli11 v št. 6. „Delavskega lista11, vabim Vas, na podlogi § 11). t skov-nega zakona, da jsriobčite v prihodnji številki Vašega lista sledeči: POPRAVEK. Ni res, da 6em jaz na nekem zaupnem shodu imenoval okoličane ,,bakuli11 ter rekel še zraven, da bo treba „bakule“ (tedaj okoličane) vse zapoditi iz mesta. Res je, da jaz nisem nikdar izrekel gori omenjene besede in da je torej navedena notica izmišljena od prve do zadnje pike. Trst, dne 10. Lbruvarja 1909. Jvan Jaklič. Z ozirom na notico, priobčeno pod naslovom „Bakuli!‘ v zadnji številjki „Do-lavskega lista11, vabim Vas na podlagi 19. tiskovnega zakona, da priobčite v prihodnji številki Vašega li ta sledeči: POPRAVEK. Ni res, da sem jaz bil zraven, ko je Jaklič na nekem zaupnem shodu imenoval okoličane ,.bakuli “ ter rekel še zraven, da bo treba „bakule“ (tedaj okoličane) vse zapoditi iz mesta. Res je, da jaz nisem bil ne na tem ne sploh na drugem kakem zaupnem shodu zraven, kj-r bi bil tov. Jaklič baje izustil gorenje brezsmiselne besede. Trst, dne 10. februvaria 1909. Josip Mandič. Moč klofut. Dne 9. t. m, je c. kr. notar, mestni svetovalec in deželni poslanec kakor tudi predsednik društva ,.1'a-tria" dr. Camillo Depiera, na javni ulici v T' s tu dobil klofuto. Od koga? OJ odvetnika dra. Justa Dompieri. sina bivšega tržaškega župana dr.a Karola Dompieri, kterega slednjega je oklofutani notar mi- nulo nedeljo v 6vojem govoru na občne® zboru društva „Patria“ jrazšalil s tem, ga je primerjal Judežu Iskarijotu. , Kakor priznava sam „Piccolo“, je®' Depieva klofuto prejel in obdržal. K Depiera je še isti dan podal demisijo » kor predsednik društva „l’atria“ in j stvar, ki bi sicer radi klofute same o3ja privatnega značaja, postala predmet F nega in političnega razpravljanj a - Moč klofute! In prav je! Nočemo1 ne moremo braniti bivšega župana Karola Dompieri, ki gotovo naše obran' ni zaslužil. Vzlic temu moramo prizna b da je dr. Depiera dobil zasluženo plač'0' Dobro je in potrebno napadati se stvf nitni argumenti nasprotnika. To. kar 5 pa dogaja v laškoliberalni stranki, to ms več stvarni napadi, ampak navadne cade, Hraneči se se samimi bombastični in starokopitnimi frazami o slavni latins zgodovini, o vzvišeni in presijajni kultu i 0 solncu latinske civilizacije, o temi b* barskega neznanja, o barbarih : Slovenc' katere treba vničiti itd., ne znajo pa®e nejega, nego, da na občnih zborih, k' ljajo aktuvelnim vprašanjim, črnijo blatijo osebe, ki ne trobijo v njihov r°f>; Vsi ti so barbari, a oni so izvoljeni sin° ,.avite culture11. Ali naj se proti tak' veternjačem borimo z dostojno polem'k ’ z močjo stvarnih argumentov ? Ne, klofu in njih moč se vsiljujejo same po sebi. prepričani smo, da se ne bodo g0SP 1 ometergeld11, ter obenem predložil .. štveno knjižico, katera se glasi na .1 -e Josip Marinkovič, slikar in pleskar i° ^ bila izdana od s o c i j a 1 n o - d e m o kr ‘ tične organizacije v Solnogradu („Df * gruppe Salzburg"). _ Mi, v dobri veri, da je mož kot slabo podučen, smo mu stvar pojasnil' mu napisali natančni nsslov njegove str^ kovne organizacije, via Boschetto št. Ali sedaj pa čujte in strmite, kaj n1® ’v ta človek odgovoril. Bil sem ravnokar ^ ulici Boschetto št. 5. kjer sem g°v’;°r jet nekim majhnim človekom približno 24 ^ starim in z očali na nosu, kateri mi )e zelo slabi nemščini povedal, potem ko s0^ mu pokazal knjižico in zahteval podp0*.^ da nimajo denarja, ampak polno dolg°v[)f, tudi ako bi ga imeli, ga Hrvatom smejo dati. Pojdita v ul co Lavatoio št-I. nadstropje tam je organizacija za > vence in Hrvate. Ker naša N. I). O. dosedaj še m® posebnega denarnega fonda za delali kateri so pri socijelni demokraciji orgaDj z.irani, se je nabralo med navzočimi 0 e v čitalnici N. D. O. 3 K 76 vin., tog. je pravilno organizirani sodrug Josip rinkovič hvaležno sprejel. , ^ Tako, gospodje sodrugi, tukaj h Hlo- resnično sliko vašega člo\\-kol|ubnega ^ lovanja. Sicer pa ni to prvi slučaj, da Ir k"1' potovalne slovenske delavce poslali k "aI„ po podporo, ki so jo tudi prejeli, zft , se Vam zahvaljujemo, t r ob;edneni V pn-očamo, da ttidi zanaprej vse slov0119 delavce pošljete v ulico Lavatoio št. t ‘ podporo. »Delavski List11 pasiven ? To dar ni mogoče, dasiravno je bilo to P® dano na kongresu jugoslovanske socijal, a demokratične stranke, ki se je vršil ^ 31. januvarja in 1. in 2. februvarja *’ v Ljubljani. Da pa ni mogoče, da j0 * siven, sklepamo iz dotičnega poročila sau1^ V tem poročilu je namreč reč no, (la. .. tiska »Delavski List11 v 2500 lZ^S„0 Dajmo malo računati. Mi vemo —• l£eI >, hodimo citati listov na puf po tobaka*1!^ ampak če jih potrebujemo, jih vkup1 ^ — da se prodaja »Delavski List11 Pu jj|t stotink. 2500 iztisov znese torej okr°f? K 150.—, od teh odpade 10 /tf razpr0 jalc m, torej K 15.—, ostane še K Tiskarna jih ne sme stati gotovo več, c j, K GO. Ostane torej še K 75.— A ur :j niški in upravni t* oški gotovo ne preš01 K 50.—. Ostane torej še K 25.—• č ?^ leg tega se je v minolem letu 1908 lil o za list K 4000 darov. Kako je °era m°f?oče> da je »Delavski List" 1 bIV®n'J Torej, ono ali drugo : ali ste se trdili, da se list tiska v ’ . Vtisih, ali ste se zlagali, ko ste rekli, ■1° pasiven. Sicer pa nič čudno, saj iztisih, ali ste se zlagali, ko ste rekli, taV° Pas‘vei1, čricer pa nič y J-~ ° m6!1?0 *n Povs°d lažete. ^ Nasi plesi in plesi Italijanov. — 1110 P31' vrstic v odgovor »Indipendentu" Slede ; njegovega zasramovanja naših plesov na na^l* dekel. „Indipendente“ je hotel s ,ttlren smešiti in zasramovati naše plese ni 'enb mas.k0 na Plesu »Leghe nazionale" je *” |.t0vldenze“ iz rečenih hiš. In znano odlič '’-^a na te Plese prihajajo tudi naj-«» 'aejše italijanske dame. Kaj poreče j]jnfa dr. Mrachova, ali kaka druga od-doti * aiaa> 1{° pride na takem plesu v ^ns[° ;8 s'cer nesre^noi a izgubljeno letajte pred svojim pragom, o go-Več^’ 'U vldeli bodete, kako ogromno *UP smeti je pri vas, nego pri nas. p0 Premikači c. kr. glav. skladišč, lle31,0r 1 Predzadnji »Delavski list“ Vas je J®dn'llriU° DaPadel in imenoval pijance. Oh-feat e.m Pa zagovarja kamonsta Sosiclia, 'ri,' as Pieganja in trpinčh da v Uda ^ UU(dje so toliko brezobrazni, g0 ,as 8edaj vabijo na volilni shod v ul. te„aC e^°- Tovariši premikači, udeLžite se pijari®'°da in vprašajte, zakaj Vas imenujejo l)a ^Ve nerazumljivi premeščenji. — v j a‘ razumljivo je, zakaj da se premešča jjipoljano policijskega nadkomisarja dra. ciDi tae*a Pertota in polcjskega kon-aanir 1>C ra’ Stanka Trnovca. Čitamo mej.,0l,> da sta ta dva funkcijonarja pre-delil°na v Cjubbano, kjer bosta■■ prido-*-S Trn‘la kranjski deželni vladi, in sicer dr.r kakor komisar. iz v ^eiazumljivi sta nam ti premeščenji da s j razlogov. Prvi mej temi je dejstvo, Iti 8?,3 .^eai °diomljeta policiji dva uradnika, le j a )ezikovno tako vsposobljena, kakor % a,°,.^at®rh dočim tukajšnje redarstveno ^eštel' -tV° ravno tacih najbolj potrebuje. Ui-a(j ‘ bi skorjj lahko na prste vso one tako i L redarstvenega ravnate jstva, ki bi Zeli>a • 'r°’ ^a^° temeljito poznali oba detlov^ Iez'^9, kakor jih poznata gori ime-aujv,a.a‘ A ne le jezikovno najbolj sposobna, Hiej j’v8Inemo reči, tudi najbolj priljubljena občinstvom, sta ta dva gospoda. l>i y a'?> Jako malo jih je na policiji, ki ravnQna ‘ tako taktno postopati, kakor vsa].j S* dr. Trnovec. On je vedno in ob lena , Priliki znal tako nastopiti, da je z dose„ ?se8ej> ko bi kak »steber" ne bil pril.^' biti z grda. Videli smo ga o ki j raznih demonstracij. No, on je bil, z mirno besedo prepričati tudi doci^0ejeSa demonstranta, da je odjenjal, Dostjo S° razn* »Mreberji" se svojo osor-ValnJu’ 86 8v°lim netaktnim, da, celo izzi-pr°ltl0 Postopanjem dosezali ravno nas-duhovj ^a so namreč že itak razburjene kolj , mesto da bi jih pomirili — še 1 ^burili. eden nmeIDQ0 re^i> da je bil g. dr. Trnovec cijsini ^ )0^ ^*, r(^ca najsposobnejših pjli- Gradnikov. ^enjca0’ Pa že zopet prostora za dva tftino^ ^ru* Trnovcu pa mi iz srca česti-7 a aranciranju! Minok rep so dobri, za drugo pa ne. P>iel .. “e.delje, dne 7. t. m., zvečer se je ki'atj(. r, ‘ P^rfS tukajšnjih socijalno-demo-3° bilj11 Pekovskib delavcev. Za ta ples tild. p bajeli dvorano konservatorija Tar-l30.^®°d'li se so bili, da bodo plačali K bol za vPorabo dvorane od 9. ure in cel0 g(jCe/’ do 3. ure zjutraj in dali so bili L8® le k-,ro? cre- ^se Je bdo torej v redu, Etični 10 Z-8 Poplavljeno, socijalno-d ^mo-Vfirici „ P0ki, ki so v ogromni večini Slo-8>li oa,'> 80 ze veselili, kako si bodo bru-av°ranP° p0 gladkih parketih Tartinijeve ,a0gii ’ dasicavno so peki, vendar niso PleRoi-6 bloke speči kruha, da bi nam- le v.H‘e8ab V Tart:^.,: J___! n, i 7 Tartinijevi dvorani. Zakikirikal, - a dja| ■0 Vebki petelin „L’ Indipendenta" iSstir ’ j ^'la P ofanacija, če bi se v!3^ Ham delavcem, ki so — kakor je ; Vn Ham r\ Kl 80 Kaicor je • Tn ^)on^1 8ua) — po večini Slo-17Vjvr je gospod 1 »Innara, direktor konservatorija Tartini pakom, odpovedal dvorano. In tako niso socijalno-demokratični pekovski delavci mogli plesati. Eli, da, kakor rep so vas pustili iti za njimi po mestu, ko so spremljali Mila-neže, a plesati v njih dvoranah — oibč — tega vam ne puste ! Ladijedelnica pri sv. Roku zaprta radi enega Nemca. — Da, tudi v ladjedelnici pri sv. Roku imajo mnogo Nemcev, ki so — kakor povsod — vzrok uevolje domačih delavcev, ki so Nemcem zapostavljeni in od njih šikaniram, V ladjedelnici pri sv. Roku se je ta nevolja domačih delavcev posebno poostrila proti Nemcu Ivlonner-ju, ki je nekak vodja (kapo) in je tako vedno v dotiki z ostalimi delavci. Ker jih je ta Kliinner vedno, neprestano šikaniral, so delavci najprej prosili vodstvo ladjedelnice, naj tega človeka odslovi, ali pa naj ga vsaj premesti na kako drugo mesto, da ne bo imel več opraviti ž njimi. Ker niso tega dosegli, so sklenili nastopiti s pasivno rezistenco. Arodstvo ladije-delnice jih je pa pozvalo, naj spoštujejo predpisani red. Vsled tega so imeli delavci minole srede sestanek, na kterem so sklenili, da izreče vodstvu ladjedelnice ultimatum, v katerem zahtevajo, da se — če možno takoj — odslovi kapota Klonnerja in da se to njih zahtevo reši takoj, ker v nasprotnem slučaju da prično obstruirati, in sicer tako, da bodo prišli na delo, a da ne bodo delali. V odgovor na ta ultimatum je pa vodstvo zaprlo ladjedelnico in odslovilo vsa delavce, ki jih je 600. Sedaj se vrše pogajanja mej odslovljenimi in mej vodstvom ladjedelnice. la vse to radi enega samega Nemca! Ciril-Metodov ples, ki ga, kakor vsako leto, priredi tudi letos tržaška slovenska mladina, se vrši danes zvečer v „Narodnem Domu". Ples začne ob 9. uri zvečer. Plesalo se bo v gledališčni in v Sokolovi dvorani. Maj plesom bo srečolov in drugi takšni intermezzi. Vstopnina K 2.— za osebo. Člani „N. I). O." dobe vstopnice po znižani ceni. Dr. Šolar —šenšal. Jugoslovanska socijalna demokracija ima velko srečo, da je dobila tega človeka, ki je vse na svetu, samo — jurist ne. Pred kratkim časom se je pogajala neka slovenska gostilničarka I., da bi namreč kupila neko gostilno v ulici kovani Boccaccio. Kmalu na to, čez nekoliko dni prileti v njeno sedanjo gostilno Dr. Šolar in jo prične žaliti, da kako se ona predrzne za njegovim hrbtom pogajati se za imenovano gostilno. Na ponižno vprašanje gostilničarke, kaj da ima on pri tem opraviti, je odogovoril; jaz sem zastopnik socjalne dem. in imam nalog to gostilno kupiti.. Torej „Senšal". Čestitamo !!! Bojkot. Mioisterski predsednik baron Bienert je ukazal nedavno konfiskacijo vseli čeških listov, ki so pozivali k proizvajanju gesla: ..Svoji k svojim!‘‘ torej k protinemškemu bojkotu. Toda zato nemški listi razglašajo protičeški bojkot nadalje dobro vedoč, da ukazana koufiskacija za nje ne vtlja. Tako so prinesli dunajski nemški listi poziv zveze nemško-arijskih društev, ki zveni sledeče : ,,Poživljamo tedaj gospode lastnike hiš, ki so Nemci in se kot Nemci priznavajo, prav uljudio, toda ob enem tudi ravno tako odločno, da naj kot nemški Dunajčani ravnajo in vkažejo takojšnje odstranjenje vseh čeških napisov s svo;ih hiš in pi,epovedo vsako nadaljne privešanje novih. Ce bi se vzlic prepovedi — kot se dogaja — vporabljali zidovi še nadalje za češka navestja, tedaj se obrnite k pristojnemu uradu za njih odstranjenje, v slučaju tudi kaznovanje tega nedovoljenega dejanja." Edini in pravi odgovor za ta surovi napad je: „Graditi močne narodno-soci-jalne organizacije in graditi svoje lastne hiše." Jubilejni škandal. — V dunajskem občinskem svetu se je imelo dovoliti 100.000 K za kritje deficita pri jubilejnem sprevodu. Nekateri člani pa so zinili neusmiljeno kritiko. Ta sprevod se je vršil samo radi tega, ker je hotelo imeti par ljudij redove, v odboru se je kradlo po notah, plačevale so se ogromne provizije, obljubovale so se cene a med tem se je pa dalo 8nmo 1 mat srebrn in 1 pozlačen medalijonček. Prirejevalcem se ni šlo za krono, marveč za krono viteškega reda III. razreda. En član odbora si je dal plačati za aranžiranja 100.000 K. S celega sprevoda ni ostalo druzega nego sramota, deficit, pravde, blato in — nobenega odlikovan a. Po burni debati je bil znhtevani znesek dovoljen, toda zvabila se je komisija, ki n»j preišče račune. Mi nismo bili mnogo vredni, vi vsi pa niste vredni nič. Na Francoskem v Bethune se je izvršilo 11. p. m. strašno obglavljenje 4 zločincev, ki so izvršili celo vrsto zločinov, umorov, ropov, itd. Bili so strah cele okolice. Do zadnjega trenotka ni nihče vedel, ali bodo obglavljeni ali pa bodo dobili dosmrtno ječo. Šele 10. p. m. je prišel ukaz za obglavljenje in drugi dan na to se je takoj zvršilo. Ko je prišel krvnik s svojimi pomagači je bil od ljudstva s’avnostno pozdravljen. Slučaj do sedaj v zgodovini neznan. Dokazuje resnično sprijenost ljudstva. Da, celo fotograf je hotel obglavljenjo fotografirati za — kinematograf. To je •res preveč. Občinstvo je vstrajale dokler ni zadnjemu glava pod guilotino odpadla. Ta je pred obglavljenjem zakričal gori navedene besede. Maogo resnice je v teli besedah in nam more biti ta slučaj samo zmet za ponovno zahtevanje, da se kazen smrti odpravi. Dunajsko zlato srce. V mestnem svetu dunajskem je klical krščanski soci-jalist Hraban, da bi morali imeti ,.siroma-ški očetje" za reveže pasje biče. Tako zgleda socijalizem črnili vitezov. Delavsko zavarovanje na Nem škem. — Bolniškemu zavarovanju je pod* vezeno na Nemškem 11,903.794 delavcev (od teli 2,850.421 delavk), ki so zavarovanih v 22.868 blagajnah. Zavarovanju proti nezgodam je podvrženo 18.740.000 delavcev (od teh 5,217.000 žensk) v 630 blagajnah. Starostnemu in invalidnemu zavarovanju pripada 13,948.200 (od teh 4 milijone 715.400 žensk) v 400 blagajnah. Celo to zavarovanje je veljalo leta 1905. 603 mil. mark. Upravni stroški so znašali 10*2 °/0 vseli izdatkov. Bolniške blagajne so izplačale 257 ’/s mil. mark. Invalidnih rent je bilo 857.823, starostnih pa samo 156.158. Zavarovanje proti brezdelnosti. V Belgiji dajajo občine strokovnim delavskim organizacijam podpore približno 74.000 frs. Razven občin dajejo podpore delavskim organizaci am tudi provincije. In pri nas ? Glavao mesto države mirno zre, kako vrste delavcev lakoto trpe in se razcapane potikajo po ulicah. In država? Stavlja se proti strokovnim organizacijam delavskim, šikanira jili, jih razpušča i. t. d. Slovensko gledališče. »Dramatično društvo v Trstu" priredi jutri, v nedeljo dne 14. t. m. čarobno burko s petjem v 3 dejanjih »Lumparij vagabund ali Zanikčrna trojica", spisal J. Nestroy. Pri predstavi bo sviral orkester tukajšnjega bosanskega pehotnega polka št. 4. Začetek ob 7. uri zvečer. Darovi. Za btezposelne delavce so darovali : Gostje krčme »Konsumnega društva" v Rojanu K 9.56; g. vodja rojanskega orkestra K 2. —; gostje gostilne »Pri stari breskvi" K 2.38 ; gostje gostilne »Pri Francu" K 4.50 ; v gostilni „Pri detelji" se je mej gosti nabralo K 5.10, gostilničarka g. Katarina Vatovac je dala K 11.—, v gostilni društva »Jadran" mej gosti K 3.—, a gostilničar K 2. — ; gostje gostilne »Pri dveh murvah" K 7.— ; gostje gostilne konsumnega društva pri sv. Ja kobu Iv 5. Za ponesrečenega tovariša Matija Furlana so delavci pri tvrdki Truden nabrali mej seboj K 22. Za »Narodnega Delavca" je daroval tov. Fran Cotič 1 K, a tov. Filip- Samec 50 st. Za čitalnico N. D. O. je gospica Antonija Šušteršič darovala 5 knijg. DOPISI. Iz Boršta. Tukajšnja podružnica »N, D. O." je bila priredila minolo nedeljo, dne 7. t. m., ples na korist podpornemu fondu »N. I). O.« Plesa se je vdeležilo tudi mnogo Boljunčanov in Tržačanov. Sploli je ta ples vspel jako dobro. Pri plesu je sviral domači tamburaški zbor pod spretnim vodstvom tajnika podružnice tov. Miloša Marca. Na tem plesu so preplačali vstopnino: tov. Šorn K 1.40, tov. Ivan Kosmač Za-brežec starejši 60 stotink, tov. Ivan Kosmač Zabrežec mlajši K 1, tov. Marko Ivašič 60 stotink, dva nepoznana po 20 stotink, Odgovorni urednik: ŠTEFAN KOS. Lastnica in iz vsaki uri z gorkimi in mrzlimi jedili. Udani Jakob Maganja. : JI Mol ritrm": v ulici Stadion štv. 19, kjer toči kraški teran prve vrste, najboljše istrsko belo in črno vino, poleg tega izvrstno vipavsko in tudi dalmatinsko vino, kakor tudi Dre-herjevo pivo ter more poslužiti z domačo kuhinjo kakor tudi z mrzlimi jedili. — Posebno ugodno za delavce. Za obilen obisk se priporoča rodoljub Andrej Furlan. Pekarna Civilna in vojaška krojačnica Bogata zaloga tu- in inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško — obrt. — Odlikovan dne 5. aprila 1906. v Parizu s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajno in v Bruxelles-u z največo odliko »GRAND PRIX“ diplomo. Naročbe se izvršujejo točno in se dostavljajo na dom August Štular. KARL SAMEZ TRST - ul. di Tor S. Piero št. 4. - TRST priporoča sl. občinstvu svojo civilno in vojaško krojačnico Delo solidno. Cene zmerne. Postrežba točna- TRST, via delle Pos e 12. I. nadst. (nasproti Smolarsove papirnice. Civilna in vojaška krojačnica Pavel Pestotnik Trst Trst ul. Farneto št. 46 se priporoča slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0.“ Cene najnižje. - Delo solidno. - Postrežba točna. — Kje se snidemo vsi delavci ob nedeljah in praznikih? V gostilni Hinka Kosiča ,Pri stari Breskvi* v ulici del Belvedere 17. kjer dobimo dobrega terana vipavca in istrsko vino ter vsake vrste jedila gorka in mrzla. Gostilna društva Jadran ulica S. IVI are o št. 17. toči najboljša vipavska in istrska vina Gorka in mrzla jedila so vedno-na razpolago, kakor tudi slovensfe' časopisi. — Najnovejše hvtomatiČP® orgije, katere svirajo izbrane slovenske komade. Postrežba točna. mt Cene zmerne. Za dobrohotni obisk se priporočil Odbor - krčmar društva .Jadran" Viktor Kosič. IVAN KOŠMERLJ IVANOV priporoča svojo TRGOVINO Z JESTVINAMI v KO J A N U, ul. Montorsino .4/. 7- kjer ima na razpolago vsakovrstno kolonije11*® In druge jestvine, kakor tudi razno del'ka teše, najboljša vina in pivo v buteljkah. Valentin Kukanja vogal ul. Molin a Vento In Gastaldi Ima na razpolago - - vedno svež kruh - - in vsakovrstne sladščice. Podpisani priporoča svojo GOSTILNO «uL deli' Istim (58 kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže lahko tudi z mrzlimi in gorkimi jedili. G. Babič. Kajetan Bonefačič priporoča svojo žganjarno ex POČKAJ na vogalu ulic Ghega in Cecilia Toči naravni dalmatinski in vodnjan-ski tropinovec i polhograški brinjevec in jagodec in druge razne likerje. Uljudno naznanjamo da smo otvorili popolnoma novo urejeno r NOVO POGREBNO PODJETJE ■N v Trstu, ul. Vincenzo Bellini 13, telefon 1402 v. tik cerkve sv. Antona novega. Bogato preskrbljeno z najlepšo in vso pogrebno opravo. Mrtvaški vozovi na izbero, za prireditev vsakovrstnih pogrebov. Lastna lzdelovalnloa ln zaloga vencev ln raznih cvetlic Itd. Prodaja vsakovrstnih predmetov mrtvaške stroke. Zaloga voščenih sveč, z lastno tovarno. — Prodaja na debelo ln na drobno Sprejema naročila za prirejanje pogrebov na deže.o ln v Inozemstvo. VODSTVO. trgovino izgotovljenih oblek za gospe, gospode in otroke • • • • ter zagotavljamo točno in solidno postrežbo, kakor tudi najnižjo stalno cene. Priporočamo se najodličnejšim spoštovanjem Bohinec & Co. - Via delle Torri štv. 2 (za crkvljc sv. Antona novega.). Trst Pozor « ! Z I Slovenci! Pozor ! Slovenci! Vse blago, ki se nahaja v meji prodajžlnici V. Dohauschek TEST, ul. Giosue Carducci 11 (prej ul. Torrente), TJttST. proda se vsled skoraj pretekle sezone po jako znižanih cenah. zamorete kupiti po neverjetno nizkih cenah: Obleke za možke ln dečke, Jopiče, Jope, Paletčt, ranglao, Telovnike, Hlače, Oblečlce, Pletenine, Spodnje hlače, Srajce, Kape, kakor tudi vse potrebščine za mOžke. _ Izvršujejo se naročila za oMe po meri. po JAKO NIZKIH CENAH. Govori se slovensKo^jj ! <1 Delniška »■OSREDNJA BANKA # ČEŠKIH HRANILNIC K 10,000.000 Telefon 19 95, Podružnica v Trstu —Piazza del Ponterosso 3. Vlog okoli: K 85,000.000 Naslov za brz.: JPOROBA®0 vloge na knjižice. Vloge na tekoči račun do A “j I Q ^ /Q Menjalnica. BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Premijene vloge po 43/4°/o /A ) Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/ bančne obligacije -- JADRANSKA KAVKA v TRSTU — Via della Cassa di Risparmio st. 5 (lastno poslopje). KUPUJE IN PRODAJA * VPEDNOSTflE P H P I H J E I I mlNTE, obligacije. ZASTAVNA PISMA, J (RENTE,---- PRIORITETE, DELNICE, SREČKE i. t. d.) ____VALUTE IN DEVIZE »» I predujmi na vrednostne papirje tN blago i! GsKompt menic ia Maso, borna naročila SflFE-DEROSlTS Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk. Menjalnica 4*1 VLOGE NA KNJIŽICE- TEKOČI IN ŽIRO RAČUN LEŽEČE V JAVNIH. Q _ 12., 2-30 - 5.30. - Brzojavi: „JADRANSKA“ - Trst. - Telefon: 1463 in 793. VLOŽENI DENAR OBRESTUJ# SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA. — - S Restavracija, S TrSt cene zmerne. Grand Hotel BALKAN S S Kavarna, S cene zmerne