I 57201 Hišni siljencev v deželni posilni delavnici v Ljubljani. oiljenci naj pripor z udanostjo prenašajo, ter naj se v take ljudi prestvarijo, da se bode moglo z njimi po za- dobljeni prostosti kot z koristnimi udi države ravnati. Siljenci v delavnici spadajo v 3 vrste ali razrede. Po prihodu v delavnico pride vsak v zadnjo ali spodnjo vrsto. Z lepem zadržanjem in z delavnostjo je pa mogoče v boljši razrede, t. j. v 2. in v 1. priti; potem se pa tisti, ki očite dokaze svojega poboljšanja dajo, zopet iz delavnice izpuste. Siljenci se imajo do pičice natanko po hišnem redu, ki se njim o prihodu v delavnico prebere, in po drugih obstoječih postavah obnašati, tim bolj, ker bi jih pri najmanjšem prestopku neogibljiva kazen za njih nepo¬ korščino ali ustavljanje zadela, vrh tega bi pa morali tim dalje v delavnici ostati. §• L §. 2 . 2 §• 3 . Siljenci se imajo ne le proti oskrbniku delavnice in proti njegovem namestniku, ampak proti vsem, ki so v hiši v službi, namreč proti oskrbniškemu pristovu, dušnemu pastirju , zdravniku, ranocelniku, delovodju in nadstražniku in proti vsem stražniškim osebam spodobno obnašati, ter vsa njihova naročila in naredbe brez vsega ugovarjanja natanko izpolnovati. §• 4 . V izbah za delo in stanovanje odkazanih se imajo siljenci mirno, tiho in pohlevno obnašati, in brez dovo¬ ljenja nesme pod kaznijo nobeden ven iti. §• 5 . Ob času dela mora vsesplošno molčanje vladati; v počitnih urah siljenci sicer smejo med seboj govoriti, vendar ne preglasno in le o popolnoma nepomenjljivih rečeh; nikdo nesme družili z pripovedovanjem del svoje malopridnosti kratkočasiti ali kaj druzega nespodobnega govoriti, kar bi se z lepem redom in z dušnimi čednostmi ne vjemalo. Na znamenje pričujočega stražnika, če bi pa njega v izbi ne bilo, pa kader ura odmerjen počitni čas odbije, se ima vsak k svojemu delu vrniti. §• 6 . Siljenci morajo pri delu drug druzega podpirati, in drug druzega k delu in k natančnemu izpolnovanju pred¬ pisanega reda ljubeznjivo in pametno opominjati in spod¬ bujati. ' 3 §• 7 . Nikdo si nesme od druzega ničesar izposoditi, ne kake obleke, ne dela, ne živeža, sploh nobene stvari ne, pa tudi zamenjati nobeden nič nesme, §• 8 . Vsak delavničar naj se vede mirno in krotko; nikdo nesme z drugimi prepira in krega začenjati, nikomur ne priimkov dajati, pa tudi nikomur njegovega poprejš- nega življenja ne očitati. Komur bi se kaj nepristojnega zgodilo, si nesme sam pravice delati, torej nikdar ne priimkov nazaj dajati ali celo koga nazaj vdariti. Kdor se čuti razžaljenega ali kdor misli, da mu je kdo izmed delavničarjev kaj zlega (krivega) storil, naj se oglasi pri nazočem stražniku k zaslišanji (k raportu), kjer naj svojo pritožbo spodobno pove. §. 9 . Vsak ima svoje delavsko orodje in v delo prejeto robo, svoje perilo, obleko , obuvalo in posteljo z vso skrbjo hranovati in varovati in po svoji moči v dobrem stanju ohraniti. Kdor kaj tega ali hudobno ali iz velike zanikernosti pokonča, pokaži ali poškoduje, mora storjeno škodo povrniti, vrh tega ga pa še primerna kazen do¬ leti. Or e vij e je treba vsak dan preobuvati. §. 1 . 0 . Delavničarji si morajo na vso moč prizadevati, da so njihove sobe in vse v njim v porabo dane reči in 4 orodja čiste in snažne, posebno pa morajo skrbeti za največi čistoto in snažnost svojega života (telesa). Oni si morajo vsak dan lase razčesati, obraz in roke vrniti in včasi na rokah in nogah nohte porezati, k čemu jim vselej nadstražnik škarje da, ki se mu morajo pa potem zopet nazaj dati. Kazen za pregreške zoper čistoto in snažnost je neprizanesljiva; med take pregreške spada tudi oskrunovanje stranišč (sekrctov), mostovžev, sten ali zidov, duri in okenj. §. 11 . Brade nesme noben delavničar nositi, ne vse, ne pod nosom, ne podušesne ali postranske, ne kozlove, pa tudi ne predolgih las; prepovedano je tudi lase z oljem ali lojem mazati. Kdor bi se v tem pregrešil, zapade kazni. §• 12 . Vsaka zarota, t. j. vsak dogovor ali kakoršino si bodi porazumljenje, iz delavnice uiti ali šiloma se osvo¬ boditi, šuntanje zoper hišni red ali k neopravičenim pritožbam, kakor tudi vsaka poskušnja, domač pokoj in hišno varnost rušiti, je pod najojstrejim kaznim pre¬ povedano. §• 13 . Pod kaznijo nesme nikdo imeti ali rabiti kakega sumljivega, nevarnega orodja, pa tudi denarja ne; ravno tako tudi nobenega druzega oblačila ne razun v delavnici prejetih. 5 §• 14 . Delavničarji si morajo na vso moč in z največi marljivostjo prizadevati in se neprenehoma truditi, da vsako delo, ki ga dobijo, tako popolnoma in v zadovoljnost svojih predstavljenih opravijo, da se njim tudi pri naj- natančnejem presojevanji in preiskavi ne more nič očitati. §• 15 . V spodbudo in za poplačilo dela, ki se vsakemu po njegovih zmožnostih in po njegovi moči odkaže, dobijo delavničarji, ki so že v boljši razrede prestopili, nekaj primerno določenega plačila ali prislužka, ki se jim vsak mesec prebere, vendar pa nikdar na roko ne da, ampak navadno tako dolgo v založni blagajnici shranuje, da se iz delavnice izpuste. Pri lepem zadržanji jim pa oskrbništvo sme polovico prislužka izplačati, da si s kako majhno stvarjo postrežejo, na priliko: da si oskrbe gorke juhe, kruha, vina, piva, kisa (jesiha), popra, soli, smlctega tobaka, svežega (frišnega) in suhega sadja, surovega masla in svinjskega sala (Špeha). §. 16 . Delavničarjem, ki ne izvrše cele naloge (ki premalo delajo) ali kteri svoje delo okobal in brez marljivosti opravijo, ali ki se kako drugače pri delu kaj zadolže, ne gre nič prislužka in pa še kazni zapadejo, in če je treba, se sme škoda, ki se zgodi po njih nemarnosti, iz njihovih prihranjenih prislužkov povrniti. * * 6 i §• 17 . Med krščanskem (verskem) in šolskem naukom, pri delu, pri delitvi jedi in pijače in pri vseh opravilih, ki se jim dajo, se morajo delavničarji, ponižno, tiho in spodobno, in natanko po redu zadržati. §. 18 . Pri opravilih zunaj delavnice je delavničarjem oj- stro prepovedano, koga nagovoriti, milodara poprositi ali kak dar sprejeti. Darila za siljence smejo dobrotniki in žlahta le v roke oskrbništva dajati. §. 19 . Pošiljanje ali oskrbovanje sporočil komurkoli v delavnici ali zunaj nje, še bolj pa pisanje listkov ali pisem je delavničarjem pod ojstro kaznijo prepovedano. Kdor želi starišem ali žlahti pisati, naj se obrne na oskrbnika, da on po svoji razvidnosti razsodi, ali je želja opravičena ali ne, in da potem željo usliši ali zavrže. Taka pisma siljenci le v nedeljih in praznikih v pričo pazitelja pišejo in nezapečatena po nadstražniku oskrbniku izroče. §• 20 . Vsaka poskušnja z delavničarji druzih sob v zvezo ali družbo priti ali z njimi pogovore začenjati, je ojstro prepovedana. Tudi nesme na eno stranišče nikdar več kot le en sam siljenec k potrebi priti. 7 §• 21 . Kader se delavničar ne čuti zdravega, naj se oglasi pri strežečem stražniku, da ga pri prvi priliki zdravniku predstavi. Ravno tako naj se tudi vsak delavničar, kader ima hišnemu duhovniku kaj posebnega povedati, pri stražniku oglasi, da on to hišnemu duhovniku naznani. §. 22 . čas za delo, molitev in za poduk je tako-le razdeljen • Delavničarjem se vsak dan zjutraj, in sicer v po¬ letnem času četrtinko na 5, po zimi pa četrtinko na 6 pozvoni, da vstanejo; četrtinko ure pozneje, t. j. o pol petih oziroma o pol šestih se pa pozvoni, da se spavnice odpro. Na poslednjo znamenje nadstražnik v pričo vseh stražnikov spavnice odpre. Potem se imajo siljenci v oddelkih iz spavnic na. mostovž podati, kjer naj se v to namenjeni umivalni posodi umijejo. Po umivanji se imajo siljenci zopet v spavnice vrniti, postelje postljati, lase razčesati, se popolnoma obleči in potem jutranjo molitev opraviti, t. j. „očenas, angeljsko češčenje in apostolsko vero", z pobožnostjo in kleče moliti. To opravilo se končava po leti ob 5. po zimi pa ob 6. uri. Potem gre polovica siljencev po leti ob petih na oba sprehodna dvorišča, kjer se morejo */ s ure v prostem zraku spre¬ hajati. čez pol ure se vrne prva polovica nazaj v svoje delavnice, in druga polovica siljencev se pride na ravno ta dvorišča sprehajat, kjer se tudi ure sprehaja, od ondot pa naravnost v lastno hišno cerkvico k sveti maši gre, ki se po leti vsak dan ob šestih zjutraj bere, 8 kamor ima tudi prva polovica siljencev iz delavnih sob pod spremstvom stražnikov priti. Po sveti maši o pol sedmih se siljencem deli zapovedana prežgana juha in celi kruh (kruh za celi dan). Po oteščanji imajo delavničarji precej na delo iti in neprenehano do 11. ure delati. Med 11. in 12. uro je kosilo. Pred kosilom in po kosilu molijo siljenci kleče posebno molitev za pred jedjo in za po jedi, zraven te pa še „očenaš in angeljsko češčenje“. Ob dvanajstih začnejo zopet delati in delajo neprenehano do štirih; ob tem času se jim prinese merzla pitna voda v delavnice. Da se je napijejo in da pojedo drugo po¬ lovico kruha, ki so si ga dopoldne prihranili, za to imajo četrt ure časa. Ko ura četrt na 5 udari, začnejo zopet delati in delajo neprenehano do osmih zvečer. Po zimi se pa zjutraj delo začne, ko ura 6 bije, in traja do sedmih; ob sedmih se deli prežgana, juha in kruh za celi dan (hlebček). Ko so se delavničarji s tem oteščali, gredo ob pol osmih v hišno cerkvico k sveti maši. Po sveti maši, t. j. od osmih do enajstih, delajo brez prenehanja. Ob enajstih se jim pa deli kosilo, kakor po leti. Kolikor časa siljencem po kosilu do pol ene še ostane, gredo pri dobrem vremenu na sprehodila dvorišča na čisti zrak šetat. Ob pol ene se začne delo, ki do osmih traja kakor po leti. §. 23. Samo ob sebi se razume, da siljenci, ki se verskega in šolskega poduka vdeležujejo, med tem časom ne de¬ lajo, zatoraj se morajo potruditi, da za delo namenjeni 9 toda v šoli minuli čas s svojo posebno pridnostjo nado¬ mestijo. Mladi siljenci imajo vsak dan šolo razun veli¬ kega tedna in razun tedna pred božičnimi prazniki; od- raščenim siljencem se pa trikrat na teden v to odloče¬ nih urah krščanski nauk predlaga. Šolskega in verskega poduka se morajo siljenci spodobno in z pazljivostjo vdeleževati. §• 24 . Pri vstopu v cerkev se mora vsak siljenec z koleni prikloniti, ter se z blagoslovljeno vodo prekrižati, potem pa molče in z vso spodobnostjo v klop ali na drugo od¬ ločeno mesto iti. Od mašnikovega pristopa k darilniku (oltarju) pa do „gloria“, od posvečevanja (sanktus) pa do konca svetega obhajila in tudi pri poslednjem blago¬ slovu mora vsak siljenec klečati. Pri celi sveti maši se mora vsakdo z vso najvikšemu Gospodu dolžno ponižnostjo in pobožnostjo zadržati. Pri maši z blagoslovom (žegnom) in pri litanijah, kader je presveto rešnje telo k češčenji izpostavljeno, morajo siljenci celi čas klečati; dopoldansko božjo besedo (pridigo) in krščanski nauk pa tudi sede lehko puslušajo. §. 25 . Po dokončanih dnevnih delih in opravilih spravijo delavničarji robo in orodja za delo v red, potem molijo za večerno molitev »očenaš in angeljsko češčenje“ glasno in kleče, ter se, ko je vse pregledano in preiskano, v spavnice izpuste, kjer se imajo mirno v postelje vleči in ne več govoriti. 10 §• 26 . Za vsako spavno in delavno sobo izbere oskrbnik posilne delavnice izmed delavničarjev izbnega očeta ali izbnika, ki ima vsak v svoji izbi na red in snažnost, posebno pa na natanko izpolnovanje sedanjega hišnega reda ojstro paziti, svoje sodelavničarje zmerno in pamet¬ no opominjati in spodbujati, one pa, kteri se prav ne vedejo, o pravem času povedati. Izbniki jutranjo in večerno molitev, pa tudi molitev pred jedjo in po jedi s spodobno pobožnostjo naprej molijo, in sicer vselej kleče pred božjem razpetjem, ktero v vsaki izbi visi. Oni imajo tudi vsako nedeljo vsem delavničarjem sedanji hišni red in iz pobožnih in podučnih v porabo odločenih knjig naprej brati. Izvolitev za izbnika je častna prednost. §• 27 . Za nedelje in praznike velja ravno isti dnevni red kot za delavnike, le ne dela sc v ncdeljih in praznikih ne, in delavničarji eno uro pozneje vstanejo kot v de¬ lavnikih. V nedeljih in praznikih ima tudi delovodja delavničarje podučevati v izdelovanji izglednih delokazov (muštrov) z ozirom na dela, ki so po dotičnih zapisih že pripravljena, da pridejo na vrsto, in glede na to, za ktero delo je kdo naj bolj pripraven. Da delavničarji čas pred popoldansko službo božjo primerno obrnejo, naj se jim dovoli, da se po sprehod- nem dvorišču v prostem (čistem) zraku v več oddelkih sprehajajo. Ko bi pa vreme sprehajanje zadrževalo, 11 naj šepata čas za kako dobro vajo porabi, na priliko: da se ktere dovoljene bukve naprej bero. To naj se počne tudi med tem časom, kader je kter drug oddelek na sprehajališču. Po popoldanski službi božji se morejo delavničarji po leti še enkrat na dvorišče sprehajat iti; po zimi pa ali pri slabem vremenu naj se porabi ta čas v to, da se dovoljene knjige naprej bero. §. 28. Vsak dan ob osmih zjutraj je čas k sprejemanji poročil in pritožb (izpovedovanje ali raport). če siljenci mislijo, da se v čem, ne ravna prav z njimi, ali da se njim njihove pravice kratijo, ali če se čutijo razžaljene, zamorejo pri izpovedovanji (raportu), če so se namreč poprej pri delitvi kruha pri nadstražniku za to oglasili, svoje pritožbe oskrbniku s spodobno zmernostjo povedati, potem imajo pa mirno njegovih ukazov in sklepov pri¬ čakovati in jili natanko izpolnovati. §• 29. Vsako nedeljo se izbniki iz vsake delavne sobe k izpovedovanji (k raportu) pripeljejo, da se po njih izvedo pritožbe in želje ali posameznih delavničarjev ali splošne, in da se jim po okoliščinah potrebna povelja in naročila dajo. V Ljubljani dne 25. septembra 1868. Od deželnega zbora vojvodine Kranjske. Natisnil Milic v Ljubljani: