CELJSKI TEDNIK GLASILO SOGIALISTICIE ZYEZE 1Е10УИЕВА LJUSSTYA CEUE, 23. DECEMBRA 1966 - LETO XX. ST. 49 - CENA 50 GledaUika 2 — Telefoni: urednlitvo 23-69; oglasi in naročniki 21-27 (21-28) KONFERENCA OBCINSKE ORGANIZACIJE ZMS V CELJII rSPEl PREGLED PLODNEGA DELA Preteklo soboto je bila dva- najsta redna konferenca občin- ske organizacije mladih v Ce- lju. Konference so se udeleži- li delegati iz mladinskih akti- vov in iz interesnih organiza- cij, ki vključujejo mladino. Prisotni so bili tudi predstav- niki iz bratskih mest Ćuprije, Zrenjanina in Tuzle, ki so bili še posebej toplo pozdravljeni. Razen tega pa so bili na kon- ferenci prisotni: predsednik CK ZMS Janez Kocjančič, po- litični sekretar ObK ZKS in član IK CK ZKS ing. Andrej Marine, predsednik ObSS Der- ni Strmčnik, predsednik ObO SZDL Janko Ževart, podpred- sednik ObS Janez Kovačič in še vrsta tovarišev, ki so pred- stavljali celjske in druge de- lovne in ostale organizacije. Delegati in gostje so dobili že pred konferenco gradivo, med katerim je imelo nedvom- no poseibno mesto tudi poro- čilo, v katerem so mladi v vodstvu občinske organizacije zelo konkretno in kritično hkrati ocenili delo v pretek- lem obdobju in trentuno situ- acijo. Po uvodnem referatu predsednika Staneta Seničar- ja se je razvila izredno živah- na razprava, v kateri je sode- lovalo 31 diskutantov. Pouda- riti je potrebno, da je bila ve- lika večina razprav izredno tehtna in kvalitetna in je do- kaj jasno opredeljevala mlade do osnovnih vprašanj v naši današnji družbi. Opaziti je bi- lo veliko zavzetost in priprav- ljenost, da bi preko aktivnega in samoupravnega odnosa re- sevali osnovna vprašanja in ta- ko dosegli osebne in družbene perspektive. V razpravi sta so- delovala tudi Janez Kocjančič in ing. Andrej Marine. Tova- riš Kocjančič je najprej po- udaril dejstvo, da je celjska i občinska organizacija med najboljšimi v Slovenji in da meni, da dosedanje delo in pa razprava na sami konferenci zagotavljata učinkovito in kva- litetno delo v prihodnjem ob- dobju. Spregovoril je še o ne- katerih osnovnih nalogah mla- dih, predvsem pa je podčrtal odgovornost Zveze mladine za delo na interesnih področjih. Nadaljevanje na 4. strani. »Socialna« zmešnjava? v zadnjem času je veliko razprav, ki se sučejo okrog finančnih problemov soci- alnega zavarovanja. Za zmanjšanje deficita smo sprejeli različne ukrepe; da bi potrošnjo povsem uskla- dili z možnostmi, pa bodo verjetno potrebni še nadalj nji ukrepi. Morda bi med take ukre- pe lahko šteli tudi neko okrožnico celjske komunal- ne skupnosti socialnega za- varovanja. Okrožnica je ba- je tako formulirana, da do- pušča dvoumne razlage; dogaja se , namreč, da zdravstvene ustanove izven območja te komunalne skupnosti njene zavarovan- ce — bolnike, ki začasno bivajo drugod in iščejo zdravstvene usluge, kratko- malo odklanjajo, češ pri- nesite potrdilo, da bo vaš komunalni zavod plačal stroške. Pri tem pa je baje v okrožnici črno na belem, da priznava komunalna skupnost socialnega zava- rovanja storitve v višini, ki veljajo v zdravstvenih zavo- dih na njenem območju. Vprašujemo, kaj je važ- nejše: ali papirnat odnos zdravstvene ustanove do bolnika ali človek in njego- vo zdravje? Kako si je mo- goče nekaj, kar je razum- ljivo, razlagati tako ali drugače in ne samo tako kot dopušča edina mož- nost? Če okrožnica zares ni dvoumna, je vsakršna od- klonitev bolnika skrajno nehumana in neodgovorna, saj ima lahko v najslab- šem primeru tudi najhujše po.sledice. Nič manj neod- govorno pa seveda ne bi bi- lo, če bi kdo postal morda v fizičnem smislu žrtev kakšnih nejasnih admini- strativno jezikovnih formu- lacij. Doslej znani primeri v Mariboru In Ljubljani vse- kakor dajejo misliti in nas prepričujejo v spoznanju, da bomo morali slej ko prej najti zdravilo zoper brezdušnost zlasti tam, kjer bi jo najmanj pričako- vali. oh 42 0DIIK0VA\ J BORCEM PREKOMORSKIH BRIGAD v počastitev 22. decembra in 25-letnice ustanovitve Jugo- slovanske ljudske armade je bila v torek popoldne v dvora- ni Narodnega doma sloves- nost, na kateri je predsednik celjske občinske skupščine,' Zdravko Trogar izročil bor- cem prekomorskih brigad z ožjega celjskega območja 42 odlikovanj, s katerimi jih je odlikoval predsednik republi- ke. Vtem, ko sta Karel Čretnik in Dušan Brglez dobila orden zasluge za narod s srebrnim vencem, je bilo 31 nekdanjih članov prekomorskih enot od- likovanih z medaljo za hrab- rost, 9 pa z medalje zasluge za narod. Na slovesnosti, katere sta se udeležila tudi nekdanji ko- misar pete prekomorske bri- gade tov. Hro^'at in politični sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov v Celju, inž. Andrej Marine, je spregovoril in čestital nekdanjim borcem prekomorskih brigad predsed- nik občinskega združenja bor- cev NOV, Jože Jost. -mb POČASTITEV GRANIČARJEV Predsednik mozirske in pod- predsednik žalske občinske skupščine, predstavniki druž- benopolitičnih organizacij ter delovnih kolektivov iz obeh občin so ob praznovanju dne- va JLA in 25-Ietnice ustanovit- ve Jugoslovanske ljudske ar- made obiskali in pogostili več- je število graničarjev v Zgor- nje Savinjski dolini. Graničarje so obiskali v pla- ninsikem domu v Logarski do- lini, zatem pa se pomerili v šahu in streljanju z zračno puško. V šahu je zmagala eki- pa graničarjev, medtem ko so bili v streljanju najuspešnejši člani ekipe občinske uprave. Pripadniki JLA so v okviru praznovanja pripravili v so- delovanju s podružnično šolo v Solčavi svečano akademijo. Ta, skoraj tradicionalna pri- reditev, že nekaj let zapovrst- jo navdušuje občinstvo, ki je tudi minulo nedeljo napolni- lo dvorano v Solčavi. -ez ŽEBLJICA Ko so pred nedavnim razprav- ljali o ukinitvi oddelka za kontro- lo deviznega poslovanja pri SDK in prenosu poslov v Maribor ali Ljubljano, so bila mnenja v de- lovnih organizacijah enotna: sko- raj povsod so namreč izražali ne- zadovoljstvo spričo tega, da uteg- ne takšen ukrep prizadeti podjet- ja s potnimi stroški. A se je ven- darle našel tudi zastopnik večjega celjskega podjetja, ki se je izprsil: Kar dobro, podjetje mi bo vsak teden dalo na razpolago avto, do- bil pa bom tudi dnevnice. Tako je prav! Zakaj bi le varčevali? Ob 25 LET NAŠE ARMADE DELEŽ JLAVIZGRADNJIDEŽELE Pred petindvajsetimi leti je naša armada zrasla iz potreb vseh narodov Jugoslavije in vsakega posebej, da bi izbojevali svojo nacionalno neodvis- nost in ustvarili novo socialistično družbo. Narodno osvobodilna in revo- lucionarna borba v naši deželi je ime- la nacionalni značaj za vse naše na- rode in hkrati splošno jugoslovanski značaj. Poprej brezpravni narodi so videli v svoji vojski garancijo svoje jutrišnje svobode in enakopravnosti. To je dalo trajni pečat tudi našim oboroženim silam in od tod je zrasla nerazdružljiva povezanost armade z ljudstvom. Takšen značaj armade je omogočil nenehno povečevanje učinkovitosti oboroženih sil v vojni, širjenje sploš- ne narodno osvobodilne vojne in ve- li udarno mop. To T. drugimi bese- dami pomeni, da je morala biti naša armada v vojni, da bi lahko uspešno opravila svoje poslanstvo, najupornej- ši in najdoslednejši pobornik brat- stva, enakopravnosti in enotnosti na- ših narodov, hkrati pa tudi vojska vsakega naroda posebej. Vsi narodi naše dežele so v NOB gradili našo armado kot svojo oboroženo silo. V času formiranja Pr- ve proletarske brigade je štela naša armada 80.000 borcev, ob koncu težke in surove vojne, po zmagoslavnih bit- kah, jih je imela 800.000, kar pomeni desetkrat več v treh letih in pol! To je lahko dosegla le revolucionarna in ljudska armada. V vsem povojnem obdobju so bile enote armade, njeni pripadniki, sta- rešine itd. vedno tam, kjer je bilo najbolj potrebno, da bi skupaj z de- lovnimi ljudmi prispevali svoj delež k preobrazbi dežele. Sodelovali so pri obnovi, gradnji mladinskih prog, po- magali ljudem ob elementarnih ne- srečah — vsepovsod kot graditelji in čuvarji ljudske imovine. Njihova po- moč v najbolj kritičnih trenutkih ni nikoli zatajila in nič ni bilo težko ali nemogoče, kadar je bilo izpričati so- lidarnost, ljubezen do domovine in ljudi ter požrtvovalnost, ki to lju- bezen potrjuje. Številke so včasih videti suhoparne, toda v času, ko naša armada slavi 25-letnico svojega obstoja, najbtiplji- veje ilustrirajo njene napore in delež v mirni socialistični graditvi dežele. Inženirske enote so v preteklih 20 letih opravile delo v vrednosti 110 milijard, samo letos pa 11 milijard 116 milijonov starih dinarjev. Vojno gradbeništvo zaposluje danes okrog 20.000 delavcev z okrog 1.500 inženirji in tehniki. Pri graditvi ko- munalnih objektov, kot so vodovodi, kanalizacije, elektroinstalacije in po- dobno je s svojimi materialnimi ka- kor tehničnimi sredstvi sodelovalo ♦ najrazličnejših krajih širom po domo- vmi. Gradbena operativa, ki ima da- nes 12 podjetij, ustvarja bruto pro- dukt v višini 100 milijard starih di- narjev. Od tega odpade okrog 40 od- stotkov na dela za civilne potrebe in na dela v inozemstvu — v Etiopiji, Libanonu, Kambodži, ČSSR, Gvineji, Zambiji in drugod. Stopnja mehani- ziranosti in tehnične opremljenosti je za 15 odstotkov večja od jugoslovan- skega povprečja. Vojna uidustnja je lani sodelovala na civilnem trgu s preko 200 finalnih proizvodov v vrednosti več kot 200 milijard starih ' dinarjev. Danes je udeležena v zunanji trgovini s preko 30 milijoni dolarjev. Podjetja vojne industrije so zgradila 12 družbenih do- mov, 11 hotelov, 11 osnovnih in sred- njih šol; od začetka vojne do 1963 pa komunalne objekte v vrednosti 3 mili- jarde dinarjev. Ce bi k vsemu temu dodali še vrednost opravljenih del v kmetijstvu, ki jo v zadnjih petih letih cenimo na 470 milijonov dinarjev, in vrednost deleža v istem času v obrambi pred elementarnimi nesrečami v višini 2 milijardi 400 milijonov dinarjev, po- meni, da so pripadniki armade, ne| upoštevajoč inženirske enote, v zad-'i njih petih letih sodelovali pri delih,^ vrednih 18 in pol milliard starih di-.; narjev! \ Vse te številke dovolj zgovorno pri- čajo o pomenu in vlogi naše armade j in ji dajejo še prav posebno obeležje j ob praznovanju njenega velikega ju-j bileja. (NA — T.AJ^JUG) \ V prvih dneh prihodnje- ga tedna bodo člani Gozd- nega gospodarstva in Lesne industrije iz Nazarij na re- ferendumu odločili o zdru- žitvi obeh delovnih kolek- tivov. Združitev, ki pome- ni funkcionalno in ekonom- sko pridobitev za oba ko- lektiva, se bo vsekakor močno odrazila tudi v go- spodarstvu celotne doline. VRE.ME Nekako od 27. do 29. decembra suho in jasno z ostrejšim mra- zom, v ostalem oblačno s pogo- stimi, povečini snežnimi padavi- nami, ki bodo močne zlasti okrog 30. decembra. Okrog Novega leta odjuga. Udrli so se milijoni Nekaj dni za tem, ko so se po zad- nji odjugi umirile vode, je v korito Savinje zdrsnil cestni nasip s cesto med Lucami in Strmcem. Ker gre za cesto II. reda, ki pomeni v bistvu edino zvezo Zgornje Savinjske doline s svetom, je nastal med prebival- stvom preplah. Celjsko cestno podjetje je sicer tu- kaj cesto zavarovalo in udor toliko usposobilo, da je možen promet do obremenitve dveh ton, toda ostaja vpra.šanje, za ¡kolíko časa. Zgornje savinjska lesna industrija in kmeto- valci imajo na tem predelu, torej na področju Luč, Solčave in Pod volovi je- ka več tisoč kubikov lesa, ki bi ga morali spraviti do ž^ge v .\azarju. V primeru, da omejitev ostane, bo la udor povzr^il neprecenljivo škodo Z3 savinjsko jeg^oôarstvo. ZLATO V LESTENCU OBČINSKO SODIŠČE NA SLEDI VELIKEMU PREKUPČEVANJU Občinski preiskovalni sod- nik Bojan Planinšek zaključu- je preiskavo v zvezi z zlatniki, zlatnino, urami, denarjem in tujo valuto, ki so jo preisko- valci odkrili v lestencu stano- vanja Toma Ivankoviča iz Ce- lja. Odkrite dragocenosti in denar imajo skupno vrednost okoli šest milijonov starih di- narjev in vsi dokazi doseda- nje preiskave dokazujejo, da gre za veliko prekupčevanje z dragocenostmi. (Nadaljevanje na 3. strani) FRANC ROJŠEK - JAKA »Si za en Snops?« »Niti ne.« \ »En ti ne bo škodoval, meni pa po včerajšnjem večeru kar prija.« Pomel si je roke in me zapustil. Med čebljanjem kanarč- ka se je iz kuhinje zaslišalo Topo- tanje loncev. Znova je prišel na- zaj. »Kavo sem pristavil. Veš, do treh zjutraj smo »praznovali«, lakšna praznovanja mc najbolj prizadenejo. Preveč me spominja na/tisto obdobje, ko sem bil še »aktiven«.« — Toda za vas ne moremo reči. da ste v pokoju, saj opravljate še vrsto funkcij. »Drži, zdaj sem skoraj manj doma kot pa prej, ko sem bil v uniformi. To je bila zame tudi sreča, kajti jaz v bistvu nisem nikoli občutil tisti prehod, ko se nenadoma zaveš, da ne veš, kam s sabo. Že prej sem bil izvoljen v nekdanjo skupščino okraja, za- tem občine, katere odbornik sem še sedaj. Veš, težko je po to- likih letih, ko si doživel ves raz- voj, z njim rasel, reči, zdaj pa greš.« — Vi ste bili eden izmed naj- starejših komandantov, mislim glede na to, da ste toliko let »ko- mandiral« v enem kraju. »To tako za gotovo ne bi rekel, ker sem 14-krat selil družino. Dr- ži pa, da sem bil v Celju vrsto let.« FRANC ROJŠEK ali kot ga Ce- ljani poznajo — general Jaka je v resnici general major v pokoju. Rodil se je v Slapah pri Ljubljani 12. junija 1914. leta. Vrsto let jg. bil komandant celjske garnizije. Tu je stopil tudi v pokoj. Sedel je pred mano, ta visoko- rasel mož mladostnega obraza in obujal spomine. Od takrat, ko je kot fante z očetom oral, pozneje, ko je kot komandir čete dvainšti- ridcsetega jurišal na graščino v Dobu, kjer mu je Italijan zagnal granato pod noge, da ga je kar spodnesio z zidu z več kot štiri- desetimi majhnimi drobci v no-, gah, zatem o tem, kako je bil še pozneje trikrat ranjen in o tem, kako je bilo pred leti. O razvo- ju Armade, o delu borcev. Gene- ral major Franc Rojšck — Jaka je narodni heroj in nosilec Spo- menice in povelja Narodnega he- roja. »Veš, vsa ta odlikovanja, vse to mi pomeni mnogo. To tembolj, ker mi je utrdilo prepričanje, da sem imel pravilen odnos do lju- di, da ni vse samo v povelju: MIRNO, I^a mestu voljno . . . Nas borcev je' čedalje manj, čez leta ne bo nikogar, ki bi lahko pove- dal kakšno tovarištvo in odnosi so bili med nami v času borbe. Ne gre tu za neko popularizacijo, temveč le za to, da bi sedanje, mlajše ljudi opozorili, da ni vse samo materialna dobrina. Naš standard se je vselil med ljudi, da drug drugega več ne poznajo. Človek se ne sme obnašati, kot da bi boga za brado zagrabil. Ni- koli te ne sme biti sram dela. Poleg tega. kar sem v Celju, vidim na raznih sestankih vedno iste ljudi. Cujte, ljudje, pa kaj smo že res tako daleč, da д|ка- tere ne briga več nič, kar se do- gaja okrog njih? Da je za njih dovolj že, če imajo diplomo, ker še vedno gledamo preveč na di- plomo in ne na to, kar kdo na- redi.« Nekoliko se je razvnel, ugasnil cigareto in izpil skodelico kave. Nekaj časa sva bila tiho. • »Tako je to, ti si mlad. Nas starih je vse manj, da bi vam povedali, kako je bilo nekoč. Ne zalo, da bi solili pamet, ne brate, temveč, da ostanemo v mejah skromnosti. Poglej, meni pravijo: tebi je lahko, ko dobivaš plačo še posebej kot heroj. Povem pa ti, da mi tisti tisočak, ki ga na mesec dobim za herojstvo, ne po- meni zdaleč toliko kot samo pri- znanje. Razumeš. Ni vse denar.« Nani PISMäA PISMO ÎZ ČAKOVCA V zvezi s fotografijo dečka, ki smo jo objavili 9. tega meseca, nam je tovariš Viktor PERSA po- sîa tole pismo: »Dragi tovariši! Danes sem redno prejel vaš ča- sopis z dne 9. decembra in v njem prebral članek, naj se javi, katerega fotografija je objavlje- na. Fotografija datira iz 1. julija î">45. Osebno sem bil prisoten, ko so istega dečku pretçpali trije drugi dečki, ki so nosili puško, obešeno na vrvi. Ko sem opazil, da ga nameravajo resno pretep- sti (lahko bi ga morda celo ubi- li), sem preprečil nadaljnji pre- tep. Mladi pretepači so kričali nanj, da je ustaš in da ga bodo ubili. Rekel sem jim, naj ga pu- stijo pri miru, saj ni mogoče, da bi bil otrok v teh letih ustaš, (kar je videti tudi iz fotografije). Te- daj je prišel neki partizan, ki na- ju je oba z motorjem peljal v komando partizanske enote v Celju. Dečka sem pustil tam, sam pa nadaljeval pot. Tistega dne so me namreč odpustili iz bolnišni- ce v Topolsici, kjer sem se zdra- vil, ker sem bil ranjen. Vsekakor bi me osebno zelo za- nimalo, če bi bili toliko Ijubez- ni vi, da bi mi kaj več povedali o tem dečku — kolikor seveda razpolagate s kakšnimi podatki. Hvaležen vam bom. če bi vas še kaj zanimalo, pro- sim, da mi sporočite na naslov, pa vam bom to, kar vem, zelo rad povedal. K pismu prilagam izrezano fo- tografijo in besedilo. Tovariško vas pozdravljam in vam hkrati želim SREČNO NO- VO LETO 1967 z željo za nadalj- nji napredek vašega časopisa.« VIKTOR PERSA ZP Čakovec Sajmište 25 Tovarišu Viktorju Persi se iskreno zahvaljujemo za sporoči- lo in prav tako za novoletno vo- ščilo. Morda bo njegova informa- cija pomagala najti sled za fan- tom, ki je danes seveda že v le- tih — kolikor ni iskanje sploh brezupno. O njem namreč ne ve- mo nič več kot to, da je 1945. le- ta prišel v Celje čakat starše, ki bi se naj vrnili iz taborišča. Pričakujemo, da nam bo mor- da še kdo sporočil kakšne po- drobnosti. VOJAKI ČESTITAJO OBJAVLJAMO TRI pisma na- ših rojakov, ki, nosijo zdaj vo- jaško suknjo. Vsem se prisrčno zahvaljujemo za čestitke in naj- lepše želje. Zdaj prepuščamo be- sedo njim: Javljamo se iz makedonskega mesta Resen, kjer služimo JLA. ¿eleli bi, da izročite vsem obča- nom in bralcem celjskega) tedni- ka naše čestitke. Vsi smo fantje s celjskega področja, nazdravlja- mo pa s tole zdravico: Zdravica! želja naša je le ena, da se kmalu vrnemo med vas, kdor sposoben je med nami v ponos je vsakemu in čast. Leto in pol ne mine hitro, mnogokrat je resen naš obraz, vmes dopuste vsi dobimo, takrat obiščemo vse vas. Zdaj kozarec v roke vzemite, se na fante nas spomnite. Novo leto v veselju proslavite, veselite se in pijte. Ivan Rajh, Bohorč Slavko, Pečnik Berti, Mirko Inidar. Sem v vojaški suknji in to da- leč od doma v Kolašinu v Črni gori. Vsak dan berem v časopi- sih novice iz Slovenije, vendar pogrešam novic iz svojega kraja iz Savinjske doline. Zato Vas prosim, da mi začnete pošiljati vaš list na naslov in mi po- šljete položnico, da poravnam naročnino. Hkrati bi vas prosil, da v vašem listu sporočite vsem znancem, prijateljem in sorodni- kom, da jim želimo srečno, ve- selo in zdravo leto 1967 in to ZDRAVKO ZAGOŽEN, VILI KU- KEC, PA TUDI VSI OSTALI CELJANI KI SLUŽIJO TUKAJ VOJAŠKI ROK. Tudi vam. spo- štovani urednik, telimo mnogo uspehov v poslovnem in privat- nem življenju! Vaš list preberem od prve do zadnje vrstice, kajti v njem naj- dem veliko novic iz svojega do- mačega kraja. Prosim vas, spo- ročite, da pozdravljam vsa de- kleta, starše in prijatelje. Vsem želim srečno in veselo novo leto, z mano pa čestitajo tudi vsi slo- venski fantje, ki služijo vojaškil rok v Petrin j ah. i Jože Gradišnik \ BESEDA »KADER« izgublja sv0pj mit Ob sporočilu izvršnega komiteja CK ZKS o tem, da je treba obrav- navati načela kadrovske poütáike v sklopu procesa preobrazbe Zveze komunislov, sem se spomnil nekate- rih razprav o problemih naše ka- drovske politike. Besede »kader« se je v preteklosti oprijel nekakšen mit, ki nas je spremljal do današ- njiih dni. šele zdaj, ko marsikje tu- di že v praksi snujemo nova načela demokratične kadrovske politiike, načela, ki klij e jo iz vloge Zveze ko- mxmistov, kot idejno-politiene, ne več oblastvene sile, izgublja mit svojo prejšnjo veljavo. Toda to je proces, ki ni kratkotrajen in zato novo ozračje »nemontirane« izbire ljudi za funkcije ne nastaja čez noe. Kadrovska politika je bila doslej predvsem stvar središča zato so tu- di »kadri« bili nekako posvečeni, izdvojen ločeni od dragih ljudi, ki so bili samo »potrošniki politike«. Zakaj? Menim, da je takšna kadrov- ska poilitika klila iz vloge Zveze komunistov, ki je bila deklarativno sicer neoblastnišika, samoupravna, medtem ko je bilo v praksi povsem dragače. Do IV. plenuma CK ZKJ sta šli z roko ^ v roki obe težnji samoupravna in birokratsko-etati- ^tična. Po eni strani smo deklarirali vlogo Zveze komimiistov kot idejne siile, po dragi strani pa so se v tej ist- ir iblagovnimi-in- tervencij ami. Novo leto nam bo prineslo tudi revalorizacijo osnovnih sredstev, kar pomeni večjo udeležbo amorti- zacije v ceni proizvodnje in isto- časno zmanjšanje narodnega dohod- ka. Bistveni pomen revalorizacije je v tem, da bomo lažje in bolj re- alno ocenili poslovne uspehe. Deli- tev dohodka na osebne dohodke in sklade pa bo zato doživela določe- no korekcijo. Leta 1967 se bo zaposlenost pred- vidoma povečala za 1 „, kar jfe pri- bližna raven aktivnega prirastka. To pomeni, da bo nezaposlenost ostala resen problem tudi v prihod- njem letu. Temu moramo pristopiti z veliicmi osebnimi napori v delov- nih organizacijah. Nezaposlenost ni problem samo nezaposlenih, marveč je to problem vseh. Okoli- ščina, ki je bila v zadnjem letu močno prisotna, je tehnokratsko od- puščanje delovne sile, ko smo za vsako ceno iskali »notranje rezer- ve«. Srednjeročni programi predvi- devajo glavno področje zaposlova- nja v terciarnih dejavnostih. V Celju bo to težko vsaj v bližnji pri- hodnosti, saj terciarne dejavnosti ne razpolagajo z akumulacijo, ki bi omogočala odpiranje produktiv- nih delovnih mest. Zato moramo v letu 1967 povečati zaposlenost pred- vsem v industriji in istočasno iska- ti možnost denarne intervencije v terciarne dejavnosti, da bi bil ta perspektivni sektor zmožen pro- duktivnega zaposlovanja. Ingac Krumpak ZADNJE NARASLE VODE SO MARSIKJE RAZMAJALE NASIPE IN JEZOVE OB SAVINJI. POSNETEK PRIKAZUJE DEL JEZU NA POLZELI, KI SO GA VODE SAVINJE MOČNO POŠKODOVALE. PRAV TAKO JE BIL POŠKODOVAN NASIP V LATKOVI VASI IN V PETROVCAH. ZA POPRAVILO POŠKODB BO TREBA ODRINI- TI ZNOVA VEČ MILIJONOV DINARJEV. FOTO: T. TAVČAR. ZLATO V LESTE IVCU OBČINSKO SODIŠČE NA SLEDI VELIKEMU PREKUPČEVANJU Četudi še niso odkrite vse okoli- ščine, kako je prišel Tomo Ivanko- vič do tolikih vrednosti, kaže, da je njegovo prekupčevanje združeno z delovanjem posebne skupine, ki se že dalje časa ukvarja s tihotaplje- njem zlata in dragocenosti. Ivanko- vič sicer trdi, da je kupil avstroogr- ske zlatnike, zlate zapestnice, ogrlice in drugo zlatnino ter ure in podobno od nekega priložnostnega neznanca v Zagrebu, ki mu je najprej ponudil naprodaj uro. Ko se je Ivankovič zanimal za po- nujeno uro, ga je neznanec vprašal, če bi ga morda zanimalo tudi zlato. Dogovorila sta se na nekem bolj skritem kraju, kamor mu je nezna- nec prinesel omenjene dragocenosti. Ivankovič je ponujeno kupil in pri- nesel v Celje, kjer ga je skrbelo predvsem to, kako bi dragocenosti skril pred nepoklicanimi očmi. Do- mislil se je svojevrstne rešitve, kajti zlato in druge dragocenosti je skril v stanovanju v lestenec, rl -Шjub . toUkšni, pr^yi^nqctji јџ <^о- miselnosti pa Ivankovič vendar ni mogel do kraja prikriti svoje dejav- nosti in je zbudil pozornost milični- ka, ki ga je nekaj časa opazoval. Varnostni službi je tako počasi po- stalo očitno, da se Ivankovič ukvar- ja z nedovoljeno trgovino in so za- radi tega izvedli preiskavo v njego- vem stanovanju. Prizadevno in na- tanko preiskovanje je rodilo uspehe. Odkrili so zlatnike», zlatnino, ure, di- narje in 180 DM. Vse podrobnosti še vedno niso znane, vendar lahko pričakujemo, da bo preiskava kmalu zaključena in bomo mogli potem zapisati še kaj več podrobnosti. Tuja valuta, ki so jo našli med skrito zlatnino, dopu- šča razne domneve, ki jih bomo lah- ko osvetlili verjetno že čez nekaj dni. obračun dela celjskih ekonomistov PRESKROMEN INTERES ZA DRUŠTVENO DELO Na nedavnem občnem zboru celj- skega društva ekonomistov je po- ročal dosedanji predsednik dipl. oec. Aleksander Hrašovec o delu, uspehih in neuspehih v zadnj'ih dveh letih. Društvo je priredilo za svoje čla- ne vrsto stro kovanih predavanj in ekskurzij, ni pa uspelo pri priza- devanju za debatne strokovne ve- čere svojih članov, ob vedno novih in aktucilnih gospodarskih dogaja- njih. Tudi obisk klubskih prosto- rov v Kocbekovi ulici je bil tako minimalen, da je upavni odbor te prostore, kjer bi se naj shajali go- spodarstveniki Celja in celjskega področja, začasno opustil. Tudi pri izdajanju društvenegaglasila »Gospo- darske informacije« so precejšnje težave. Manj morda finančne nara- ve, kot pa v pomanjkanju avtorjev- sodelavcev. To dejstvo nekoliko ču- di, saj je na celjskem področju že lopo število ekonomistov, ki bi lah- ko mnogo koristnega napisali iz svojega področja dcLa. Vendar kaže, da se število društvenih delavcev (ne samo v tem društvu) stalno manjša, ali pa včasih mislimo, da morajo vedno in povsod biti le eni in isti, ki opravljajo društvena, s tem pa tudi družbena dela. V zelo razgibani razpravi so na- vzoči (večina je bila odstotnih, a je bilo kljub temu število navzočih največje v primerjavi z zadnjimi leti) dali mnogo koristnih predlo- gov in pobud za bodoče delo. Tako sta predsednik skupščine občine Celje Zdravko Trogar in sekretar občinskega komiteja ZKS ing. Ma- rine opozorila na pomembne naloge celjskih ekonomistov tudi na doma- čem področju, zlasti še v času, ko uresničujemo načela gospodarske reforme. Društvu sta pri tem delu obljubila vso potrebno pomoč in podporo. Občni zbor pa je imel tudi svoj strokovni del. V njem sta predava- telja iz Ljubljane imela referat o »Tržni raziskavi v našem gospodar- stvu«. Tako v referatu kot tudi v razpravi je bila podčrtana nujnost spoznavanja in uporabe te pri nas še mlade veje ekonomike. Tudi na tem področju ne bo uspeha, če se dela ne bodo lotili strokovnjaki in dokler ne bo v podjetjih prodrlo spoznanje, da ni pričakovati uspeha na tržiščih, ki jih dovolj ne pozna- mo. Ob zaključku so izvolili nov uprav- ni in nadzorni odbor. Ir POŽIGALEC SI JE SODIL SAM VARNOSTNI ORGANI SO MINULI TOREK ODGRNILI ZAVESO MISTERIOZNIH POŽIGOV V TRNOVLJAH IN OKOLIŠKIH VASEH, KI SO VEČ MESECEV RAZBURJALI PREBIVALSTVO. ŠTIRIDESET- LETNI STANISLAV VREČAR, DOMA IZ ZADOBROVE 73 PRI CEUU JE V ZAPORU PRIZNAL, DA JE PISAL ANONIMNA PISMA UPRAVI ZA NOTRANJE ZADEVE V CELJU IN IZOBEŠAL PLAKATE. V NOČI OD SREDE NA ČETRTEK (21. DECEMBRA) JE PET MINUT PRED POLNOČJO V ZAPORU NAREDIL SAMOMOR. SLAVKO NEMANIČ, preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Celju, je včeraj sklical tiskovno konferen- co, na kateri je novinarje seznanil z uspehom varnostnih organov, ki so v tej najobsežnejši akciji na našem področju končno odkrili najverjet- nejšega osumljenca požigov na pod- ročju Trnovelj in okoliških vasi. Na osnovi podatkov, ki so jih v minulih mesecih zbrali varnostni or- gani, je okrožno sodišče uvedlo po- stopek poizvedbe zoper STANISLA- (Nadaljevanje na 8. strani) Zmanjšan primanjkljaj Ko je skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja na zadnji seji obravnavala poslovanje sklada za zdravstveno zavarova- nje, je ugotovila, da se je primanjkljaj v oktobru zmanjšal na 61 mi- lijonov starih dinarjev. To se je zgodilo zato, ker so v tem obdobju hitreje naraščali osebni dohodki in skladno z njimi tudi prispevek, ki se steka v sklad zdravstvenega zavarovanja. Če se bo to gibanje nadaljevalo, lahko pričakujemo ugoden zaklju- ček, žal, pa je treba ugotoviti, da na- raščanje osebnih dohodkov v zad- njem času ni toliko rezultat boljše- ga gospodarjenja, kot še vedno močnih' inflacijskih teženj. Primanj- kljaj pa se je zmanjšal tudi zato, ker so močno omejili potrošnjo pri nekaterih izdatkih. Kljub temu pa so pri nekaterih — nadomestilih za boleznine, za čas nosečnosti in poro- da nesreč in podobno — presegli planska predvidevanja. Člani skupščine so na tej seji ob- ravnavali tudi predlog prilagoditve finančnega načrta za letošnje leto dejanskemu stanju. Rebalans so sprejeli s pogojem, da se v zaključ- nem računu točno izkažejo razlike med planiranimi postavkami in končno realiziranimi. Menili so nam- reč, da je treba razlike upoštevati, saj bo le tako mogoče realno plani- rati za prihodnje leto. Razpravljali so tudi že o tem in čeprav so pouda- rili, da se v socialnem zavarovanju še predvidevajo spremembe, so za- enkrat sprejeli predlog načrtovanja dohodkov in izdatkov sklada za zdravstveno zavarovanje, ki predvi- deva za 82 milijonov 2Ò0 tisoč novih dinarjev dohodkov in prav toliko iz- datkov. Osnovni prispevek za zdrav- stveno zavarovanje je v predračunu predviden za 6 odstotkov, dodatni prispevek za zdravstveno zavarova- nje pa z najvišjo mejo predpisane stopnje — to je s 25 procenti od zbranih sredstev z osnovnim pri- spevkom za zdravstveno zavarova- nje. Da bi izdatke čimbolj prilago- dili realnim možnostim, so sprejeli tudi nekatere omejitve, kot na pri- mer prispevek za zdravila, ki dolo- ča, da bo odslej zavarovanec za vsa- ko izstavljeno zdravilo moral plača- ti dva nova dinarja. V glavnem so ..vsi izdatki za prihodnje leto izraču- ^nani na podlagi sedanjega stanja, ponekod so celo zmanjšali zneske. Ena najpomembnejših zahtev skupščine komunalne skupnosti so- cialnega zavarovanja pa je ta, da je treba pri vseh izdatkih zagotoviti skrajno štednjo, kajti predvidene omejitve bo mogoče realizirati sa- mo ob resničnem' prizadevanju vseh, ki lahko kakorkoli vplivajo na po- trošnjo. ABRAHAM V BOLNIŠNICI Pred dnevi so imeli v celjski bolnišnici svečanost, na kateri so počastili petdesetletnico rojstva ravnatelja celj- ske bolnišnice primarija dr. Iva na Kopača-Pavčka. Ob tej priložnosti je o jubilantu sprego voril docent dr. Janko Leš- ničar. Iz njegovega govora povze mamo bistvene točke. Ob prihodu v ustanovo je jubi- lant postavil načelo, da se spom- nimo petdesetletnice ljudi v ko- lektivu, ki so ves čas uveljavljali geslo: »Ne le, kar mora, kar mo- re, to mož je storiti dolžan«! In zdaj je prišel njegov dan. Ivan Kopač se je rodil v No- vem mestu, kjer je preiivljah mladost in maturirah Leta 1935 se je vpisal na medicinsko fakul- teto v Ljubljenu, doštudiral pa je pozimi leta 1941 v Beogradu. Zatem je prišel v novomeško bol- nišnico, kjer je stažiral in volon- tiral, večidel na kirurgičnem oddelku, ki ga je tedaj vodil celj- ski primarij dr. Steinfelser. Kot svobodoljuben človek se je dr. Kopač vključil v delo OF. Skup- no z dr. Steinfelser jem stp. že v prvih vojnih letih nudila medi- cinsko pomoč in zaščito ranje- nim partizanom. Septembra 1943 je dr. Kopač odšel v partizane in deloval kot zdravnik kirurg v XIV. udarni diviziji, s katero je doživel njeno slavno pot. Po končanih borbah na Stajer- skem je postal upravnik in orga- nizator partizanskih bolnišnic .v severno-zahodnem predelu šta- jerske, ki so imele kapaciteto okoli 300 ležišč in jih še danes poznamo kot »Pavčkove bolniš- nice«. Za delo v NOV je prejel dr. Kopač več odlikovanj, med njim tudi red za hrabrost in red zaslug za narod ter pohvalo ko- mande IV. operativne cone. V slovenjgraškem muzeju pa je ohranjen njegov instrumentarij, med drtigin^ skalpel, ki so ga skovali po njegovih navodilih v pohorski kovačnici . Ko so po osvoboditvi za silo<¡ obnovili močno izropano Topol-\ šico in jo urediti kot vojno bol-\ nišnico, je bil dr. Kopač imeno- novan za upravnika specialne pljučne bolnišnice. Poleg uprav- nih zadev se je hkrati specializi- ral pri šefu-zdravniku dr. Mirku Karlinu, za operativno kolapsno terapijo pa se je usposobil pri primarija dr. Tomažu Furiami. Sredi leta 1948 so ga imenovali za ravnatelja bolnišnic za TBC v Novem Celju, kjer je s svojo organizacijsko in strokovno spo- sposohnostjo uspel spremeniti nekdanji azil za neozdravljive bolnike v ustrezno sodobno bol- nišnico, ki je imela skoraj tristo ležišč. Sprva je bil sam, a pozne- je si je pridobil še dva sodelav- ca, ustanovil je tudi oddelek za otroško tuberkulozo, ki je bil skoraj deset let edini v Sloveniji. Kot ftiziolog ie jubilant stro- kovno rasel v okoliščinah, ko je antibiotična era oblikovala novo patologijo f fiziologi je, ta pa nov tip specialista te vrste. Svoje specifične sposobnosti je dr. Ko- pač še formalno dokazal na spe- cialističnem izpitu, ki ga je leta 1951 opravil z odliko. IÇfvo/e delo in izkušnje ie dr. Kopač zapisal tudi v številnih strokovnih sestavkih, ki so jih objavile številne strokovne revi- je, če pa vključimo še vrsto po- ljudno znanstvenih sestavkov, rase njih število nad šestdeset. S svojim teoretičnim delom pa dr. Kopač ni ostal samo v svo- jem ozkem strokovnem področ- ju, temveč se je — predvsem zadnja leta — vedno bolj živo vključeval v splošno zdravstveno problematiko. Njegova zavzetost za splošno reševanje zdravstva izhaja pred- vsem iz njegovih družbenih dolž- nosti, ki jih je dolga leta — pa tudi danes — opravljal kot član svetov in komisij v občini, okra- ju in republiki. Svoje teoretične , zasnove je začel širše praktično uveljavljati leta 1959, ko je po- stal upravitelj celjske bolnišnice in praifi njegovim prizadevanjem se moramo* zahvaliti, da je celj- ska bolnišnica v teh letih začela, dobivati v zunanjem in notra- njem videzu podobo sodobno in funkcionalno organizirane zdravstvene ustanove. Mnogo podrobnosti iz njegove- ga delovanja bi še mogli zapi- sati, pa tudi o njegovih nadalj- njih zasnovah in načrtih, a naj zadošča naša skupna želja, da bi še dolga leta ostal tako pri- zadeven in uspešen, kakor je bil doslej, saj bo njegovo delo naj- lepše poplačano z nepozabno katerim je vrnil zdravje in jim hvaležnostjo številnih bolnikov, omogočil vrnitev v aktivno živ- ljenje. KONFERENCA ZMS V CELJU iJspel pregled plodnega dela (Nadaljevanje s 1. strani) tovariš ing. Marine pa je v svoji razpravi govoril o delu občinske or. ganizacije v preteklem letu, o na- logah v delu s specializiranimi orga- nizacijami, o aktivnosti mjladih v proizvodnji in samouiH-avi, o kul- tuimi problematiki, še posebej pa se je zadržal pri vprašanju odnosa do ZK. Poudaril je tudi, da je pre- pričan, da bo ZM, razbremenjena dileme, ki je že dlje časa prisotna, ali naj Zveza mladine obstoja ali ne, lažje in učinkovitejše reševala svoje osnovne naloge pri vzgoji, izofcraže- vanju, v proizvodnji in samoupravi ter pri delu na interesnih področjih. Na konferenci so podelili šestnaj- stim mladinske plaikete za njihovo nesebično in požrtvovalno delo med mladimi v preteklem letu. Te pla- keta so doMi: Lojze Borine, Tone Bornšek, Ivo Brglez, Lea črepinšek. Tone Goršič, Mihajlo Jovanovič, Pavle Božič, Franc Kavka, Lojze Krupošek, Marica Pasarič, Stane Pezdevšek. Rudi Rovan, Mirko Tre- bionik. Zvone Hudej in Stefan Žvi- žej. Mladi so bMi tudi enotni v obsod- bi ameriške vojne v Vietnamu in so poslali Jugoslovanski ligi za mir, enakopravnost in prijaiteljstvo med narodi v Beogradu naslednjo brzo- javko: »Občinska konferenca ZM v Celju, ki zaseda 17. 12. 1966, enotno obso- ja početje ZDA v Vietnamu. Globo- ko smo razočarani, ne samo nad vlado ZDA, ki je vodja barbarskih metod in agresivnih aJccij v Vietna- mu, temveč tudi nad tistim delom prebivalstva ZDA in drugih, ki to intervencijo podpirajo. Vzgojeni v duhu in miru in mednarodne soli- darnosti bomo izkoristili vsako pri- ložnost za podporo vietnamskemu narodu, saj smo prepričani, da se bori za tisto, kar je najpomembnej- še in največje za človeka: svoboda, neodvisnost in človeško dostojan- stvo.« Povemo naj še to, da je bila kon- ferenca zelo dobro pripravljena in da je brezhibno potekala tudi v or- ganizacijskem pogledu: V nov Občinski komite ZM so bili izvoljeni: Bojan Beve, Tone Born- šek, Ivo Brglez, Tone Coršič, Anica Hladin, Zvonko Hudej, Mihajlo Jovanovič, Zvonka Krebs, Lojze Kro- pušek, Nace Kmmpak, Zvonko Per- lič. Rado Plauštajner, Jože Repar, Boris Rosina, Lojze Sajovic, Ivan Senegačnik, Stane Seničar, Dagmar šuster, Ivanka štor, Jože Volfand in Jelka Tovornik. V nadzorno ko- misijo pa: Marinka Drofenik, Ma- rinka Knaflec, Štefka Kovač, Metod Urlep in Jože Zupančič. —ttv GOSTOVANJE JAZAVCA Celjska Delavsika univerza je v torek ponovno povabila v Celje sa- tirično gledališko skupino Jazavac iz Zagreba, ki je maloštevilnim Ce- ljanom predstavila nov program, za, katerega je napisal tekst Vladi- mir Näß/ak in mu dal naslov: V če- trteik napol odprto napol zaprto (naislov je parodija na znano me- sečno TV-oddajo zagrebškega stu- dia). Satirični tekst je obravnaval predvsem problematiko zagreb ške- ga' TV-stpdia in njegovih oddaj, v vejiko manjši meri pa občo jugo- slovansko problematiko. Tako je jažuralljivo, da je tekst na nekaterih mestih deloval pri gledalcih medlo, kar je povsem razitmljjvo, saj gle- dalci le niso v j)odrobnostih sezna- njeni s problemi, ki tarejo zagreb- ški TV-studio in njegove delavce. Mftogo bolje so bili sprejeti tisti oc^omki kabareta, ki so obravnavali 1 iiSi'Q^i^iÊm^-^aaeieAiè' ¡pcobiieíaiaiikjSK O samem programu ne bi mogli več kaj dosti govoriti. Nekaj posrečenih domislic, solidna izvedba in odlič- no zapeti šansoni bi bilo vse, kar bi scadalo povedati o sinočnjem gosto- vanju, Vsdkakor je bil višek večera in celotnega gostovanja nastop znane in j priznane zagrebške šansonjarke ''La|ie Kos, ki se je na glasbenem po- dročju uveljavila predvsem kot ime- nitïna > interpretatorka tistih šanso- nov, ki jih je tako izvrstno interpre- tirala nepozabna Edit Piaf. Lada Kos je zapela pet najbolj poznanih šanson iz repertoarja velike franco- ske šansonjerke. Odukuje je pred- vsem lepa barva glasu, ki je zelo podobna glasu Edit Piaf, veLUco vži- vetje v interpretacijo pesmi, in precejšen glasovni razpon. Priznati moramo, da si Jazavca še želimo videti v Celju. Vendar si pri prihodnjem morebitnem gosto- vanju želimo samo nečesa: da bi ob zadostni in resično učinkoviti re- klami prišlo v dvorano več ljudi, kot sinoči, ko se je zbralo v dvora- ni Narodnega doma približno šest- deset ljudi, medtem ko je popoldan- ska predstava sploh odpadla zaradi premajhnega obiska. Celjani stalno negodujemo in se jezimo, da v Celju ni zabavnih prireditev. Takrat, ko so, so pa dvorane prazne, škoda, marsikaj zanimivega gre mimo Ce- ljanov, ta škoda velja tudi za z«id- nje gostovanje zagrebških gostov, ki »o se predstavil kot enovit in uigran ansambel, katerega odlikuje precejšnja mera entuziazma in pri- zadevnosti. T. Vrabl Konference KO SZDL na Dolgem polju v Celju TOKRAT NANJ O KOMUNALI V zadnjih desetih dneh je bilo na območju občinske skupščine Celje več konferenc krajevnih organizacij Socialistične zveze. Kot je ob takih priložnostih običaj, so povsod govo- rili o delu članov te naj množične j še organizacije^ v preteklem obdobju, izvolili nova vodstva in sprejeli tudi nekaj sklepov za delo v prihodnjem obdobju. Medtem ko bomo o ugoto- vitvah drugih konferenc še poročali, objavljamo danes samo nekaj naj- pomembnejših sklepov konference članov krajevne organizacije Socia- listične zveze Dolgega polja. Glede na to, da je ena najpo- membnejših akcij prihodnjega leta, priprava in izvedba volitev v pred- stavniške organe, so člani krajevne organizacije Dolgega polja to nalogo zapisali med prve svoje dolžnosti. Zavzeli so se za čim popolnejšo iz- biro kandidatov, ki bo zagotovila, da bodo na odgovorna mesta odbor- nikov in poslancev prišli res najbolj sposobni ljudje. S tem v zvezi pa bo- do organizirali tudi široke javne raz- prave o problemih domače krajevne skupnosti, da bodo volivcem omo- gočili, da čim bolj neposredno vpli- vajo na odločanje v občinski in re- publiški skupščini. Ker organizacijo Dolgega polja še dokaj bremenijo organizacijske te- žave, bodo v prihodnjem obdobju iz- volili poverjenike tudi tam, kjer jih doslej ni bilo, smotrneje bodo izko- riščali družbeni prostor in se še tes- neje povezali z ostalimi družbeno političnimi organizacijami na tere- nu. V živahni razpravi, v kateri je so- deloval tudi predsednik občinske skupščine Celje Zdravko Trogar, to- krat niso toliko govorili o običajnih komunalnih problemih, temveč pred- vsem o delu hišnih svetov, mladini, najodločneje pa so poudarili, da bi odborniki morali pravilno tolmačiti probleme svojega območja občinski skupščini, volivce pa ne zavajati z meglenimi obljubami, ki jih ne bo mogoče realizirati. Tovariš Trogar je ocenil delo krajevne organizacije Socialistične zveze na Otoku zelo po- zitivno. Dejal je, da je za uspešno delo pogoj sodelovanje vseh obča- nov, hkrati pa je nakazal tudi nekaj najbolj aktualnih problemov v obči- ni. Dedek Mraz v Celju« Celjsko mesto že dobrih štirinajst dni pričakuje dedka Mraza, številne raznojbarvne žarnice, okrašene trgo- vine in okraski, Id pozdravljajo prebivalce celjs.kega mesta s proče- lij zgradb, so že pričarale novolet- no vzdušje. In vendar bodo osred- nje prireditve, s prihodom dedka Mraza šele v dneh med 28. in 30. decembnem. Društvo prijateljev mladine si je letos prizadevalo, da bi mladim in najmlajšim pripravilo zares lepo novoletno praznovanje, čeprav se jim prvotni načrt ni v celoti posrečil, bo tudi to, kar so pripravili zdaj, zares prava paša za oči in nepozabni dogodek. Dne 28. decembra bo ob 17. uri obhod dedka Mraza s spremstvom po Gre- gorčičevi, Kersnikovi, Dečkovi, Ma- riborski in Aškerčevi ulici do kolo- dvora, nato pa po Prešernovi do trgovskega središča, kjer bo zavil na Tomšičev trg. Tu bo dedek Mraz pozdravil in nagovoril zbrane otro- ke, nato pa se bo po Zidanškovi ulici vrnil nazaj do svojega izhodi- šča pred kino Dom. 29. in 30. decembra bo ob 17. uri na umetnem drsališču v Mestnem parku pravljična igrica Sneguljčica, pri kateri bo sodelovalo 56 celjskih in velenjskih drsalcev in drsalk. Prireditev bo verjetno navdušila obiskovalce, saj je to edinstvena predstava n^lediu. Dedek Mraz bo obiskal tudi šole varstvene ustanove in otroke v kra- jevnih skupnostih. Nekateri — kot na primer društvo' prijateljev mla- dine iz Otoka — pa so pripravili sprejem celo za tiste otroke, ki ne hodijo v vrtce. V prostorih vrtca Anice Čeipejeve v Kajuhovi ulici bo v torek, 27. in v sredo 28. decembra obakrat ob 16. uri razgovor z ded- kom Mrazom, na katerega vabijo otroke Otoka I in Lise prvi dan, •drugi dan pa malčke z Otoka 11. Enaik razgovor bo dedek Mraz pri- redil tudi v četrtek, 29. decembra in to za malčke z Otoka HI in La- ve,. Vabljeni so otroci od drugega do sedmega leta starosti in seveda tudi njihovi starši. Več samozaupanja Minulo nedeljo je bila v Sloven- skih Konjicah občinska konferenca zveze mladih. Poleg delegatov iz kra- jevnih mladinskih aktivov se je kon- ference udeležilo le malo družbeno- političnih delavcev in predstavnikov delovnih kolektivov. Mladi so v svoji razpravi po poro- ^čiljh.oppzorili predvsem na dva pro- "Èîema. Najprej so poudarjali, da mladina le s težavo uspeva prodreti v razna samoupravna in upravna te- lesa, zatem pa, da je dejavnost mla- dih v veliki meri odvisna od pogojev in pomoči drugih družbenih, pred- vsem pa političnih organizacij. Predstavnik mladih iz našega naj- večjega usnjarskega kombinata v dr- žavi, iz Konusa je poudaril, da je sa- mo v tem delovnem kolektivu od vseh zaposlenih dobra četrtina mla- dih, od katerih pa je le nekaj v sa- moupravnih organih. Poleg tega je v tem delovnem kolektivu zaradi majhne pomoči predvsem mlajših članov zveze komunistov nedelavna tudi zveza mladih, ker je preslabot- na, da bi se sama lahko zoperstavila vsem negativnim pojavom in si izbo- rila svoj življenjski prostor. Mladi iz Zreč so med razpravo po- udarili, da bi morali najprej razči- stiti funkcionalno obliko in pomen zveze mladih ter ji kot taki zatem s skupno pomočjo ostalih političnih organizacij omogočiti in pomagati pri delu. Mladi v Tovarni kovanih izdelkov več ne stoje ob strani, ko rešujejo aktualne probleme, ki zade- vajo vse pi-oizvajalce — tudi mlade. V zadnjem času so sicer uspeli iz- boriti zaupanje starejših, vendar je ta uspeh preneznaten, da bi*bili lah- ko že z njim zadovoljni. Delegat iz tega kolektiva je poudaril, da se mladinci pa tudi člani drugih poli- tičnih organizacij ne morejo strinja- ti, da bi na primer sedaj ob prehodu na 42-urni delavnik'^povečali norme direktnim proizvajalcem, kot to ne- kateri poskušajo. Delegatka iz Vitanja in pa delegat iz Pristave sta opozorila, da aktivi na podeželju v večini primerov bolje delajo, kot pa aktivni v strnjenih na- seljih, kljub temu, da imajo slabše pogoje dela. Poleg tega sta apelira- la na člane komiteja, da bi naj s skupnimi močmi omogočili mladim, ki ostajajo po končani osnovni šoli na vasi dodatno izobraževanje preko raznih tečajev. Veliko delegatov in • pa'predsednik skupščine ing. Tayç;^^ so izrazili mnenje, da so rnladi pre- kritični do svQÍpga dela, da pogosto v tej borbi ob razčiščevanju mnenj prehitro odstopajo ter tako ostanejo na polovico poti. Zato bi morali k reševanju pristopati z več samoza- upanja in smelosti. PRIZNANJE ZA ZGLEDNO DELO Uspel občni zbor olepševal- nega in turističnega društva v Celju Kot vedno, kadar je občni zbor celjskega Olepševalnega in turističnega društva, tako je bila tudi prejšnji petek zvečer velika dvo- rana Narodnega doma polna ljudi in zatem še hvaležnih poslušalcev izredno uspelega koncerta članov ljubljanske opere, Lada Ko- rošca in Rajka Koritnika. Občni zbor celjskega Olepševalnega in tu- rističnega društva, na katerem je uvodne mi- sli o delu in problemih posredioval predsed- nik Rado Jenko, je lepo uspel, saj je bil to pravzaprav odkrit razgovor o vseh tistih pro- blemih, ki zadevajo splpsno rarlstlCnO pro-. blematiko celjskega mesta in zlasti še njego- vega urejanja. Na zboru so razdelili še priznanja najbolj- šim v tekmovanju za ureditev rož na oknih in ureditev vrtov. Tako je prvo nagrado spre- jel kolektiv ' Vrtnarstva, ki je z minimalnimi sredstvi uspel lepo urediti nasade v mestu. Druga nagrada je pripadla kolektivu hudinj- ske šole, tretja vrtnarju EMO, Gustlu Jeloč- niku, četrta železničarskemu bloku na Otoku, peta Francu Korberju in šesta Vidi Jagodi- čevi. Poleg tega je društvo že prej poslalo 966 zahvalnih pisem tistim, ki so skrbeli za lopo cvetje na oknih in za ureditev vrtov. Pri volitvah novih članov odbora in vodstva so predsedniško mesto vnovič zaupali Radu Jenku, podpredsedniško pa prof Zoranu Vud- Icrju. Sicer pa šteje plenum 50, upravni od- bor pa 21 članov. Občni zbor je uspel in znova dokazal, da ima Olepševalno in turistično društvo v Celju veliko privržencev ter da uživa polno podpo- ro tudi pri celjski občinski skupščini. ČLOVEK, KAJ JE TO? Sporazumno z vodstvom kmetijske zadruge Laško tokrat še vedno ne objavljamo njihovega odgovora v zvezi s sestavki, ki smo jih natisnili pod tem naslovom, ker skuäamo s skupnimi razgovori z vodstvqm in upravnim odborom kmetijske zadruge Laško ter predstavniki občinske skupščine Laško najti najbolj ustrezno rešitev zadeve Jurkošek. Redakcija CT Zborovanje prijateljev mladine Problemi otroškega varstva le delno rešeni. Gradnja nove šole na Otoku je nujna. Pionirski hišni sveti so se obnesli in zaslužijo posnemanje. Dnevno letovanje v velikih počitnicah uspešno rešuje problem izkoriščanja prostega časa otroka. Tudi zimski rekreaciji in vključevanju otrok v izvenšolske interese dejavnosti je treba po- svečati več pozornosti. Med prihodnjimi nalogami izobraževanje star- šev in izgradnja otroškega igrišča. Minuli teden so na Otoku zboro- vali prijatelji mladine. Ob srednji udeležbi so člani te edine organiza- cije staršev poslušali poročila o dve- letnem delu odbora, o aktualni prob- lematiki s področja varstva, vzgoje in izobraževanja naših najmlajših ter o prihodnjih nalogah društva. Zaradi vedno večjega priliva otrok so Vprašanje otroškega varstva na Otoku le delno rešili. Obstoječe ka- pacitete v vzgojno-varstvenih usta- novah trenutno sicer zadovoljujejo, bodo pa slej ko prej pretesne. Moč- no je čutiti pomanjkanje varstva do- jenčkov. Taka edina celjska varst- vena ustanova v Domu Tončke če- čeve zavoljo preoddaljenosti za Oto- čane ne prihaja v poštev. Treba bo misliti na razbremenitev mater tu- di na tem področju varstva. O gradnji šole v tem novem delu mesta so že veliko razpravljali na sestankih KS, SZDL in v občinski skupščini. Trenutno se šolajo oto- ški otroci na vseh štirih celjskih os- novnih šolah, oni iz Lise pa morajo dnevno pešačiti celo v oddaljene. Polule. Za rešitev perečega vpraša- nja obstajata dve varianti. Po prvi bi naj bila lokacija za novo šolo med Ljubljansko cesto in savinjsko železniško progo, nekje v zavrtih Siršetove domačije; po drugi pa bi naj obstoječe gimnazijsko poslopje v kajuhovi ulici služilo za potrebe nove osnovne šole, medtem ko bi za gimnazijo zgradili novo šolo nekje v centru mesta. Zborovalci so se ogrevali za drugo varianto, ki bi bi- la zlasti iz prometnovarnbstnih raz- logov veliko prikladnejša in boljša. V primeru, da bi obveljala prva re- šitev, bi morala večina otrok preč- kati zelo prometno Ljubljansko ce- sto, pri čemer bi bilo veliko več po- gojev za prometne nesreče, ki jih je pri nas med otroki in odraslimi grozljivo mnogo. Razen tega bi bila šola za Siršetovo domačijo preblizu IV. osnovni šoli, kamor bi bili lahko navsezadnje še nadalje všolani otro- ci z Otoka III, če ne za zmeraj, pa vsaj do izgradnje predvidene nove cestne magistrale. Veliko pozornosti so zborovalci posvetili pionirskim hišnim svetom, ki so zelo verjetno ena redkih poseb- nosti društvenega delovanja tako v Celju kot tudi v drugih trgih in me- stih naše domovine. Otroci imajo domala v vseh blokih na Otoku svoje posebne združbe, tako imeno- vane pionirske hišne svete. Na svo- jih sestankih, ki jim zmeraj priso- stvujejo člani DPM kot mentorji, teče razgovor o lepem vedenju, o redu in disciplini najmlajših, o ure- janju okolice ipd. Na ta način se otroci že zgodaj seznanijo s proble- mi, ki jih je nič koliko v posamez- nih stanovanjskih skupnostih v ož- jem in širšem pomenu besede. V prihodnje bodo uvedli celo tekmo- vanje med posameznimi pionirskimi hišnimi sveti v navedenih in še dru- gih disciplinah. Na ta način se naši najmlajši že zgodaj vraščajo v ko- lektivno stanovanjsko življenje, kar lahko rodi le pozitiVne posledice. Uvajanje pionirskih hišnih svetov je vsekakor posnemanja vredno. Ko so ugotovili, da bo treba po- svetiti bližnji zimski rekreaciji in počitniškemu dnevnemu letovanju celjskih otrok v prihodnje še več pozornosti, da je treba slehernega šoloobiskujočega otroka vključiti v neko izvenšolsko interesno dejav- nost, da bi kazalo nujno izvršiti šte- vilo naročnikov na Glasilo DPM in na revijo Otrok in družina ter čim- prej pričeti s sistematičnim pedago- škim izobraževanjem staršev, so si zborovalci izvolili nov upravni od- bor, ki mu želimo pri koristnem de- lu obilo usipchov. D. P. KOi\FEREM SZDL V СЕШ V tem tednu bodo krajevne orga- nizacije Socialistične zveze v celj- ski komuni nadaljevale svoje letne konference. Tako se bodo v štorah zbrali k obračunu dela 17. decem- bra ob 17. uri v gasilsikem domu. V Frankolovem bo konferenca 18. 12. ob 830 v prostorih krajevne skurtposti, medtem ko se bodo v Šmartnem v Rožni dolini sestali 18. 12. ob osmih zjutraj v prosvet- nem domu. Prebivalci Dobrove bo- do zborovali isti dan, torej 18. de- cembra, ob 9.30. v bifeju Župančič џ Dobrovi. V Centru v Celju bo kon- ferenca krajevne organizacije 19. de- cembra ob 19. uri v Narodnem do- mu, občani Aljaževega hriba pa se bodo sestali isti dan — 19. decem- . bra ob 18. uri v domu JLA. Občani naj se konferenc udeležijo v čim večjem številu, saj bo tudi od tega odvisno delo v prihodnjem .ôiidobju. KRVODAJALSTVO v Celju: Letos se je za oddajo krvi na transfuzij siki postaji v Ce- prijavilo iz šolskega centra »Borisa Kidriča« 67 gojenk in gojencev. V znak svojega posebnega priznanja je vodstvo te šole iz svojih sred- stev pripravilo mladim krvodajal- cem zakusko. Ob tej priložnosti so ob navzočnosti namestnika direk- torja Vlada GORJUPA, mentorice mladine Rdečega križa Marije VE- BER, mentorja šolske organizacije ZMS Franca MEDVEDA in člana krvodajalske komisije občinskega odbora Rdečega križa razložiu za- vednim krvodajalcem velik pomen krvodajalstva in izrekel zahvalo za človekoljubno delo mladimcev. Tako zaradi števila krvodajaflcev^ kakor tudi razumevanja vodstva šole za to humano dejavnost je šolski center »Borisa Kidriča« lahko zgled vsem ostalim srednjim in strokovnim šolam na območju celjske občine. V Vojniku: dne 26. novembra je bila v Vojniku že druga krvodajal- ska akcija v tem letu. Prijavilo se je 61 krvodajalcev. Pri prvi aikciji julija pa jih je bilo 57. Tako je ob- močje Vojnika tudi letos ostalo po številu krvodajalcev najboljše. Za- slugo imata predvsem predsednica krajevne organizacije Rdečega kri- ža Majda Lebičeva in tajnica Ma- rija Ribičeva. Omeniti je vredno, da je bil pri obeh akcijah med prvi- mi krvodajalci predsednik občinske- ga združenja borcev NOV Celje Jo- že JOST, ki je tudi sicer redni krvo- dajalec. Naj si ga vzamejo za zgled vsi tisti, ki se za to humano druž- beno dejavnost še vedno premalo zanimajo. Vsem organizatorjem pri krajevni organizaciji Rdečega kri- ža Vojnik in pri ostalih organizaci- jah, ki so kakor koK pripomogli k opisanemu uspehu, zlasti pa krvoda- jalcem samim se iskreno zahvalju- jeta transfuzijska postaja Celje in občinski odbor Rdečega križa Celje. Obsotelje je z ureditvijo novih prostorov trgovskega podjetja Jelša iz Šmarja pridobilo najsodobnejši lokal. Posnetek prikazuje zunanjo ure- ditev In priprave za Novo leto v Podčetrtku. Dvojni DEDEK MRAZ DPM V Laškem ni doseglo popolne enotnosti Občinska zveza prijateljev mladine v obči- ni Laško je bila namenjena, da bi svečanosti ob letošnjem dedku Mrazu bile bolj mikav- ne, lepše in bolj bogate, kakor so bile v prejšnjih letih. Svoj načrt so nameravali ure- sničiti predvsem z obdaritvijo otrok v šolah, otroških vrtcih in krajevnih skupnostih ter jih popestriti z bogatim kulturnim sporedom. Ta načrt bi mogli enakovredno uresničiti v vseh krajevnih skupnostih samo v primeru, če bi se posamezna podjetja odrekla indivi- dualnim svečanostim in obdarovanju, temveč bi svoja sredstva namenila v skupen sklad, iz katerega bi financirali kulturno-zabavni program in kupili enakovredna darila za vse otroke. V preteklosti se je namreč nekajkrat primerilo, da so bili nekateri otroci obdaro- vani dvakrat in celo trikrat, medtem ko ne- kateri drugi sploh niso dobili nobenega da- rila. S preusmeritvijo obdarovanja v šole, vrtce in krajevne skupnosti so hoteli zagotoviti, da bi bili vsi otroci obdarovani enakovredno in da bi bili obdarovani zares vsi. Tega pa ne- katera podjetja niso hotela razumeti in so svojevoljno ostala pri nekdanjem običaju, da bodo otroke svojih delavcev obdarili v pod- jetju. Dosledno so se v to akcijo vključili samo v Radečah, medtem ko je položaj naj- slabši ravno v Laškem. Tako se bo primerilo znova, kar smo to- likokrat v preteklosti grajali, da bodo prejeli nekateri otroci darila, dvakrat, da darila ne bodo enakovredna in da bo ostalo verjetno precej otrok — predvsem predšolskih, ki jih sploh ne bo nihče obdaril. Morda bi bil čas, da bi se v nekaterih podjetjih vprašali, ali jim gre za to, da bodo na račun otroškega praznika zviševala svoj ugled, ali jim je več do tega, da bi se naša mladina ne počutila raz- deljena v več skupin; v take, ki dobijo dva- krat in v tiste, ki ne dobijo ničesar! S seje občinske skupščine Žalec v torek sta v hmeljarskem domu v Žalcu zasedala oba zbora skupšči- ne občine Žalec. Odbomilki so med drugim razpravljali o problemih s področja obrti, blagovnega prometa in gostinstva, o problemih varnosti ter o vzrokih tolikšnega števila pro- metnih nesreč. Zatem so analizirali nekatere. probleme, ki se porajajo ob vše večjem številu samoupravnih aktov, ki jih pa delovne organizacije ne izvajajo dosledno. Ob koncu so odborniki sprejela tudi odlok o pri- znavalnini in posebni pomoči čla- nom zveze borcev. V živahni razpravi po poročilu o problemih s področja obrti, bla- govnega prometa in gostinstva so odborniki naglasili nujnost uskla- ditve nekaterih davščin, ki zavirajo širši razvoj določene obrtne dejav- nosti. Dogaja se namreč, da neka- teri prijavljajo obrtne storitve v drugi občini, kjer so davščine neko- liko manjše. Zato so odborniki predlagali, da bi te dajatve prilago- dili drugim občinam. Med razpravo so ppnovno raz- pravljali o problemih blagovnega prometa. Na področju občine deluje najmočnejše trgovsko podjetje Sa- vinjski magazin, ki pa nima dovolj sredstev za izboljšanje »rodajnih prostorov v manjših kftjih, kjer poslujejo trgovine na klasičen na- čin v utesnjenih, za trgovino neup>o- rabnih prostorih. Odborniki so po- novno predlagali naj bi domača, predvsem tekstilna idustrija v Pre- boldu in pa tovarna nogavic na Polzeli, odprli lastni trgovini, kjer bi prodajali svoje izdelke. Takšne prodajalne že obratujejo na Polzeli in so dobro obiskane. Odborniki so dolgo razpravljali o problemih požarne varnosti. Na pod- ročju občine deluje 35 gasilskih društev, katerih večina dela s staro opremo. Nekateri odborniki so predlagali, da bi naj skupščina ti- sta sredstva, ki jih dodeljuje celj- skemu zavodu za požarno varnost, kanalizirala domačim društvom, za- vodu pa plačevala le investicij.ske stroške v primeru nesreč. Gre nam- reč za to, da domača društva nima- jo niti najosnovnejše opreme za primer elementarne nesreče, na pri- mer poplave. Baje bi s sredstvi, ki jih odvajajo zavodu — lahko v ne- kaj letih opremili domača društva. Nagrade SV I L AN IT Na zadnji elitni modni reviji celj- skega trgovskega podjetja »Moda« je tovarna »Svilanit« iz Kamnika pri- kazala posebno serijo oblek iz fro- tirja za poletje 1967. Hkrati s prika- zanimi modeli je zaprosila obisko- valce, da so ob tej priložnosti izpol- nili posebno anketo. Med izpolnje- vale! ankete je — kakor je napo- vedala že na prireditvah — izžreba- la tri praktične nagrade. Izžrebani so bili: 1. ing. Hugo Vasti, Škvarčeva 7, Celje; 2. Marija Majer, uslužbenka, Go- riška 6, Šoštanj; 3. Jožica Zupančič, gospodinja, Te- harska 27, Celje. Izžrebanci lahko dvignejo nagrade v poslovalnici »Volna« pri poslovod- ji Milošu žekarju. ZAMUJENE PRILOŽNOSTI ŽIVAHNE RAZPRAVE NA KRAJEVNIH KONFERENCAH SZDL LAŠKO V teh dneh so im^li v občini Laško nekaj krajevnih konferenc SZDL, ki so jih ljudje zelo dobro obiskali. Konference so se tokrat tudi dosti manj ukvarjale z organi- zacij siko problematiko, temveč so se posvetile vsebini dela in življenja. V Brezi nad Laškim so se resno lotili vprašanja pomoči pri gradnji šole. Ljudje so pred časom obljubili dosti več pomoči, kakor so jo do- slej izkazali. Zaradi tega so oblju- bili, da bodo pozimi zamujeno na- doknadili, predvsem žeujo zbrati zadostno količino lesa. Dosti več besed in očitkov so iz- rekli tudi zaradi slabih cest in o po- manjkanju denarja zanje. Potlej pa se je izkazalo, da so denar imeli, vendar ga zaradi nedejavnosti kra- jevne skupnosti niso izkoristili. Enako je bilo z vodovodom, saj so zanj samo ugotovili, da jim je po- treben, denar, ki je bil nanYenjen za vodovod, pa ni bil izkoriščen. Razmeroma glasni so bili udele- ženci konference v razpravi o orga- nizaciji zdravstvene službe, saj je bila ta poprej za prebivalstvo dosti bolj ugodna, kakor je zdaj. ko mo- rajo za vsak primer v Laško. Toda trenutno je drugačna rešitev nemo- goča, ker zdravstvena služba nima denarja, četudi si želi, da bi prebi- valstvu nudila zdravsveno pomoč kar bolj blizu doma. Na konferenci v Marija Gradcu so se dotaknili vprašanja elektrifi- kacije, kajti dvofazno omrežje, ki so si ga uredili pred časom, zdaj zaradi velikega porasta električne potrošnje ne zadošča več. V nekate- rih naseljih so se že dogovorili in začeli akcijo, da bi si napeljali šti- ri fazno omrežje, toda ti dogovori niso bili dovolj enotni in Xaradá tega akcija ni bila enakovredno uspešna. Slabost krajevne organizacije Ma- rija Gradec je predvsem v eno- stranskem zanimanju za komunalne zadeve, medtem ko se za druga vprašanja, ki jih rešuje njihova skupnost, niso dovolj zanimali. Od- ločna kritika udeležencev konfereru ce je zadela tudi organizacijo kme- tijskih predavanj, ki so bila v prejš- njih letih pogostejša in so kmečke- mu prebivalstvu nudila ogromno pomoč, zdaj pa teh predavanj sko- raj ni več. Odločili so se, da bodo v prihodnje znova poksrbeli za to- vrstna predavanja in tako pripo- mogli, da bi se kmetijstvo bolje razvijalo. Nasprotovali so tudi za- silnim zakolom, ki jih je potrebno opravljati v Celju in so vztrajali, da bi čim več teh lahko opravili v Laškem, saj so bili potem stroški, ki nastajajo s prevozom živine v Celje, dosti manjši. Na teh konferencah so se udele- ženci pogovorili tudi o bližnjih vo- litvah, za katere zdaj evidentirajo možne kandidate. Na krajevna kon- ferencah SZDL v občini Laško so za Zvezno in Republiško skupščino predvideli tovariša Viktorja Avblja in Jožeta Smoleta, medtem ko so evidentiralli tudi več tovarišev m tovarišic za občinsko skupščino, o čemer bomo še itak pisali kdaj pri- hodnjič bolj podrobno . T. K. OBČANE V ROGAŠKI SLATINI SO DOLGO VZNEMIRJALE RAZPRAVE O NOVI SOLI. ENI SO BILI NAMREČ ZA GRADNJO NOVE ŠOLE, DRUGI TREZNEJŠI, PA ZA DOZIDAVO NOVEGA DELA S TELOVADNICO. RESNICI NA LJUBO MORAMO POVEDATI, DA VSI ŽELE NOVO SOLO, VENDAR JE TO V DANIH POGOJIH NE- MOGOČE, SAJ BODO MORALI ŽE ZA DOZIDAVO PRISPEVATI TUDI SAMI V OBLIKI SAMOPRISPEVKA DOLOČEN DELEŽ, KI BI PA BIL ZA NOVO ZGRADBO ENKRAT VEČJI. TOKRAT SMO OBISKALI NEKATERE PREDSTAVNIKE DRUŽBE- NOPOLITIčNEG.V ŽIVLJENJA V ROGAŠKI, DA BI ONI POVEDALI SVOJA MNENJA. VLADO BIRSA, ravnatelj osnovne šole: »Vsekakor sem za novo šolo, seveda, če bi imeli zanjo dovolj sredstev. Toda 600 in še več milijonov niso mačje sloze, zlasti ne, če vemo, da skupščina nima denarja in da moramo za soudeležbo nu- diti vsaj polovico sredstev. Z dozidavo novega dela in adaptacijo starega bi pa pridobili dovolj učiinic in ostalih prosto- rov za specialni pouk. Z dograditvijo te- lovadnice bo šola tvorila lep, funkciona- len kompleks.« MAKS KOS, predsednik KO SZDL: »Te razprave se viećejo že vrsto let. Prepričan sem, da ni občana, ki se ne bi navduševal za novo šolo — toda sredstva? Dozidava in adaptacija bi veljala okrog 300 milijonov starih dinarjev. Že ta vso- ta predstavlja -problem, kajti kako zbrati toliko denarja? Obstoječa šola je bila pred sedmimi leti adaptirana. Vložili smo okrog 50 milijonov dinarjev. Ali upa kdo sedaj to stavbo meni nič tebi nič kar opustiti? Po dozidavi in adaptaciji bi za- dostili potrebam za prihodnjih petdeset let ob sedanji nataliteti. S pridobitvijo novih učilnic in ob spremembi starih v učilnice za specialni pouk bomo imeli v Rogaški šolo, ki bo res funkcionalno in estetsko zadovoljila tudi zahtevnega ob- čana.« EDVIN KOLESA, upokojen uslužbenec krajevnega urada: »Osebno sem vedno proti vlaganju de- narja v stare stavbe. Ljudje so bili pre- malo obveščeni v vseh teh razpravah, za katero šolo namreč gre. Za ono, nekdanjo gimnazijo bi bilo škoda vsakega dinarja. To pa smo že pred leti adaptirali. Mi- slim, da je nujno združiti šole, kajti dve šoli zahtevata dva kolektiva, dvoje uprav, izgubo dragocenega časa prosvetnih de- lavcev, ki bi nujno morali učiti na obeh šolah . . . Sem pa med tistimi, ki so za novo šolo. Ce ni sredstev naenkrat do- volj, zakaj je ne bi gradili po etapah . . .« Ing. LADO TKAVC, član pripravlje- nega odbora: »Danes ne moremo več govoriti o tej ali oni varianti. Načrti in nekatere izme- re za prizidavo so že narejene, druge pa naročene. Ne delajmo si utvar, zato raje malo preračunajmo. Spoznanje je eno sa- mo in to, da ni sredstev za tolikSno in- vesticijo. Osebno zagovarjam misel, da bi naj bila ena šola in en šolski kolektiv. Z dograditvijo te šole bo za več deset let rešeno vprašanje prostorov za dvoiz- menski pouk. Pozneje, z dograditvijo šol v Ratanski vasi, pa mogoče še kje, bi dvoizmemski pouk odpadel. Želel bi v zve- zi s tem poudariti to, da smo v Rogaški zaradi interesov določenih posameznikov že marsikaj izgubili. Enkrat končajmo s tem, da ima tristo ljudi tristo predlogov in želja.« Kreditna banka Celje, podružnica Celjska mestna hranilnica, Celje razpisuje delovna mesta DVA PRIPRAVNIKA ZA BANČNE POSLE s srednjo ekonomsko šolo Osebni dohodek za pripravnike po pravilniku o osebnih do- hodkih. Prošnje z dokazili o šolski izobrazbi je treba vložiti osebno pri Celjski mestni hranilnici, Titov trg 6. Razpis velja 10 dni po objavi. TV od 25.12. do 31.12. Nedelja, 25. 12. 9.25 Poročila (Ljubljana); 9. 30 Na Trški gori — narodno zabavna glasba (Ljubljana); 10.00 Kmetijska oddaja (Beograd); 10.45 Di- snevev svet — ponovitev serijskega filma (Ljubljana); 11.30 Tomek in pes — serijski film (Ljubljana); 11.45 Film za otroke (Ljub- ljana); 12.00 Nedeljska TV konferenca (Za- greb); Športno popoldne in ponavljamo za vas; 16.50 Poročila (Beograd); 16.55 Od Biha- ča do Jajc — oddaja Pesem v koloni (Beo- grad); 18.00 Razglasitev najboljšega športnika Jugoslavije — anketa novinarjev (Zagreb); 18.30 Karavana — reportaža (Beograd); 19.05 Ime in priimek — mladinska igra (Beograd); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.45 Cik-cak (Ljubljana); 20.50 TV magazin (Zagreb); 21.50 Zgodbe za vas — serijski film (Ljubljana); 22.15 Zadnja poročila (Ljubljana). Ponedeljek, 26. 12. 9.40 TV v šoli (Zagreb); 10.40 Ruščina (Za- greb); 11.40 TV v šoli; Skelet, sestav in delo srca (Ljubljana); 14.50 TV v šoli — ponovitev (Zagreb); 15.50 Ruščina — ponovitev (Za- greb); 16.50 Poročila (Beograd); 16.55 Angle- ščina (Beograd); 17.25 Film za otroke (Ljub- ljana); 17.35 Disnevev svet — serijski film (Ljubljana); 18.25 TV obzornik (Ljubljana*); 18.45 Otrok in zdravje: Sladkorna bolezen pri otrocih (Ljubljana); 19.05 Za danes in jutri (Ljubljana); 19.15 Tedenski športni pregled (Beograd); 19.35 TV pošta (Ljubljana); 19.50 Dedek Mraz prihaja (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 TV drama (Beo- grad); 21.30 Biseri glasbene literature (Skop- je); 21.45 Lirika studia Sarajevo (Beograd); 22.00 Zadnja poročila (Ljubljana). Torek, 27. 12. 17.55 Valvazorjev Bogenšerk (Ljubljana); 18.15 Oddaja o morju (Ljubljana); 19.05 TV obzornik (Ljubljana); 19.20 Dedek Mraz pri- haja (Ljubljana); 19.30 Pesmi naših mest (Ljubljana); 20.00 Novo leto 1967 (Zagreb); 21.20 Novoletna čestitka (Beograd); 22.35 No- voletne čestitke (Skopje); 23.10 Poročila (Skopje). . Sreda, 28. 12. 1 9.40 TV v šoli (Zagreb); 10.35 Angleščina (Zagreb); 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Beograd); 14.50 TV v šoli — ponovitev (Za- greb); 15.45 Angleščina — ponovitev (2^greb); 16.10 Osnovo .splošne izobrazbe — ponovitev (Beograd); 16.55 Glasbeni pouk (Beograd); 17.35 Poročila (Ljubljana); 17.40 Tik-tak: Otroške scene R. Schumana (Ljubljana); 17.55 Sliko sveta: otroški filmski'žurnal (Beograd); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Reporta- ža (Ljubljana); 19.05 Nekaj novega, nekaj starega — zabavnoglasbena oddaja (Zagreb); ^.30 Mozaik kratkega filma (Ljubljana); 19.,50 Dedek Mraz prihaja (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Cik-cak (Ljub- ljana); 20.35 Mlin na Padu — III. oddaja (Ljubljana); 21.55 Zadnja poročila (Ljublja- na). Četrtek, 29. 12. 9.40 TV v šoli (Zagreb); 11.00 Angleščina — ponovitev (Beograd); 11.30 Glasbeni pouk — ponovitev (Beograd); 14.50 TV v šoH — ponovitev (Zagreb); 16.10 TV v šoli: Vodič po orkestru za mlade ljudi (Ljubljana); 17.35 Po- ročila (Beograd); 17.40 Tisočkrat zakaj — od- daja za otroke (Beograd); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Na prvem mestu — re- portaža (Beograd); 19.10 Rezerviran čas (Ljub- ljana); 19.40 Cik-cak (Ljubljana); 19.54 Dedek Mraz prihaja (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Aktualni pogovori (Beograd); 21.15 Zabavno glasbena oddaja studia Sara- jevo (Zagreb); 22.15 Zadnja poročila (Ljub- ljana). Petek, 30. 12. 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Beograd); 16.10 Osnove splošne izt>biazbc — ponovitev (Bcoftrad); 17.50 Poročila (Za >''otem, ko ste dolga leta роибе- i.M/ na celjski ginnuiziji in ureje- vali celjski mestni arhiv, ste se lani odločili za pokoj. Kakšen je pokoj Janka Orožna?« ' »Oh, mineva ini méd delom. Ve- ste, ta zgodovifia Celja bo res po- membno delo. Obsegala bo tri zvez- ke in najmanj 1500 tiskanih strani. Prihodnje leto bo ' dokončno ureje- na. Seveda, vprašanje je, kdo bi jo naj založil. Poleg tega pa se ukvar- jam še z zbiranjem gradiva za kra- jevni leksikon šestih občin — Celja, Laškega, Hrastnika, Šentjurja in Šmarja. Končujem tudi zgodovino razvoja ljudske oblasti na teritoriju bivšega celjskega okraja. Drugo pa so manjše, manj pomembne zade- ve...« »Da bi zbrali pomembnejše zgodo- vinske ugotovitve, ste večkrat mo- rali čez slovenske in jugoslovanske meje Kakšno je bilo vaše dejo v tujini?« »Res je, žal največ pomembnejših starejših arhivarij z našega območja v Avstriji. Zato me vsako leto pot za- nese v Gradec, kjer iščem vse, kar je zanimivega. Ponavadi sem srečal ljubeznive ljudi, ki so radi poma- gali; upam, da bo tako tudi v pri- hodnje.« »Kakšne pa so želje, ki vas obha- jajo ob letošnjem jubileju, če sme- mo biti spet zelo standardni?« »No, kaj bi rekel — da bi se moja 75-Штса čim manj čutila, to' je pa menda res tisto, kar si najbolj že- lim ...« In Janko Orožen je ostal med svojimi knjigami, listinami in za- piski, z veliko željo, da bi dokon- čal tisto, kar je začel in začel še mnogokaj, kar čaka na ljudi, ki ohranjajo zgodovinske vrednote. Zato prisrčnim čestitkam pridružu- jemo tudi iskreno željo, da bi Janko Orožen v novem in še mnogih dru- gih letih dodal svojim dosedanjim uspehom še druge in z njimi do- polnil zasluženo srečo in zadovolj- stvo. I. B. D, ama ponovi io v Celju 5. januarja bomo imeli v Celju ponovno v gosteh ljubljansko Dra- mo. Za vezani abonma Slovenskega ljudskega gledališča in izven bodo gostje uprizorili celovečerno dramo angleškega sodobnega pisatelja Bol- ta »Človek za vse čase«. To je zgod- ba o znamenitem angleškem ћшпа- nistu in državniku Thomasu Moru in njegovem uporu zoper samovoljo, protipóstavno ravnanje kralja Hen- rika Vin. Kot katolik je nasproto- v^ razdoru z rimskim papežem. Ko je odbil prisego, s katero bi kot državni kancler uzakonil Henrika kot vrhovnega poglavarja angleške cerkve, ga je dal kralj usmrtiti. V igralski ekipi se bomo spet srečali s prominentni mi igralci, v naslovni vlogi pa bo nastopil Stane Sever. Režiser je Slavko Jan. Nastopili bo- do še Majda Potokarjeva, Vika Grilova, Boris Kralj, Jurij Souček (v alternaciji s Poldetom Bibičem), Jože Zupan in drugi. jž S polic študijske knjižnice s KNJIŽNIH POLIC STUDIJSKE KNJIŽNICE Bokšan S.: Delo Nikule Tesle. 1. Beograd 1950. S. II 3265/171. Stankovič Ž.: Narodne pesme u Krajini. Beograd 1951. S. II 3265/175. Zlükovié Đ,: Prilog poznavanja zemljišta Metohije. Beograd 1951. S. II 3265/174. Vajič B., Mikić: O sadržaju vode i morfi- na u jugoslovenskom opiju. Beograd 1951. S. II 3265/173. Bruneti V.: Hemijske studije o kulturi ma- ka i proizvodnji opiuma u Makedoniji. Beo- grad 1951. S. II 3265/172. Filipović M. S.: Ženska keramika kod bal- kanskih naroda. Beograd 1951. S. II 3265/181. Ostrogorski G.: Pronija. Beograd 1951. S. II 3265/176.- Daja A.: Ishrana seoskih porodica (Selo Rajković). Beograd 1951. S. II 3265/177. Mihailović v.: Iz istorije saniteta u obnov- ljenoj Srbiji od 1804—1860. Beograd 1951. S. II 3265/180. Petrovič D. S.: Strane vrste drveća (egzoti) u Srbiji. Beograd 1951. S. II 3265/182. JAKA SLOKAN Hmeljske gajžie Pozabljen komunist čeravno je huda beseda, jo moram izreči. Zdaj ali nikoli! Savinjska dolina je pozabila tudi na vzornega revolucionarja — komunista Ladka MAROVTA, sekretarja okrožnega komiteja, ki se je zrušil pod rafali nem- ške zasede pri Vrhovi j ah v Go- riških Brdih — 13. julija 1944. Bil je sin naprednega savinjske- ga hmeljarja Mihaela Marovta, po domače Kranjc, iz Podvrha pri Braslovčah. Rodil se je 15. jimija 1915 ter po osnovni šoli v Braslovčah in veliki maturi v Mariboru študiral montanistiko (rudarstvo) na tehnični fakulteti v Ljubljani. Že pred NOV so ga preganjali zaradi odločnih naprednih izjav in ^janj* po navodilih SKOJ in KP. Italijani so ga kot sodelavca OF internirali že leta 1941. Iz ta- borišča je pobegnil in se priklju- čil partizanom v Goriških Brdih. Sekretar Okrožnega komiteja KP je postal 4. aprila 1944. Med pot- jo na partijsko konferenco je pa- del pri Vrhovi j ah v zasedo — zrušil se je pod rafali okupator- skih brzostrelk. Sekretar okrožnega komiteja KP (Brda pri Gorici) — Al, Matelič Takratni župnik v šmahnem — je zapisal v knjigo umrlih: Lado Marovt e Styria (=s Šta- jerska) — umrl 13. julija — po- kopan 14. julija 1944. Skupno še s tremi drugimi žrtvami, pod ka- tere je zapisal skupni vzrok smr- ti: occisus a Germanis (= ubit od Nemcev). Pokopali so vse šti- ri ob zidu na pokopališču v bri- škem šmartnem. Ladko Marovt 17. decembra 1961 so v Koj- skem (Brda pri Gorici) med slo- vesnostmi v počastitev dneva JLA in dvajsetletnice revolucije odkril grobnico, kamor so prene- sli zemeljske ostanke 21 žrtev NOV (17 Slovencev, med njimi Lado Marovt, 3 ItalMjani in en ruski partizan)^ ki so se borili v enotah IX. korpusa na naših zahodnih mejah proti skupnemu sovražniku. Na grobnico je v marmor vklesano tudi ime: Lado Marovt — Rus (= partizansko ime). Založba »BOREC« je leta 1963 izdala knjigo »Med briškimi gri- či je posijalo sonce«. V njej je avtor Milko Štolfa na več mestih opisal velik delež Ladka Marovta za osvoboditev Slovenske Pri- morske in njegovo junaško žr- tev. ^il sem po NOV večkrat v Br- dih — prav z namenom, da obi- ščem Krajnčevega Ladka v gro- bu, od jeseni 1947, ko je še ležal za pokopališkim zidom v Šmart- nem, do letos, ko sem začel zbi- rati izjave domačinov — Bricev, — ki so poznali njega kot borca- partizana in bilj prisotni ob po- kopu. Povprašal sem tudi na vseh pristojnih mestih v Savinijs'ki dolini, kaj so o Ladko Marovtu zapisali v zgodovino NOV? Zgrozil sem ob ponovni ugoto- vitvi: Več kot dvajset let Savinj- ska dolina ne ve o vzornem re- volucionar ju-komunistu — pad- lem partizanu in v odgovornem partijskem funkcionarju Kranj- čevem Ladku iz Podvrha pri Braslovčah malodane prav niče- sar! (Se nadaljuje) Pred dnevi so se dijaki četrtega razreda celjske gimnazije predstavi- li svojim šolskim tovarišem z zani- mivim literarnim programom. Že če- trto leto izdajajo razredni list »Naše vrstice«. Iz vseh dosedanjih izdaj so pripravili izbor poezije in proze in prikazali drugo stran življenja, ko razmišljajo o sebi, mladih ljudeh in Q ^j^jìlyovih problemih. »Bodočnost mladim« je bila parola njihovega li- terarnega programa. Tudi njihova dela so dokazala, da svoje udejstvo- vanje jemljejo resno in zato tudi ni slučaj, da so jih sprejeli z navduše- njem. Na sliki: Mladi ustvarjalci po uspelem lÄstopu. Od leve proti des- ni: Jerica Kolenko, Alenka Jeršin, Marjan Petan, Darja Jazbec, Jelka Rozman, ЏЏии^ P^telinšek« IIDVIK REBEUŠEK: Mednarodni kongres za balneologijo in klimatologijo Delu kongresa so prisostvovali tudi zastop- niki francoske vlade, predvsem ministrstva za turizem, zdravstvo in socialne zadeve. v gospotlarski komisiji je med posamezni- mi referati zbudil največ zanimanja referat francoskega delegata — pomočnika ministra za socialne zadeve — o tendencah stalnega ve- čanja zavarovancev v celotnem številu obi- skovalcev zdraviliških krajev. V tej zvezi je večkrat omenil zelo dobro ureditev lega vpra- šanja pri nas, v Jugoslaviji, kar nas je ne- malo presenetilo, .saj vemo, da je pri nas pri- šlo glede tega d(j 100",, sprememb! Kaže, da še nismo obvestili o teh spremembah medna- rodno združenje, katerega člani smo. Spremembe, ki so pri nas nastopile v le- tošnjem juliju, pa so bile glavna tema raz- govora v našc.Ti ožjem krogu. Tudi delegati iz ostalih rcpubük so povedali, da je tudi za- nje prišla ta sprememba popolnoma nepriča- kovano. Skoraj nismo mogli verjeti zastopni- ku iz Beograda, da njihovega instituta sploh niso vprašali za mnenje pr^d to spremembo, ki je, naše zdraviliške kraje spravila v tako težko situacijo. .Nasprotno — povedal je, da je sicer sodeloval v nekaterih razpravah v ustreznih skupščinskih odborih, da pa takrat ni bilo govora o tem, da bi se ta dosedanja pravica zavarovancev v celoti črtala iz osnov- nega zdravstvenega zavarovanja. Do poznih ur smo diskutirali ter ugibali o vzrokih in po- sledicah te spremembe. Odgovora nismo našli. S posebnim zanimanjem sem sledil podat- kom, ki jih je v svojem referatu nanizal de- legat i/, ZR Nemčije. V času od leta 1962 do 1965 so zbirali v nekaterih zapadnoevropskih deželah najrazličnejše podatke o poslovanju zdraviliških krajev. Med njimi tudi podatke o strukturi obiskovalcev glede na plačilo stror škov. Ugotovili so. da je od leta 1965 že nara- sel V teh deželah delež zavarovancev (ki torej sami neposredno ne plačajo zdraviliškega zdravljenja) na dobro polovico vseh obisko- valcev! Zastopniki iz Češkoslovaške so najprej v go- spodarski komisiji, p>otem pa še v generalni skupščini predlagali ustanovitev posebnega mednarodnega baineo-ekonomskega inštituta pod pokroviteljstvom FITEC in s sedežem v Pragi. Razprava o utanovitvi tega instituta, ki bi naj začel s svojim delom že 1. januarja 1967 v Pragi, se je ustavila samo ob vpraša- nju njegovega financiranja. Rešitev tega vprašanja je bila pre.senetljiva. Delegati iz Cehoslovaške so izjavili, da pre- vzame njihova država stroške financiranja za prvih pet let! V upravni odbor so bili izvo- ljeni zastopniki Svice, Italije, Francije, ZR Nemčije, CSSPv, Poljske in Madžarske, pred- stojnik pa bo znani čehoslovaški strokovnjak tega področja dr. ing. J. Char\'at. Podrobneje so v gospodarski komisiji raz- pravljali še o poslovni politiki, celoletnem poslovanju, visokih fiksnih stroških poslova- nja in podobno; zlasti še o ekonomski pro- pagandi. Delo te komisije je vodil predstojnik inštituta za turistične raziskave v Bernu prof. dr. P. Risch. Na zaključnem delu skupnega kongresa v Cannesu (delo se je namreč še nadaljevalo z delovnim sestankom v Aix-les-Bains) je francoski komisar za turizem navedel nekaj impozantnih številk o obisku francoskih zdraviliških krajev. Podčrtal je ugotovitev, da ni več zdraviliških krajev v smislu prejš- njega stoletja, temveč da odpirajo ti kraji vse bolj svoja vrata socialno-zdravstvenemu turizmu (thermalisme social). To pa zahteva še večje sodelovanje z zdravstvenimi in so- cialnimi delavci ter njihovimi organizacijami. Omenjen je bil tudi predlog, ki ga je dala pred dvema letoma FITEC vsem svojim čla- Monte Carlo: Piscine des Terrasses nicam, da naj proučujejo vse možnosti za- menjave bolnikov, potrebnih zdraviliškega zdravljenjfi med posameznimi državami — članicami. Poročali so o sodelovanju s sve- tovno zdravstveno organizacijo, ki ima svoj sedež v Ženevi ter o vključitvi zdraviliškega turizma v splošna turistična prizadevanja ob mednarodni popularizaciji turizma v letu 1967, letu. ki ga je preglasila generalna skup- ščina Organizacije združenih narodov kot »mednarodno leto turizma«. Po uradnem zaključku kongresa je romun- ska delegacija predvajala izredno dober pro- pagandni film o možnostih zdraviliškega tu- rizma v tej deželi. Vsi delegati so se še enkrat zbrali zvečer na slavnostnem banketu. Ne omenjam tega ban- keta zato, da bi opisal blišč in morda ve- černe obleke udeleženk. Tudi ne zaradi -slav- nostnih govorov, ki so pač ob takih prilož- nostih potrebni in običajni. Omembe vredna je podelitev posebnega priznanja prof dr. Ce- du Plavšiću za njegovo dolgoletno delo, zlasti na področju talasoterapije. Pa še drug do- godek bo ostal maloštevilni jugoslovanski sku- pini v spominu. Ker nismo bili v frakih in smokingih, smo se spravili k mizi, ki je bila nekoliko oddaljena i*d centra in v kotu. Pri večerji so tudi servirali pravi francoski šam- panjec. Zelo nam je bil všeč (komu ne — posebno še, če ga ni treba plačati!), vendar so nam menda po drugi steklenici povedali, da je predvideni kontingent izčrpan. Večkrat smo še poskušali inter\'enirati, seveda vedno v francoščini. Potem smo še »po domače« kri- tizirali tak banket, na katerem ni šampanjca po mili volji. Naenkrat nas vpraša blizu sto- ječi stíwejii natakar, če smo iz Jugoslavije. Ko smo potrdili, je vprašal, če kdo pozna Maribor ali Celje. Sedaj sem bil seveda jaz na vrsti z odgovori. Rekel je: »dobro jutro« in »dober dan«. Ne, ni bil zopet »zemljak«, kot ste morda mislili. Bil je iz Alzacije, mo- biliziran v nemško vojsko in je iz nje po- begnil blizu Zg. Polskave. Kako je svet včasih zares majhen! Menda ni treba več govoriti, da smo naprej dobivali, kar smo želeli. Pri- nesel nam je tudi jugoslovansko namizno za- stavico. Mož je imel solzne oči, ko je obujal spomine na na.še kraje in ljudi. (Konec prihodnjič) VSAK DAN IZLETI NA DRSALNO REVIJO V CELOVEC OD 9. DO 20. FEBRUARJA 1967 Cena izleta iz Celja je 88 N-din za odrasle In 57 N-din za zaključene äolske skupine. V ceni je vraču!)an avtobusni prevoz v Mer- cedesu, skupinsld potni list, vstopnica za re- vijo in vodstvo izleta. PRESENEČENJE ZA VSAKOG.\R! KOMPAS Celje bo razdelil med udeležence svtojih izletov na dunajsko drsalno revijo v Celovcu 30 nagrad — med njimi avtobusni izlet v Carigrad, na Ažurno obalo, v Rim itd. NE ZAMUDITE te izjemne priložnosti in po- tujte na ogled revije v Celovec v organiza- ciji KOMPAS Celje, ki Vam tudi tokrat nudi najboljše pogoje. KOLEKTIVI — rezervirajte si že predčasno pri KOMPASU za ogled revije v Celovcu so» dobno opremljen avtobus znamke Mercedes. Za ogled revije nudi KOMPAS Celje kolek- tivom, organizacijam in šolam posebne ugod- nosti! Prijave za ogled revije sprejema KOMPAS CELJE VSAK DANI OSTALI IZLETI! 1. 1 DNEVNI IZLET v Trst. Cena po osebi 45 N-din vključno potne listine. 2. ZAHTEVAJTE PROGRAME ZA SILVE- STROVANJA PO DOMOVINI IN TUJINI! PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZLE- TOM OBIŠČITE TURISTIČNO AVTOBUSNO PODJETJE KOMPAS CELJE, TOMŠIČEV TRG 1, TELEFON 23-50. mali oglasi PRODAM PIANINO Stingi prodam. Naslov v upravi li- sta. NAMIZNA jabolka prodam. Naslov v upravi lista. 2AG0 za razrez hlodovine na deske (prestav- Ijiva — skoraj nova) prodam. Jožef Žolger, Hanisko 12, p. Pristava. ELEKTRIČNI motor 4 KS, posnemalnik itali- janski »DIABOLO«, šivalni stroj ADLER, prodam. Naslov v upravi lista. PRAŠIČA za zakol prodam. Anton Podergajs, Celje, Zagrad 1. STROJA za izdelavo zidne opeke, 2 formata: 40 X 30 X 20, 40 X 17 X 20 in sod 370 1 pro- dam. Franc Kokovnik, Vojnik 258. — novo naselje. DÜRKOP šivalni stroj z nekaj priključki pro- dam. Naslov v upravi lista. AVTO FIAT 750 prodam. Celje, Veselova 13. MOTORNO kolo DKW 200 letnik 1953 proda Vengust, Celje, Prežihova 6!.. 9 MESECEV brejo kravo, brejo telico, skop in nov 80 1 kotel s pečjo prodam. Naslov v upravi lista. PRAŠIČA 150 kg proda Robič, Celje, Cesta na Dobravo 56. OREHOVO spalnico prodam (150.000 S-din). MWov v .upravi lista.» - . v,- PRALNI stroj AEG, otroško pòstelfò ргоааАГ' Ogled od 13.—14. ure. Grenko, Jenkova 30, Celje. POHIŠTVO za samsko sobo malo rabljeno prodam. Ogled od 15. ure dalje. F. Ober- žan, Otok 3, l/III Jugomont. POLOVICO hiše, polovico gospodarskega po- slopja in zemljo prodam. Ivanka Kolar, Celje, Ljubljanska c. 10. NOVO enostanovanjsko hišo z novim gospo- darskim poslopjem in 58 ari zemlje ob Ma- riborski cesti prodam. Alojz Petrej, Ivenca 20 a. Vojnik. ZASTAVA 750, dobro ohranjen prodam tudi na ček, Celje, Drapšinbva 9/9. SPALNICO — orehov furnir s trodelnimi žim- nicami in žičnimi vložki prodam za 160.000 S-din. Cek ali gotovina. Ogled od 15.—16. ure. Rot, Kajuhova 7 — Celje. PRALNI STROJ PEREKS (dela odlično — zanj ni potrebna veda iz vodovoda in se perilo v njem tudi lahko kuha) prodam. Jančić, Celje, Ljubljanska c. 6/III. lilŠO s tremi sobami, centralno kurjavo, garažo in lepim vrtom v zdraviliško-turi- stičnem kraju pirodam. Naslov v upravi li- sta. ZAPOSLITEV V SLUŽBO sprejmemo takoj pošteno pode- želsko dekle, k štiričlanski družim. Go- spodinjstvo mehanizirano in centralno ogre- vanje. Nagrada po dogovoru. Zglasite se pri Janezu GRADISAR, Ljubljana, Martina Krpana 2, ali pri sorodnikih Vipotnik, Ža- lec, Savinjska cesta 64. STANOVANJE OGREVANO sobo z dvema posteljama oddam dvema dijakinjama. Naslov v upravi lista. IŠČEM opremljeno sobo. Naslov v upravi li- sta. OPREMLJENO manjšo sobo ali kabinet v Celju iščem. Miro Gosar, Radeče 35 a. SOSTANOVALKO sprejmemo. Naslov v upra- vi lista. ENOINPOLSOBNO komfortno stanovanje v centru Celja, zamenjam za t ril n pol do šti- sobno v centru ali neposredni bližini mesta. Jožef Konec, Celje, Aškerčeva 18. Celje Petek, 23. decembra ob II. in 13. uri: M. šurinova: DEDEK MRAZ. Gostovanje v Trbovljali. Sobota, 24. decembra .ob 10. in 13. uri: M. šurbiova: DEDEii MRAZ. Gostovanje v 1'adljah. Nedelja, 25. decembra ob 10. uri: Ivan Cankar: ZA NARODOV KLAGOP. 11. r'.ladlnsivi abopma in izven. — Nedsljski. Pons-leljek, 25. decembra ob 10., 12.30, 15.30 in 17.3а: M. šurinova: DEDEK MRAZ. Gostovanje v Slovenski Bistrici. Tortk, 27. decembra ob 10. url: M. šurinova: DEDEK MRAZ. Zaključena predstava za osnovno šolo Sp. Hudinja. Torek, 27. decembra ob Ì^.ÌO: M. SurLiova: DEDEK MRAZ. Zaključen, prcdstîîva za Kovinotelino Celje. Sreda, 28. decembra ob 9. urj: M. Šurinova: DEDEK MRAZ. Zaključena predstava za I. osnovno ioio Celje. Sreda, 28. decembra ob If. uri: M. šurinova: DEDEK MRAZ. Gostovanje v Velenju. Četrtek, 29. decembra ob 10.30: M. šurinova: DEDEK MRAZ. Zaključena predstava za Osnovno šolo Griie. četrtek, 29. decembra ob 16. uri: M. Šurinova: DEDEK MRAZ. Zaključena predstava za TOPER Celje. Petek, 30. decembra ob 8.30 in 10. uri: M. šurinova: DEDEK MRAZ. Zaključeni predstavi za III. osnovno šolo in Osnovno šolo Šentilj pri Velenju. Petek, 30. decembra ob 15.30: Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR. I. mla- dinski abonma in izven. TIRISTIČNE OBJAVE PROSTE KAPACITETE Na celjskem turističnem področju je dovolj prostih mest, potrebne so le rezervacije za sobote in nedelje ter za novoletne praznike v hotelu Celeia, Evropa, Paka, Planinskem domu v Logarski dolini, domu na Rogli, Sle- menu in na Lisci ter tudi v Rogaški Slatini in na Dobrni. V vseh treh krajih prirejajo tudi silvestrovanja. SNEŽNE RAZMERE Tončkov dom na Lisci 50 cm snega; cesta plužena do Razborja in Krakova, postojanka dostopna najlaže iz Brega preko Razbora in iz Sevnice do Krakova. Sneg je dober za I smučanje. Logarska dolina 30 cm snega za smučanje, cesta plužena do Planinskega doma. Vse ceste na našem področju so redno vzdrževane in prevozne. Zorana je tudi cesta na Celjsko kočo, Svetino in Goro Oljko. PRIREDITVE IN SILVESTROVANJA v vseh krajih na našem področju priprav- ljajo silvestrovanja, točen razpored je raz- viden v Turističnem uradu Celje, poleg kina Metropol. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi naše ljube že- ne, najdražje mame, stare mame, sestre In tašče PAVLE TURNŠEK roj. Divjak se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zad- nji poti. In Ji poklonili „tolUfcqi^ lepih rencev. Posebno se zahvaljujemo č. \ duhovniku za ganljive besede in pevskemu zboru iz Tabora za prelepe žalostinke. Žalujoči: mož, otroci z družinami in ostalo sorodstvo. Pondor, 12. 12. 1966. RAZNO USLUGE podiranja dreves vam z motorno žago izvrši solidno in po konkurenčni co- ni Alojz Zakelšek, Lisce 6 — Celje. ZAPOSLEN, soliden in dobrosrčen fant želi spoznati mlajše dekle od 19—23 let starosti. Naslov pustiti v upravi lista. ZAMENJAM Avstralske poštne znamke za ju- goslovanske znamke. Pišite naslovniku: Henrik Pantner, 32 Denney Way — Alfred Cove — West Australia. MLADA zakonca z enim otrokom želita vzeti v najem manjše posestvo v okolici Šentjur- • ja ali Celja, ali odkupiti na letno izplače- vanje. Naslov v upravi lista. OSAMLJEN 75-letni upokojenec z lastno hišo potrebuje gospodinjo od 55—65 let. Vsa oskrba v hiši. Prednost imajo upokojenke. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista. KMEČKO DEKLE srednjih let z donosnim , posestvom na prometnem kraju želi spo- znati moškega od 35—45 let. Pisniene po- nudbe na upravo lista pod »ISKRENA«. IVAN — dogovor za silvestrovanje velja. Kat- ka. FRANC ŠKET Belo št. 6, preklicujem bese- de, ki sem jih govoril or Aniki Sovine, uslužbenki v samopostrežbi v Šmarju. ZAHVALA — Namesto venca na grob pokoj- nega Jožeta Sovinca iz Maribora je poklo- nil tov. Ivan Vozlič ZvcZi slepih v Celju 5.000 S-din. GP CELJSKI TISK je dodelilo denarno pomoč v višini 70.000 S-din. Da- rovalcema se Zveza slepih iskreno zahvalju- je- ZAHVALA. Primariju dr. Janezu Jenšterlu in primariju dr. Herbertu Završniku se iskre- no zahvaljujem za uspešno operacijo in zdravljenje. Prav tako se zahvaljujem za zdravniško pomoč in nego vsem sobnim zdravnikom, ostalcriHi osebju celjske bol- nice ter domačemu zdravniku dr. Jožetu Rasijeviču. "Jože Lepšina, Petrovce 11 SKLAD ZA KOMUNALNO UREJANJE ZEMLJIŠČ OBČINE CEUE Številka: 293/1966 Datum: 20. 12. 1966 Na podlagi 9., 10. in 12. člena zakona o urejanju mestnega zemljišča (Urad ni list SRS, št. 8/63) ter r.a podlagi členov 17., 19. in 20. odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o urejanju mestnih zemljišč občine Celje, objavljenim v Uradnem vestniku Celje, št. 27-495/65 z dne 2. 8. 19*5 razpisuje Sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Celje JAVNI NATECAJ ZP, oddajo neurejenega mestnega zemljišča v k. o. Celje in sicer parcelo št. 1536. 1. Zemljišče bo oddano najugodnej.4emu ponudniku, kl je lahko delovna organizacija, družbena skupnost ali posameznik. 2j s tem natečajem bo oddano zemljišče v velikosti ca. 250 m' t. J. za eno građl}eno enoto. 3. Posest izlicitlranega zemljišča nastopi najugodnejši ponudnik. 4. Višina odškodnine za zemljišče in prispevek k stroškom za pripravo zemljišča sta naslednja: a) odškodnina za 1 m' zemljišča 11.00 N-dln b) prispevek za pripravo mestnega zemljišča za 1 m' 18.62 N-din Skupno za 1 m' "29r62~N-"diñ 5. Ponudba z nižjim prispevkom ne bo upoštevana. ———— 6. Ponudnik, ki bo z natečajem pridobil zemljišče, bo moral najpozneje tekom enega leta po dodelitvi zemljišča pričeti z gradnjo in Jo v celoti dokon- čati v roku dvßh let od pričctka gradnje. 7. Višina varščine znaša za parcelo 740.00 N-dbi in Jo mor« vsak ponudnik nakazati na račun št. 507-652-13 Sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Celje, hkrati z vložitvijo ponudbe pa priložiti ponudbi potrdilo o vplačilu. 8. Odškodnina za zemljišče In znesek za pripravo zemljišča bo moral po- nudnik, ki bo na natečaju uspel plačati v roku 8 dni po podpisu pogodbe. 9. Ponudbe je vložiti pismeno v zapečatenem ovoju z naslovom: »Sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Celje« in z označbo »Natečaj za oddajo zemljišča parcele št. 1536 k. o. Celje«, v vložišču Skupščine občine Celje do vključno 5. januarja 1967. lU. Natečaj o oddaji zemljišča bo na podlagi ponudb javen v petek dne 6. januarja 1967 ob 10. uri v pisarni Sklada za komunalno urejanje zemljišč občine Celje, soba št. 29 II. nadstropje — dvoriščni trakt. Morebitna pojasnila o oddaji zemljišča dobijo interesenti pri iilcladu za komunalno urejanje zemljišč občine Celje. Sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Celje KOMISIJA ZA DODELJEVANJE ŠTIPENDIJ PRI OBCLNSimi SODIŠČU V CELJU razpisuje DVE ŠTIPENDIJI ZA ŠTUDIJ NA PRAVNI FAKULTETI - PRAVOSODNA SMER Prošnjo za dodelitev štipendije, ki mora biti kolkovana z 0^0 N-dim je vložiti pri navedeni komisiji do 31. 12. 1966. Prošnji naj prosilec priloži potrdila o dosedanjem šolanju, kra- tek življenjeipis in potrdilo o premoženjs'kem stanju oziroma dohodkiJi staršev. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO ŽALEC Komisija za delovna razmerja in štipendije razpisuje na podlagi sklepa z dne 8. 12. 1966 naslednja prosta ¿•elovna mesta: 1. PROJEKTANTA - STATIKA 2. SKLADIŠČNIKA 3. STROJEPISKE Pod točko 1 .se zahteva: visoka ali višja gradbena (projetktivna) šola s strokovnim izpàtom ter 2 leti prakse. Р(к1 drugo točko se zahteva: KV delavec trgovske ali gradbene str(tke, ali dokončana osemletka s 3-letno prakso. Pod točko 3 se zahteva: administrativna šola z 2-letno prakso. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanja niso zagotovljena. Nastop službe takoj ali s 1. 1. 1967. GIACOMO VATOVEC succ TRST, Via Torrebianca 19 — najstarejša tržaška slovenska izvozna tvrdka prodaja po najugodnejših cenah: pralne stroje, peči na plinsko olje, peči za centralno kurjavo, štedil- nike, hladilnike in stroje za umivanje posode. mm - REX - ZOPPAS - castor - IGMS - - i\»E5lT - C. G. E. - TRIPLEX - SABIAXA MOTORNE KOSILNICE IN DRUGI POLJEDELSKI STROJI PO NAJUGODNEJŠIH CENAH. OBIŠČITE NAS ALI NAM PIŠITE ZA PROSPEKTE! POSREDUJEMO KATERIKOLI NAKUP IZ INOZEMSTVA! Devizni račun št. 15900 pri Banca Nazionale Lavoro — Trieste. Stanovanjsko podjetje Celje razpisuje javno dražbo prodaje stanovanja v Kajuho- vi ulici št. 7, pritličje, za sre- do dne 28. decembra 1966 ob 9. uri v Gledališki ulici št. 4. Dražbeni pogoji: 1. Stanovanje je dvosobno s kuhinjo, kopalnico, predso- bo in shrambo v skupni po- vršini 44 m-. Vseljeno pa je bilo 1. 4. 1964. 2. Iziklicna cena znaša 50.160 N-din. 3. Vsak interesent mora pred priče tkom dražbe položiti pri blagajni Stanovanjske- ga podjetja varščino v viši- ni 10 % izklicne cene. Natančnejši pogoji so ob- javljeni na oglasni deski Sta- novanjskega podjetja Celje, Gledališka ulica 4/1. Montana 2alec proda na JAVNI DRA2BI pritlični del zgradbe »Paviljon« v Zabukovici, Izklicna cona je 30.000 N-din. Javna dražba bo 29. 12. 1966 v sejni soibi uprave podjetja v Žalcu in sicer ob 7. uri zjutraj za družbeni sektor, če pa inte- resentov družjbenega sektorja ле bo, ipa ob 8. uri za privatni sektor. Interesenti si objekt lahko ogledajo vsak dan od 6. do 14. ure. Ključ je pri poslovod- ji separaci j e v Zabukovici. Zgradba je pritlična s skoraj dograjenim stanovanjem v podstrešju, v pritličju pa je dvorana velikosti 10X10 m, ki je zelo primerna za gosticn- sk« ali kako drugo obrt. Interesenti morajo pred draž_ bo vplačati na blagajni pod- jetja varščino v znesku 10%