Štev. 3. V Ljubljani, 21. januarja 1920. Leto LX. UČITELJSKI TOVARIŠ ===== Glasilo jugoslovanskega učiteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učitr 1 skega Tovariša v LjUbliani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošilja t ve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsako sredo pop. Ako je ta ran praznik, uide list dan pozneje. Vsf leto velja . . 30'- K pol leta .... 15-— „ četrt teta .... 7 50 „ posamezna številka po 60 vin. Za OiiianUa je plačati od eno-tolpne petit-vrste, če se t'bka ei krat . . 90 vin. „ „ „ dvakrat. . 80 „ , ., „ trikiai . . 50 „ ta nada'inja uvršcenja od petit vrste po 40 vin. * Oznanila sprejem* Učiteljska tiskarna. Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na na-lov: Upravništvo Učiteljsk. Tovariša v Ljur»! ani, Mestni tr« št. 17/111. Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine. Za reklamne notice, pojasnil», poslana, razpise služb je plačati po 60 vin za vsako petit-vrsto Piilogt- stanejo poleg poštnine S« 45 K. Telefon uredništva itev. 312. Članstvo Zaveze juaoslovan-kega uč-telj-iva ima s č a ar no tudi že plačano naročnino, torej ni tr> ba 'iansivu naročnine posebe plačevati. Drago Hudé: Učiteljski sindikat. S preporodom in rojstvom novih držav spreminjajo tudi narodi, sloji, ljudje svoje misli, ideje, orijentacije; več pa se modernizirajo. Ves boj ima za smoter: napredek! Družabni red, ki je bil še do vojne v veljavi, je zastarel, vsi stanovi se reorganizirajo in reformirajo. Vse te preureditve se vrše v znamenju razrednega boja. V „Narodni Prosveti" je urednik Mi-lutin Stankovič napisal uvodnik o učiteljskem sindikatu, v katerem pravi: Omladina je nositeljica novih idej. za katere se bori s konservatizmom starosti. V zadnjem času se je pojavila med mlajšim učiteljstvom struja za preosnovo „Učiteljskega Udruženja" v učiteljski sindikat. O tej stvari, pravi Stankovič, še ni bilo izrečenih mnogo besedi med učiteljstvom, ali potrebno je tudi to. Ako objektivno razmotrimo razvoj družabnega življenja, lahko razumemo, da ta razvoj tira v razredni boj vse stanove. Kapitalisti imajo razredno organizacijo, banke Imajo svojo in delavci imajo svojo samo s to razliko, da nastopajo delavci s svojo organizacijo javno, banke in kapitalisti pa tajno in skrivno. Organizaciji bank in kapitalistov stremita solidarno za tem, da se dvigne cena blagu, da njeni člani lahko razkošno žive od draginje, delavske organizacije pa se temu upirajo, napovedujejo boj draginji ter se bore hkrati za izboljšanje plač svojim razrednim članom. Združenje ten stanov pa sili vse druge stanove v organizacijo na podlagi zaščite samih razrednih interesov potom sindikalne borbe, ki je danes edino mogoča. Življenje nas sili v sindikalno združenje, zato bi bilo neprevidno temu se izogibati. Ve se, da bi boj organi-zovanih bil na škodo neorganizovanih stanov. V zapadnih deželah je to že izpeljano! Na Francoskem, v Ameriki in v zadnjem času na Angleškem so se vsi stanovi podali v boj na sindikalni podlagi. Sistem prošenj in moledovanja je preživ-ljen; sistem odločne in drzne borbe je postal dostojen modernega sedanjega človeka. In mi učitelji! Ko prebvskavamo svoje vrste .najdemo tudi med nami ljudi, ki so neprestano indiferentni proti vsakemu skupnemu organizacijskemu delu, in ki so vedno bili izven vsakih naših društev, četudi so ta društva vodila najsilnejši boj proti korupciji in krivici. Koliko vas je, ki sedaj uživate sadove naporov drugih; ali ne veste in ne pomislite, koliko vaših tovarišev je izkrvavelo v tem boju za vas, ali se več ne spominjate Kalteneggerjev, Lampetov itd., kaj so z nami počenjali, a vi ste „hrabro" stali — izven organizacije, misleči: „Naj se oni bore in gredo prvi z glavo skozi zid. Ako se jim posreči, imel (a) bom delež tudi jaz, ali ako si razbijejo glave, — moja ostane cela!" Te ljudi se danes mora primorati, da se z nami organizirajo, da se sila vseh izkoristi za skupnost, in da se moči ne cepijo. In edino sredstvo, da vsak tudi naj-mlačnejši stopi v vrsto borcev, je razredni boj, je sindikat. Sindikat je najboljše delo socijalizma, najmočnejše orožje zatiranih in edina prava pot življenskega bola sedanjosti. „Sindikalni boj bo prišel tako daleč," ie rekel neki francoski pisatelj, „da bo cela država obstojala iz samih sindikatov!" Posledica teh bojev bo, da država ne bo unela posla in opravka s poedinci, am- pak le z njihovimi razrednimi organizacijami. Živimo torej v času grupiranja razrednih staležev na načelu razrednega boja. Francoski učitelji so že končali preo-brazitev svojega društva v sindikat. Pri nas pa je ta ideja še nejasna. Mi ponavljamo, da bi bilo nesmiselno in nazadnjaško, ako bi se upirali temu pokretu. V našem interesu je, da si to idejo prilastimo ter jo skušamo udejstviti. Preobrazitev naših društev naj ne bo burna, kajti ona mora biti plod razuma in spoznanja. Naša prva dolžnost je, da pro-klamiramo edlnstvo celokupnega učltelj-stva v naši domovini, a šele potem Izvršimo na podlagi tega edinstva sindikalno udruženje. Eno pa mora biti že poprej dognano: nova organizacija ne more in ne sme biti ne orodje in ne del kake stranke, ker sicer ni sindikat. Ako se obešamo na rep različnim strankam, bomo razcepljeni ter ne bomo mogli koristiti skupnosti, ampak bodo le politične stranke kovale korist iz tega. Emancipirajmo se vendar enkrat od vseh predsodkov, stopimo vsi v vrsto sindikata, kajti tu smo si eno: Učitelji in samo uči t e 1 j i! AROUS: Proč z avstrofiii in Šušterši-čijanci iz naših šol, ven iz naših vrst! (Dopis.) Zadnje zborovanje Slomškove zveze 29. dec. 1919 oziroma poročilo o zborovanju v Slovencu od 1.1, m. mi potiska pero v roko. Odkrito me vesele na zborovanju sprejete resolucije: 1. Stremljenje vsega učiteljstva po edinstveni stanovski organizaciji toplo pozdravljamo. 2. Taka organizacija ne sme postati privesek nobene politične M.-anke ali organizacije. 3. Skupna državna stanovska organizacija imej samo ta smoter: korist učitelj, stanu in razvoj šolstva. 4. Vsak njen član lahko svobodno deluje v katerikoli politični stranki in se lahko organizira na katerem koli svetovnem naziranju. 5. Vsa okrajna učitelj, društva naj se reorganizirajo v zgoraj navedenem smislu, da čimprej izgube značaj liberalne organizacije. 2) Sprejem teh resolucij mi dokazuje, da tudi v Slomškovi zvezi včlanjeno učitelj-stvo izpoznava pomen skupne organizacije3) in da je tudi ono sito varuštva strank, ') Oba ta pojma sta tako obsežna, da ne moreta služiti za sporazum, če se podrobneje in jasneje ne začrta stališča do posameznih glavnih vprašanj naše stanovske in šolske politike. Tudi v preteklosti so imele naše organizacije ta smoter „korist našega stanu in razvoj šolstva," pa poglejmo nazaj, kako je bilo! Uredn. ') Okr. društva naj se reformirajo Ie z oz!-rom na štatute In enotno postopanje, da se bodo ravnala po skupno določenih načelih in sledila tem smotrom. Smešno pa je govoriti še danes pri okr. društvih „o značaju liberalne organizacije" in v tem opazimo še staro frazo, ki se jo je vedno izrabljalo v strankarske namene od gotovih oseb. Po tej poti ne pridemo naprej! Uredn. *) Prevladuje tudi mnenje, da se vse pokrajinske Zveze razpuste pri ustanovitvi Udruženja in se pokrajinske zadeve organizirajo na podlagi stalnih pokrajinskih pisaren — strokovnih tajništev s potrebnim sosvetom. V tera vidimo začrtan res strokovni značaj naše organizacije in v tem okrilju naj se vrše kulturne grupacije. Zaveza ki so ga ne samo nad njimi ampak nad vsem slovenskim učiteljstvom vršile politične stranke. Zame je to zborovanje mejnik v razvoju ideje skupnosti interesov. Stavek, da čimprej izgube značaj liberalne organizacije se pa da z isto upravičenostjo obrniti in uporabiti za Slomškovo zvezo, ki je tudi precej izrazito strankarsko — pobarvana — kar pa ji ne štejem v zlo poznavajoč dobro učiteljstvo, kot faktor, ki je bil v Sloveniji politiško do zdaj najmanj zrel in v politiki naiven. Idealista lahko stranke vedno vodijo za nos. Do tu vse dobro! Osupnilo pa me je nadaljevanje v katerem se pohvalno omenja navzočnost nekterih odličnejših članov zveze ustanovitelja Slomškove zveze Jakliča.4) Čemu se ga pohvalno omenja in tudi — pravico ima biti navzoč — ali pohvala mi zveni nekam sumljivo. Tovariši! Jugoslavija rabi značajev, Jugoslavija rabi mož. ne pa marijonet. Pohvalno omenjati navzočnost človeka, ki je bil do zadnjega Šušteršičev oproda, je skrajno netaktno. Kje bi bili mi danes, če bi bil Sušter-šič s cunjo slovenskega časnikarstva „Resnico" v svojem denuncijantstvu uspel. Kaj bi bilo z našim ujedinjenjem, ko bi se bili sotali pristaši SLS, ko bi se tudi drugi politiki Jugoslovanskega kluba pridružili Herostratu slovenskega stran-karstva? Ali vas ne oblije rdečica sramote, če pozdravljate s pohvalo v svoji sredi tovariša, ki ni vselej stal na braniku za interese stanu, ki je podpiral dozadnjega Sušteršiča in njegovo izdajstvo narodnih interesov. Zal mi je, da moram postati oseben a drugače mi ni mogoče. Pohvalna omemba se ne strinja s sprejetimi resolucijami, v katerih povdarjamo svojo neodvisnost od političnih strank. Jaklič pa je bil poosebljena stranka in nič drugega. Hvaliti njegovo navzočnost, se pravi, pohvalno omenjati preteklost, preko katere bi morali pogrniti svoj plašč pozabljivosti. je doprinesla veliko žrtev, ker je sklenila svojo likvidacijo, da na ta način ovrže tudi vse predsodke za možnost skupnega delovanja v stanovsko korist, povračajoč ji kulturni interes. Dokler obstoja še Slomškova zveza, nam ni dana garancija za resno voljo do skupnega dela, ker je nje zgodovinska preteklost neizbrisna in nosi že v kali, v ustanovitvi izrazit zgolj strankarsko - politiSkl značaj — ne stanovskega — ki ga je obdržala in imela od ustanovitve do sedaj. Na škodo dobri stvari je, če se tudi o likvidaciji politiških sporov ne pogovori temeljito. Poudarjali smo že potrebnost kulturne grupacije izven stanovske organizacije, da na podlagi slogaštva ne zapaaemo v sta-»ovsko letargijo; gre samo za obliko, v kateri naj se izvrši. Uredn. ') Ne pozabimo, da je bil Jaklič nosilec raz-dorne politike med učiteljstvo, eksponent klerikalne stranke, ki se je vedno čutil strastnega strankarja a nikdar učitelja. To je pokazal pri glasovanju o regulaciji učiteljskih plač, kot predsednik „Slomškove Zveze", da je z Ravniharjem glasoval proti regulaciji naših plač v deželni zbornici. Koliko gorja je provzročila učiteljstvu nanj, opirajoča se stranka, tega se ne da pozabiti. Dra-ginjske doklade, koruptno postopanje s posamezniki i. dr. so stvari, katerih posledice nosijo še danes nekateri naši tovariši in tovarišice. Ne zahtevamo maščevanja, a v imenu vseh krivico trpečih in krivično preganjanih smemo zahtevati, da se vsi nosilci in sokrivci krivičnega režima odstranijo iz naših vrst in se jih prisili stopiti v ozadje. To je prva zahteva vsakega skupnega dela v bodočnosti! Uredn. Naš stan je stan idealistov — je stan značajev oziroma bi moral biti. Zato ne ! spadajo vanj politični kameleoni, ki uravnavajo svoje postopanje po vsakokratni politični konstalaciji v domovini. Zato pa opazujem z žalostjo, da se pri nas še vedno šopirijo razni ljudje na odgovornih mestih in to tudi v šolstvu, ki spadajo že davno v pokoj oziroma v pozabnost. Na bivšem štajerskem se }e šolstvo otreslo bivših avstrijskih slug in birokratov brez smisla za šolstvo in njega prave potrebe. Kdaj se to izvrši v bivši Kranjski. Ali je morda šolstvo politični privesek kake stranke in so zanje merodajne sestave vlade. Menim, da ni potreba gledati na vlado in njeno sestavo. Napredek šolstva v osvobojeni domovini, ugled našega stanu zahteva, da izginejo iz šolstva zastopniki preživelih oblik, bivši hlapci avstrijskega sistema in oprode Šušteršičevega režima. UJU pa pazi, da ne bodo v tvoje vrste zašli taki elementi in tam rogovilili. Med značajno učiteljstvo bodi kate-rekolrpolitične smeri ti petrefakti preteklosti, ki jih pa najdemo tudi drugod, ne spadajo. Ven ž njimi! ^^^^■■■BHHflHMnHHnHHHHHHHi Caveant consules! Brezkončno zavlačevanje rešitve jadranskega vprašanja je uspavalo velik del našega naroda in našega časopisja. Ohladilo se je njegovo zanimanje za usodo bratov, ki jih Italija hoče defin»-tivno spraviti pod svoje gospodstvo. V zadnjem času se vedno bolj širijo glasovi, da bode obveljala kot meja med Jugoslavijo in Italijo takozvana WiIso-nova črta, da bodeta torej glavni mejni točki Nanos in Učka gora. Naš narod, živeč onstran te črte, ne bo nikoli pripoznal aneksije od strani Italije. Saj bi pomenila njegovo narodno in gospodarsko smrt. Brezštevilni primeri nečloveškega ; postopanja italijanskih oblasti s tem ljudstvom pričajo o usodi, ki čaka to prebivalstvo, .ako bi bilo definitivno priklju-: čeno Italiji. Naši ljudje tam doli prenašajo pa j mirno vsa preganjanja edino le zato, ker j trdno upajo v boljšo bodočnost, ker ve-I rujejo v pomoč in zvestobo svojih bratov : v svobodni Jugoslaviji. Gorie pa tudi, ako bi naš narod v svobodni Jugoslaviji molče prenesel ta udarec! M e i a , ki jo nameravajo potegniti v Parizu med Jugo-i slavijo in Italijo, ni usode-polna samo za oni del našega naroda, ki živi onstran nje, marveč za ves narod Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta meja je mišljena tako, da omogoča italijanski vojski vsak čas vpad v Savsko dolino in da se postavlja v italijansko odvisnost vse naše kretanje na Jadranskem morju. Zato mora aneksija naših najzapad-nejših krajev po Italiji izzvati enodušen odpor vsega našega troimenega naroda. Dokler se Italija ni odrekla londonskemu paktu, in dokler ni pristaia brez pridržkov na princip samoodločevanja narodov, je ž njo vsak sporazum nemogoč Do tega trenutka tudi direktna po- gajanja ž njo ne morejo izpasti drugače kakor v našo škodo. Del našega naroda, ki bi prišel pod Italijansko gospodstvo, bode proklel kot izdajico vsakogar, ki bi izrecno ali pa tudi molče pristal na njegovo robstvo. Poživljamo torej še v zadnjem trenutku našo vlado, naše poslance, našo delegacijo na mirovni konferenci, vso našo javnost in vse naše časopisje, da storijo svojo dolžnost ter da z enoglasnim energičnim nastopom proti vsaki krivični rešitvi italijansko-jugoslovanskega spora odvrnejo nesrečo, ki se pripravlja, 'da se odvrnejo eventuelne posledice ki bi mogle nastati iz obupa im razočaranja. Naš narod v naših zapadnih krajih noče biti rob. Tega naj se zavedajo vsi oni, ki danes odločajo o njegovi usodi! Odbor Narodnog Vječa za okupirane krajeve, Zagreb. Odbor za zasedeno ozemlje, Ljubljana. Udruženje jugoslavenskihi akademičara bjegunaca. Ljubljana. Udruženje jugoslavenskilt akademičara bjegunaca. Zagreb. Gorenjemu klicu ob zadnji uri se pridružuje v vsem obsegu Klub učite 1 j s t v a iz zasedenega ozemlja, Ljubljana. Učiteljske organizacije na Angleškem. Pre svega hoču da pišem o udruže-nju učitelja osnovnih škola, koje nosi naziv: »National Union o! teachers« (Nacionalna Unija Učitelja), koje se često piše skračeno samo: U. U. T. Ovo udruženje otvoreno Je za sve učitelje u Engleskoj i Nelsu. Ono se stara za sve interese učiteljskega staleža: o plati učitelja, o uslovima službe itd. O v o* udruženje je osvojilo sistem plat a, u kome jena j-glavnija ideja, da se plata periodično uvečava. Ono se stara da pruži pomoč svako-me svome članu, kome se uči-nl m a kakva nepravda, koju nepra vedno odpušteni. Ova pomoč je od velikogaznačaja za učitelje u manjim varoši-ma i u provinci jam a, kde postavljanje i odpuštanje učitelja zavisi od mesnih i 11 oblasnih š k o 1 s k i h odbora. Organ ove unije je »The school-master« (Učitelj), koji izlazi nedeljno. U vezi sa Unijom su »Provident So-cietv« (Društvo za snabdevanje ili »Po-trošačka zadruga«), i »Sick Fund« (Bo-lesnički fond.) Organ Unije (»Učitelj*) dače vam tnnoFo više informaciia odnos^ no drugih učiteljskih organizacija u oblastima. • U vezi sa »National Union of teachers«, u Londonu nostoji jedno učitelisko društvo, koje se stara samo o interesima londonskih učitelja, nod upravom »Lon-drmskpc Sknlskoe Saveta«, pod či.iom je knntrn1om vaspitavanie dece u Londonu. Ovo londonsko društvo znve se: »Tlie I nndon Teachers Assonation« (Londonsko Učiteljsko Udruženje). ili skračeno L. T. A. Ovo udniženje je sada potrmno odvo-jeno od »National Union of Teachers«, rra da uprave j iednotr i druerog rade za-jedničH u izvesnim rtoslovima, kad i jedrn i driiri irrifliu iedan isti čili. Kao ?-to i samo ime kazuje. rad Lon-doriskof Učitelj. Udruženja nrostire se samo r>a ! nndon, i ono za učiteljstvo v I on-donii radi mno^o više ro Nacionolna Un"'a 1'eifelia. P^što >e mecov rnd vt*e o^aničen u oncledu r^nstora i broin učite'^ no rad Na^nalna Unije Učitelja, ono ?ma samo lokalni značaj. Držim da več znate da, dokle se Pr-žnvno Odel'pn!e, ko?e se 7.r>ve »Bnard oT edn^ntlnn« (Vasnitna komisna) stara /a Vasnitanie u celoj zemlii. dotle se „Conn-tri Conncils« (Okružni Odbori i Mesni od-boril starani o lokalnoi administraciji, i podi^anin školskih zgrada, o rasporedu učite!'a itd. K a o š t o vidite, učitelj! kod nas ne smatra ju se za državne činovnike, ili kako mi kažemo »C i v i I S e r v a n t s« (civilni državni služben i c i), jer jih vlada d i r e k k t n o niti postavlja, niti nlaia. Ovo J e ledna stvar, zbog koje učiteljstvo m n o e o žali na v I a d u. Osim ova dva glavna učiteljska udruženja. ima i manjih udruženja sa za-datcirra od manjega značaja. »The London Head Teachers Asso-ciation« (Londonsko Udruženje Školskih Mesto, Metliko itd. Ljubljansko železniško ravnateljstvo da za vsak slučaj vožnje vsakemu Upravitelja) brine se i stara o školama ¡ u Londonu. v L1 . ------ ------- ------- »The London SchooImnsteri je zastopal osrednjo beogradsko vlado dr. OliP. 20. Zvonko Predan, učitelj v Podlehniku pri Ptuju, je rismeno vprašal Zavezo, ali se ie kaj ukrenilo elede štetja službenih let onih učiteljskih kandidatov, ki so vsled vojnih razmer Izcubill dve ali več let in so se kotnai s^daj oodvreli zrelostnemu iznitu. —Predsednik Zaveze ie interveniral pri višiem šolskem svetu v tei zadevi, kier je izvedel, da se vsakemu, ki sedaj pravočasno naredi predpisani izpit, štejejo vsa prejšnja leta v službeno dobo. / 21. Učitelisko Udruženje v Beoirradu ie poslalo načrt prav'1 enotnega učiteljskega udruženja za kraljestvo SHS. 22. Stnska učiteljska Zveza pošilja 50 Izvodov ..Narodne Prosvete" v zameno za istotol'ko izvodov našegi stanovskega glasila. (Predlog strokovnega tajnika na beogradskem sestanku !elegato".i 23. Savinjsko učitelisko društvo nozivlia Zavezo. da ukrene vse potrebno pri merodajnih faktorjih, da dobivajo okrn'na učite'- drnšfva oblekb, obuvala in drugo direktno od centrale in ne pot^m trgovcev In orekuicev. :;i tvitrrtbUiiie sarno dražč. — Ta smoter ima drušf-'j „Samopomoč". ki ustanavlja po potrebi in zahtevi iavnlh uslužbencev podružnice v vseh okril"i Sbvenije. 24. Zaveza je nreiela vabilo m zbor vseh naprednih slovenskih duševnih delavcev ki se je vršil dne 8. in 9. novembra v Celja. — I">ol'>č:lo se je. da zastonajo Zavezo na tem /.boru podpredsednik A. Onns in Zavezina čla,:a Fr. Brlnar In Fran Voglar. O tem so se obves*:!I naši zastopniki In sklicatelj. 25. Zavezino vodstvo reši neko pismeno vprašanje na ta način, da se povrne iz r.r/rrvnoga Zavezinega sklada vožnja in nakaže't običajne diete za pregledovanje Iznreminlevalnih rr tdlv gov. ki so jih poslala učiteljska društva k načrtu šolskeira zakona, vsem izven Ljubljane stan-i? jčlin pregledovalcem. 26. Glede odprave poverjeništva za uk In bogočastje se napravi z Društvom slovenskih profesorjev vzporedna vloga na ministrstvo prosvete. Volitev predsednika in podpredsednika v višji šolski svet v Ljubljani bodi popolnoma .-na-kopravna. Predsedniško mesto naj zavorne eden izmed srednješolskih, oziroma ¡judskoš.ikkih uči-iel.ev. 27. Za javne nameščence se je ustanovila po vsej Sloveniji gospodarska zadruga „Samvv moč". K tej ima pristop po okrajih tudi učiteljstvo. 28. Interpelacija tovariša Antona Germeka iz Trsta se reši naslednje: l.za leto 1918. se pobere od članov učiteljskega društva popolna članarina, 2. za leto 1919. pa le podporna članarina v znesku po 4 krone. Društvene vesti. + Ljubljansko učiteljsko druš/vo ima svoje šesto občno zborovanje v nedeljo, dne 25. jan., ob 3. uri popoldne, v poslopju 1. m. deške ljudske šole (Ledina) v Komenskega ulici s tem-le vspo-redom: i. Društvene zadeve. 2. Načrt zakona o narodnih šolah za kraljestvo SHS. (Nadaljevanje; glej prilogo „Učit. Tov." št. 38 leta 1919!) Odbor. + Učiteljsko društvo za Maribor iu bliž. okolico zboruje v nedeljo, dne 25. t. m. ob 9. uri dopoldne v spodnji risalnici deške meščan, šole. Dnevni red: 1 .M e d laškimi učitelji, predava profesor dr. L. Pivko. 2. Občinske volitve in učiteljstvo. 3. Društvene stvari. Kdor še ni naznanil predsedniku članov, naj to stori takoi, da se prične v društvu redno delovanje. — Odbor. + Učiteljsko društvo za kamniški okraj Ima dne 5. februarja 1920 redni občni zbor ob 10. url dopoldne v šolskem poslopju v Radomljah z običajnim dnevnim redom. Ker je v smislu odredbe višjega šolskega sveta ta dan za vse tiste učne osebe, ki se resnično udeleže zborovanja, pouka prost, pričakujemo polnoštevilne udeležbe vseh članov in članic. Radi obeda se je z^lasiti pismeno pri tovarišu Francu Krištofu, nadučitelju v Radomljah do I. februarja 1920. 4- Učiteljsko društvo za politični okral Ljutomer ima v četrtek, 29. januarja t. 1. v Gornji Radgoni svoj redni občni zbor. Začetek točno ob 9. urL Vspored: 1. Odobritev zadnjega zapisnika. 2. Došli donisl. 3. Predavanje tovariša Gabrijel-čiča: Doživljaji slovenskega učitelja v Srbiji. 4. Poročilo posameznih odbornikov. 5. Volitev novega odbora. 6. Razne stanovske zadeve. K. prvemu društvenemu zborovanju v Gornji Radgoni naj-ulju-ineje vabi K. Mavrič, t. č. predsednik. Občni zbor radovljiškega učit. društva bode v nedeljo 25. januarja t. 1. ob 10. uri dop. v šolskem poslopju na Koroški Beli. — Dnevni red: 1. Letno poročilo .2. Volitev odbora. 3. Razgovor o šolskem listu. 4. Slučajnosti. Kdor se žeil udeležiti skupnega obeda, naj to javi šol. vodstvu na Kor. Beli, p. Javprnik. Odbor. + Okrožje Št. Jernej. Pedagoškega društva t Krškem zboruje v četrtek 2 9. Januarja 1.1. o b 10. u r i v šol. poslopju v Kostanjevici. Spored: 1. Tekoče zadeve. — 2. Telovadba in telovadne igre v lj. šoli. Obravnava tudi praktično tov. Brodnik — Kostanjevica. — 3. Stanovske težnje. — Pričakuje se polnoštevilne udeležbe. Predsednik. Kronika. = Načrt čeho-slovaške ustave. »1.1- dove Noviny« priobčujejo v ekscerptu zakonski načrt ustave za čehoslovaško republiko. Po tem načrtu je čehoslovaška država demokratska republika s predsednikom na čelu, ki ga volita parlament in senat. Ceho-Slovaška bo torej imela dve zbornici. Narodni shromaždenje in sena'. Zakonodajno in upravno delovanje dežel-| mh zborov,preneha Predsednik republike ima pravico, da razpusti obe zbornici, i Vlada, kakor predsednik sam se lahko obtožita, ako za to glasuje tričetrtinska večina poslancev v Narodnem shromaždenju. Predsednik lahko odkloni od Narodnega shrornaždenja sprejet zakon, ako pa obe-dve zbornici s tri četrtinsko večino glasujeta znova za dotični zakon, stopi La i zakon v veljavo tudi brez podpisa predsednikovega. Ako je zbornica razpuščena, nadzoruje vlado do novih volitev poseben odbor, obstoječ iz 18 članov. Izmed teh jih mora pripadati ena tretjina senatu, dve I tretjini pa poslanski zbornici. Ta odbor nadzoruje tako vlado, kakor tudi ekseku-rivo. Predsednik je lahko izvoljen dvakrat | zaporedoma, in je odgovoren samo za ve-leizdajo. Ako poslanska zbornica izrazi nezaupnico vladi ali odkloni kak njen predlog, mora vlada odstopiti. Ločitev države od cerkve se ima takoj izvršiti. Vsaka nasilna denacionalizacija je prepovedana in pod gotovimi okolnostmi tudi kaznjiva. Češčina je službeni jezik republike, češčina je uradni jezik vseh državnih uradov, armade in finančnih zavodov. Češki jezik je obvezen predmet na vseh srednjih šolah. Vse avtonomne oblasti in javni zavodi so zavezani, da sprejmejo ustmene in pismene vloge v češkem jeziku. Pripadnikom drugih narodnosti v onih krajih, kjer tvorijo 20 odstotkov prebivalstva, se zajamčuje možnost, da za-dobe pravico v svojem jeziku. Narodnim manjšinam se zagotavjajo manjšinske šole. Iz Jugoslavije. — Notica „Odkritosrčna beseda" °vuje v stanovski boibi, je samo s kritike in obsojanjem, ampa* udi » stanovski zavesti in upoštevanjem celote vsikdar. Ker je bil sam vedno odločen zagovornik stanovske enakopravnosti in pravičnosti, nimamo vzroka dvomiti nad netendencijoznim namenom notice .Svobodno besedo vsem! zato prinašamo tudi odmev na to notico na drugi strani. Na osebne besede, ki so padle na uredništvo — ne odgovarjamo! U r e d n. — Kdo |e največji neprijatelj uritelf-stva? Urednik „Nar. Prosvete" tov. Stan kovič prinaša na uvodnem mestu v zadnii „Prosveti" članek, ki biča stanovsko ne zavednost nekaternikov, kateri žive na račun požrtvovalnosti večine in vživajo le sadove dela drugih. Uvodni stavek tega članka se glasi: .»Največji neprijatelj uči teljstva je vsaii učitelj in učiteljica, ki stoji — s pretvezo kateregakoli izgovor?. — izven učiteljske organizacije. — Naj-grši so oni, ki hočejo biti ravnopravni v borbi svojih- drugov, a gledajo to borbo brez vsakega posla in sodelovanja." — „Slovenčevo" uredništvo bi si lahko prihranilo svoje neokusne nauke zase in naj bi raje poučilo svojega re-porterja, naj se ne vtiče v zadeve, ki ga ne brigajo. Neokusno je kritikovati, če tuji list kaj priobčuje, še bolj netaktno pa je od uredništva samega, da pusti valiti ku-kavičina jajca v svoj list o tem, česa mi ne bi smeli priobčevati. „Slovenčev" dopisnik sigurno ni niti naš organiziranec, ne naš dopisnik in tudi ne naš naročnik, zato je smatrati ono notico o nekrologih kot nagon politiške strasti, ki dopisuna še razjeda v obliki manir predvojne dobe in kot pomanjkanje takta. Če bi Imel poštene namene, bi se obračal direktno do nas. Druge, popolnoma osebne opazke so pa tudi stvar okusa „Slovenčevega" uredništva; škodovati ne morejo, ker predvojne razmere — so za nami! — Že zopet začenjajo! Gotovi ljudje menijo še vedno v kalnem ribariti, nastopati s prepotenco, kakor v Šušteršičevih časih in se posluževati manir strankarskih zagrizenosti in medsebojnega boja kakor v predvojni dobi brez vsake iskrenosti do resnega sporazuma. To so nekateri ljudje — večina ne, to povdarjamo — voditelji nasprotne strani, ki imajo sami mnogo masla na glavi in vedo, da morajo pri vsakem resnem in odkritem sporazumu izginiti s pozorišča — v pozablje-nost. Ti sedaj še vedno hujskajo po „Slovencu" in si hočejo s tem obdržati svojo pozicijo! — Zaganjajo se sedaj tudi v naš list in z neko prepotenco in prevzetnostjo naštevajo — kaj vse se bo moralo iznre-meniti, da bodo oni milostno vstopili v Udruženje. Manjšina hoče narekovati večini, kakor bi imela samo večina korist od tega! Danes povemo resno, odkrito, da nam tako postopanje ne daje nikake garancije za resnost in iskrenost volje do sporazuma od nasprotnega tabora. Kar tiče pravil Udruženja jih bodo zastopane Zveze sigurno premenile — kar je izpre-memb potrebnih. „Učiteljski Tovariš" pa ni glasilo Udruženja dosedaj in tudi v bodoče ne bo; kako in kaj se bo izpremenil, o tem bo odločala večina, upoštevajoč lojalne želje in predloge manjšine, ne bo si pa dala nikdar in nikakor diktirati od manjšine v obliki hujskaj. „Sloven.čevih" notic. Kar ste danes izzvali, ste izzvali sami! S podlimi podtikanji in zavijanji morate prejenjati, če vam je srce odkrito! Prepričani smo, da se tudi večina Slomškove Zveze ne bo dala izigravati od teh ljudi, ki najbrže niti posvetni učitelji niso, in ki hočejo s svojo predvojno taktiko zasejati zopet rned nas stari — razdor. — „Slovenec" piše iz učiteljskih krogov. „Kar je bilo plevela v krščanski učiteljski organizaciji, je itak že prestopilo k liberalnim učit. društvom. Pripomnimo, da bo Slomškova zveza obstala kot kulturno društvo, če bi tudi prišlo do stanovske organizacije, ker krščanstvo in svobodomi-selstvo sta dva svetova." — Prepričani smo, da posvetni učitelj ni napisal teh besed, ker kažejo malo volje do resnega sporazuma. — Iz zadnjega poročila o občnem zboru Slomškove zveze posnemamo, da je bil predsednik Siomškove zveze pozvan, da naj poroča, kako vrši svoje dolžnosti v vodstvu V. L. S. — Pa si upajo prihajati z očitki, da je Zaveza privesek liberalne stranke. Pribijemo še enkrat, da je Slomškova zveza — ne samo privesek — ampak eksponent klerikalne stranke za raz-dorno politiko med učiteljstvom. i - — Plače učnega (strokovnega) osobja na gluhoneninicah. Ministrstvo za socialno politiko je odobrilo naredbo pover-jeništva za zaščito dece v Ljubljani, ki vsebuje pravilnik o ustroju državn. zavoda za gluhoneme v Ljubljani. Po tej naredbi, ki je objavljena v Uradnem listu štev. 8, z dne 18. januarja t. 1. se urejajo tudi prejemki imenovanega učiteljstva sledeče: Ravnatelj in stalni strokovni učitelji dobivajo vsakokratne plače, doklado in pokojnino kot stalni državni uradniki kategorije B s 15%nim poviškom. Pri določitvi činovnih razredov, pri napredovanju v višje plačilne stopnje in za določitev pokojnine se vračunajo vsa službena leta, prebita na osnovnih (ljudskih) šolah; dve in pol leti službe na zavodu pa veljata za tri službena leta. — Ravnatelj prejema za pedagoško in gospodarsko vodstvo poleg plače letno še 1000 I< doklade, ki se všteje tudi v pokojnino, ter mora imeti naturalno stanovanje s kurjavo in razsvetljavo v zavodu. — Začasni učitelji prejemajo poleg redne plače nagrade, ki jih določajo zakoni ali naredbe o službenih prejemkih začasnih učiteljev na takih zavodih. — Državni zavod za gluhoneme v Ljubljani se vzdržuje (vštev-ši prejemke osobja) iz za to določenih prispevkov. Ako bi dohodki iz teh virov ne zadoščali, se krijejo stroški za osebne prejemke učiteljstva in upravnega osobja in vse druge potrebščine iz državnih sredstev. Za dotične postavke skrbi v proračunu drž. oblast za zaščito dece v Ljubljani. — Resolucija zaradi točnega izplačevanja sprejeta enoglasno na občnem zboru Učiteljskega društva za celjski okraj dne 15. prosinca 1920. Učiteljstvo, organizirano v Učiteljskem društvu za celjski okraj zahteva, da se učiteljstvu izplačajo zaostanki na službenih prejemkih, ako pa bi v bodoče se pokazale ovire glede točnega izplačevanja, naj se vsem javnim uslužbencem enakomerno prikrajšajo izplačila, t. j. ako se učiteljem izplača samo 50%, dobe ravno toliko tudi drugi državni uradniki. Ako bo širokemu krogu javnih uslužbencev treba nekaj časa potrpeti in počakati, bo to veliko lažje prenašati, kakor pa če nekateri stanovi dobe polne prejemke, drugi pa — učiteljstvo — odhaja povsem praznih rok. — Nove plače za učiteljstvo na ljudskih šolah. Z ozirom na pritožbe učiteljstva, da še ni pri poštnih uradih izplačanih nakaznic za predujme po 1000 K smo izvedeli, da je računski oddelek dež. vlade oddelek za ljudske šole, storil svojo dolžnost ter že pred enim tednom nakazal predujme pri poštno-čekovnem uradu. Da poštno-čekovni urad še do danes ni izplačal nakazanih predujmov, je vzrok pri delegaciji ministrstva financ, ki še ni dala čekovnemu računu deželne vlade potrebnih vsot na razpolago. — Nove plače za učiteljstvo ljudskih in meščanskih šel. Ker se novih prejemkov po zakonu z dne 23. julija 1919 ne more izplačati, preden minister prosvete ne odobri seznama učiteljev in učiteljic, ki naj se prevedejo ¿;a nove plače, je višji šolski svet v Ljubljani sporazumno z delegatom ministrstva financ nakazal vsem učiteljem znatne predujme. Šolska vodstva imajo že plačilne pole z nakazili v rokah, a predujmov le zaradi tehničnih tež-koč ni bilo mogoče izplačati. V prihodnjih dneh bodo zadržki odpravljeni in po zagotovilu delegacije ministrstva financ pridejo predujmi za učitelje med izplačili čekovnega urada prvi na vrsto. Naše stališče. Na skupni seji delegatov dne 9. januarja 1920 se je z obzirom na razpust naveza v Zagrebu in na discipliniranje voditeljev sklenilo »>6-slati 10. t. m. deputaciio organizacij k predsedniku dež. vlade za Slovenijo, g. dr. G. Žeriavu in sklicati za 12. t. m. laiven shod. Deputaci.ia nai bi bila predsedniku pojasnila naše stališče glede razpusia stanovske organizacije in ca prosila nosre-dovania. da se vzroki razpusta v naše po-mirjenie obiaviio^da se preiskava oespe^i in da se proti obtožencem postopa obzirno. Na shodu smo hoteli predvsem slovenski javnosti dokazati, da je vse naše dosedanie delovanje v slovenskih organizacijah in vse naše skupno delovanje s Savezi drutrih pokraiin našega kraHestva imelo izkliučno le stanovski značaj t. i. stremilo ie za ureditviio službenih razmer in izbo'išaniern ernotnefra staniu iavnih nameščencev. Deželni nredsedmk g. dr. G Zeriav naše denutacije ni spreiel. Sporočil ie. da so obtoženci že izročeni rednemu sodišču, in da za posredovanje ni komr-etenten. Društvenemu predsedniku ie še isti dan odsvetoval sklicati shod, ker bi ga moral rrenovedati. V seii delegatov dne 13. t. m. se ie sklenilo da se skliče izredni občni zbor osrednieea društva, ker nočemo s sklicanjem iavne^a shoda spravljati v nevarnost cbsloia skupne organizacije v Slove- niji. Na tem občnem zboru nai člani razpravljalo o stališču osrednjega odbora, ki je nastopno: Ce preiskava dožene. da so obtoženci gojili politične orotidržavne tendence, iili naša organizacija ne ščit!, ker ni »mela in nima nobenega stika z državi urofviiimi elementi. Vsi slovenski iavni nameščenci bi kot zvesti Jugoslovani odločno nastopili proti vsakomur, ki bi DoizKuši'1 :ii».št siancvske borbe zlorabljati za protidr-žavne agitacije. , Ce se pa izkaže, da so obtožbe, ka-koršne razširja časopisje, neosiuvane. in da se voditelie razpuščeneua Saveza ure-ganja le zaradi r.iihoveua delovanja .\ot izvršilnih ciganov naših skupnih skkuov. bi smatrali razpust Saveza in disciplin ra.ije voditeliev kot noizkus zatreti naše organizacijo in preprečiti s tem solidarnost vseh iuvnih nameščencev. Prepričani smo. da so naši dosedanji uspehi le sad našeca skupnega in eno-dušnega postopanja in da narri ie p'>Doina solidarnost tudi v bodoče ootrebna. Ista solidarnost mora tudi zahtevat; zadoščenia onim našim nedolžnim tovarišem. ki za nas trpe. Posebej še bovdariamo. da imtk) za naše uspehe na stanovskem oolju v adlični meri zashiee tovariši Hrvatje s predsednikom razpuščenega Saveza, dr. V. Beu-kcvičem na čelu. V Ljubljani, dne 15. jan. 1920. Odbor Društva državnih uslužbencev kraljestva Srbov, Hrvatov 1-n Slovencev za slovensko ozemlie. — Slovenska Šolska Matica. Poverjenike in poverjenice prosimo, da pridno zbirajo člane za leto 1919. Letnino (10 K) pošlje lahko vsakdo tudi naravnost v Ljubljano na naslov Slovenske Šolske Matice. — Poročila se je tovarišica Fanika Presker-jeva, učiteljica v Rajhenburgu s tov. Miroslavom Sušnikom učiteljem isto-tam. Mlademu paru mnogo sreče! — Društvo „Jubilejska samopomoč" ima 239 članov. V letu 1919. je 1 član izstopil, 3 so pa umrli. Društveno premoženje znaša 14.296 K 65 h. Zaostanki na let-ninah 104 K in na smrtnih slučajih 534 K — skupaj 638 K so nastali zaradi tega, ker se nahaja mnogo članov na okupacijskem ozemlju in nekaj jih je še v ujetništvu. Prvim se bo možno odzvati, ko se otvori denarni promet. Za tekoče 1. 1920. bo treba plačati letnino, event zaostanke in poštne troške. V kratkem se odpošljejo položnice. Nekaj članov je letnino že plačalo; ti ne dobe položnic. Do 31. decembra 1919. je bilo 60 smrtnih slučajev. Upravnik. — Preizkušnje za pouk na pomožnih šolah. Poverjeništvo za uk in bogočastje v Ljubljani je izdalo naredbo, da se izpraševalna komisija za obče ljudske in za meščanske šole v Ljubljani začasno izpopolni s potrebnimi člani zaradi usposobljenih preizkušenj za pouk na pomožnih šolah. V ta namen se imenuje za izprašu-joče člane: 1. Janez Leveč, vodja petraz-redr.e pomož. šole v Ljubljani ; 2. dr. Mav-ricij Rus, mestni šolski zdravnik v Ljubljani; 3. Ivan Kruleč, vadniški učitelj na državnega moškem učiteljišču v Ljubljani, ki je itak član omenjene izprasevalne komisije za ljudske in za meščanske šole. Dokler se ne ustanovi posebna strokovna izpraševalca komisija za usposobljenostno preizkušnjo za pouk na pomožnih, šolah, veljaj za postopanje komisije glede te preizkušnje nastopna odredba: 1. Za izvršitev te preizkušnje veljata ista dva roka kakor za usposobljenostno preizkušnjo za ljudske-in za meščanske šole, namreč meseca maj in november. 2. Poziv k preizkušnji se objavi vsako leto dvakrat v Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo in v učiteljskih strokovnih listih, in sicer za majski rok koncem novembra prejšnjega leta, za novemberski rok pa koncem maja ist. leta. 3. Kandidati se oglašajo k preizkušnji do dne 15. junija, oziroma do dne 15. decembra vsakega leta. Prošnji je priložiti usposobljenostno izpričevalo za obče ljudske šole, v prošnji sami pa je izrecno povedati, ali se je kandidat že teoretično pripravljal na preizkušnjo, ali je morda že poučeval na pomožni šoli; 4. Do dne 1. januarja, oziroma do dne L julija pošlje izpraševalna komisija kandidatu temo, ki jo mora pismeno obravnavati z navedbo pisanih ali tiskanih virov in pripomočkov. 5. Kandidat pošlje izpraševalni komisiji svoj izdelek najpozneje do dne 15. aprila, oziroma do dne 15. oktobra. 6. Izpraševalna komisija oceni delo ter pozove kandidata k ustni in praktični preizkušnji, za katero veijata roka, označena v 1. točki. Ustna preizkušnja se naslanja predvsem na pismeno predelano snov,- za praktično preizkušnjo pa se določita dve uri pouka, in sicer ena ura v nižjem in ena ura v višjem razredu pomožne šole v Ljubljani. §, Kandidatu ni treba čakati pismenega poziva k preizkušnji, ampak lahko pride že dva tedna pred ustno preizkušnjo v Ljubljano, da sporazumno z vod- stvom pomožne šole hospitira pri pouku ter se praktično vežba v posameznih razredih. 9. Kandidat, ki prebije preizkušnjo z odličnim ali povoljnim uspehom, prejme izpričevalo učne usposobljenosti za pomožne šole, podpisano po vseh članih. Ker je letos rok za oglasitev k preizkušnji v majskem roku že potekel, se izjemno dovoljuje, da se kandidati za majski rok oglase do dne 15. januarja 1920. in da pošljejo izpraševalni komisiji svoj izdelek do dne 30. aprila 1920. — Tovariši lovci! Za založbo učil nujno potrebujemo nagačeriih živali. Vse tovariše prosimo, da nas blagovolijo podpirati s pošiljatvami malih in srednje velikih živali kakor: ptičev, glodavcev, žužkojedov in vseh drugih, razen pla-zivcev. Natančnejša pojasnila daje tovariš Janko Blaganje, Mestni trg št. 10, II. nadstr. Ljubljana, kamor naj se tudi naslovijo vse pošiljke. Pošilja se kot: »vzorec brez vrednosti«. Račun naj se pošl e posebej. Članarino za učiteljski konvikt so plačali: Ignacij Suoan 20 K: Ivan Bernot 6 K; Ludovik Černej 4 K; Vekoslav From 5 K: Ivan Kelc 4 K; Ivan Olinšek 5 K; Josip Gorup 2 K: JosiD Las-bacher 4 K: Janko Knapič 2 K: Ivan PavlovIC2K; Franja Ptičeva 2K: Hinko Šumcr 2 K: Rudolf Wudler 2 K: E. Ganzl 2 K: Janko L.ikar 2 K: Janko Blasrajne 2 K: Matilda Blagajne 2 K: Alojzij Kecelj 2 K: Luka Jelene 2 K: Miroslav Pretner 2 K: Andrej Rape 2 K: Ljudmila Rane 2 K: Jakob Dimnik 2 K: Slavoj Dimnik 2 K: Juraj Režek 2 K: Cduard Praprotnik 2 K; Vendelin Sadar 2 K: Josip Ambrožih 2 K: Jakob Furaln 4 K; Ciril Petrovec 4 K; Duro Lesica 2 K: Rado Grum 2 K: Pavel Plesničar 2 K; Friderik Reoovš 4 K; Ivan Malnarič 4 K; Fran Gale 2 K: Viktor Porenta 2 K: Ludovik Bol-har 2 K; Rudolf Završnik 2 K; Ivan Bele 2 K.— Hvala! Živili nasledniki! Položnic za pobiranje članarine ne pošiljamo: zato prosimo šolske voditelje, voditeljice, šolske ravnatelje in ravnateljice, da blatrovolijo pobrati članarino pri učiteljstvu svojih šol. zakaj veliko jih je, ki bi prav radi žrtvovali tisti borni dve k r o n c i vsako leto za učiteljski k o n v i k t. če bi le kdo prišel nobirat članarino. In ta ..k d o" je v prvi vrsti poklican vodja (voditeljica). ravnatelj (ravnateljica) šole. Neodrešena domovina. —r Par opazk k poročilu tov. Mer-viča. K obširnemu poročilu tov. Merviča v 1. štev. „Učit. Tovariša" je pripomniti, da je bilo to poročilo podano na delega-cijskem zborovanju naše Zaveze, ki se je vršilo 6. sept. 1.1., vsled česar so — samoposebi razumljivo — v poročilu ne-I katere stvari, ki danes po preteku 4.me-i secev ne odgovarjajo več dejanskemu položaju. Navajamo sledeče: 1..Učiteljska društva v zasedenem ozemlju ne spž, temveč delujejo danes prav pridno, kar je posneti tudi iz naših notic v zadnjih številkah „Učit. Tovariša". Ustanavlja se celo Zveza vseh hrvatskih in slovenskih učiteljskih društev za okupirano ozemlje. Tozadevni občni zbor se vrši dne 1. in 2. svečana v Trstu. — 2. Pri šolskih nadzornikih je danes tudi že nekaj izpre-memb. Slavni Bandelj, bivši nadzornik postojnski, je dodeljen okrajn. šolskemu svetu v Gorici, kjer pa opravlja le pisarniška dela, torej ni več^ nadzornik. Njegova slava je tedaj tudi pri Lahih hitro otemnela. Nič mu ni pomagala njegova italijanska slovnica za Slovence. Nehva-ležnost je pač povsod plačilo sveta! — Na mesto bivšega slov. nadzornika v Gorici Fr. Sivca je bil imenovan gimn. sup-leht Bones. Cujemo, da je tudi koperški nadzornik Dominko prejel migljaj od zgoraj, naj se odtegne. — 3. Med časopisi navaja tov. Mervič, „Edinost", „Njivo" in poturico „Goriškega Slovenca". Pripomniti je treba, da izhaja danes v Pazinu „Pučki prijatelj", za koristi goriških Slovencev se pa poteguje vrli tednik „Goriška straža". — 4. Na vprašanje: kje so ostali gospodje Fon, Franko itd. je treba pojasniti, da je ostal bivši goriški deželni podglavar dr. Alojzij Franko na. svojem mestu v Gorici in hoče tudi nadalje vztrajati v Gorici. — 5. Plače učiteljstva v zasedenem ozemlju so se zenačile s plačami učiteljstva v kraljevini in sicer z zakonom z dne 6. julija 1919, št. 1239. (Gej tozadevno poročilo o zborovanju goriškega učiteljskega društva v 1. štev. letošnjega /„Tovariša"!) —r Učiteljski štrajk v Istri. V nedeljo 4. t. m. so se sestali v Pazinu zastopniki vseh okrajev istrskega učiteljstva, da se dogovore o nadaljnih korakih glede učiteljskega štrajka. Sestanku je prisostvovalo 36 hrvatskih učiteljev in učiteljic ter zastopnik slovenskega učiteljstva tov. Fr. Venturini. Radi bolezni odsotnega predsednika tov. Medvediča je predsedoval tov. Stihovič, ki je obširno poročaj o dosedanjih korakih, ki jih je hrvatsko učiteljstvo napravilo v dosego svojih upravičenih zahtev. Tov. Venturini prinaša pozdrave slovenskega učiteljstva, ki stoji brez izjeme trdno in neomajno v boju za svoje pravice. Opaža, da se od strani italijanskega učiteljstva kaže nekaka prežirljivost napram slovenskemu učiteljstvu; zahteva od italijanskega učiteljstva, da sprejme v centralni odbor slovanskega zastopnika in želi, da se vse nadaljno delovanje vrši sporazumno s Iirvatsko-slovenskimi tovariši. Ker sta bila — kakor smo že javili — pozvana v Rim dva tržaška italijanska učitelja, se je sklenilo počakati, da se čuje njun odgovor. Ce bo ta nepovoljen, tedaj se skliče vse slovensko-hrvatsko učiteljstvo Istre na Kozino, kjer naj se sklepa o na-daljnem postopanju. —r Iz Koperškega okraja. Vprašanje glede ureditve učiteljskih plač občutimo po vsej Istri. Naše šole — nove stavbe — so zaprte. Učiteljstvo vztraja na svoji upravičeni zahtevi. Le žal, da trpi pri tem naša mladina, ki je že itak izgubiia pouk v vsej dolgi vojni dobi ter je bila popolnoma zanemarjena in prepuščena sama sebi. Naš narod bo občutil ta nedo-statek še dolgo vrsto let. Toda z blago voljo bi se odpomoglo tudi temu vsaj deloma. Predvsem naj se pri učiteljstvu ne štedi. Vlade imajo ogromnega denarja za topove, vojaštvo in sličme naprave, ki uničujejo dobrobit človeške družbe, le za izobrazbo za dober in trden temelj države, ki ga more dati edino le dobra šola in vzgoja, zla to nimajo države nikdar denarja! Upajmo, da se tudi v tem pogledu »vremena zjasne«! V drugi vrsti bi morala vlada urediti posebne tečaje za šoli odraslo mladino, to je za tisto mladino, ki je tekom dolge svetovne vojne pogrešala šolski pouk. Vlada naj bi vsaj trikrat na teden, po dve uri na večer, prisilila to mladino v obiskovanje takih tečajev najmanje za triletno dobo! Skrbimo za našo mladino, dokler je čas! Dajmo ji tiste duševne hrane, ki jo zahteva duh časa. da nas kasneje, ko doraste, ne bo preklinjala! Ponavljam pa, da je vse to združeno z gmotnim vprašanjem učiteljstva. Dokler bo učitelj prisiljen iskati zaslužkov izven šole, da preživi sebe in družino, toliko časa nimamo pričakovati od šole zaželjenih uspehov! r— Odprite ljudske Šole! Kako si naš narod v okupiranem ozemlju želi šole, kako hrepeni po izobrazbi, nam nudi lep zgled dolinska občina pri Trstu. Deputa-cija 11 vaških načelnikov, samih zrelih in uglednih mož, se je predstavila občinskemu komisarju ter je energično zahtevala, naj ukrene potrebno* da se ljudske šole v dolinski občini odpro takoj in brez odloga. Nikakor ne moremo — so izjavili zastopniki — še nadalje gledati, kako naša mladina raste brez potrebne izobrazbe! Občinski komisar je obljubil deputaciji, da bo posredoval pri vladi, da se nemudoma ugodi upravičeni zahtevi. —r Vsiljevanje Italijanskih šol. V Dekanih v Istri je za občinskega komisarja neki italijanski tenente, ki se s svojimi podrejenimi karabinijerji vneto trudi, da bi nabral štirideset podpisov dekanskih očetov za ital. šolo. Ker so zavedni De-kančani odbili doslej vsak tak poizkus nesramnega vsiljivca, je raztegnil oblastni komisar svoje delovanje še na bližnji Sv. Anton. V nedeljo 21. decembra je imel v neki svetoantonski gostilni ustanovno zborovanje, katerega se seveda ni udeležil nobeden Svetoantončan. Mi bi hoteli — piše »-Edinostin« dopisnik — prijateljski nasvetovati temu gospodu, naj se strogo peča samo z vzdrževanjem javnega miru in naj pušča na stran šolstvo. sicer bo s svojimi ostudnimi izzivanji povečal napetost ozračja, katero bi znalo nepričakovano prezračiti zaduhli prostor njegove košate glave. —r Vprašanie učiteljskih prejemkov rešeno? Agencija Štefani poroča iz Rima dne 7. t. m.: Na podlagi pogajanj, ki so se vršila v Rimu med osrednjim uradom za nove pokrajine in državno učiteljsko zvezo ob soudeležbi istrskih odposlancev in učiteljstva ter tržaške učiteljske zveze, je predsedništvo ministrskega sveta, dopolnjujoč okrožnico, s katero se uvaja Bereninijev zakon v novih pokrajinah. storilo nove. ukrepe, katere so zastopniki učh šolskih sredstev. O učilih in uazorilih niti ne govorimo. Otroci pridejo v šolo, se vržejo t,a trebuh in izdelujejo naloge, čepe pa po- slušajo predavanja. Pravcata ljudska univerza! — r M. Gregoričeve Slovensko slovnico za Italijane, ki je izšla pred par leti, je v Rimu se nahajajoči »Osrednji urad za nove dežele« določil kot učno knjigo ta one srednje in meščanske italijanske šole, v katerih bi sc ut?gnila poučevati slovenščina. Dekret o tem je prejela spi-sateljica M. Gregorič - Stepančičeva te dni od tržaškega civilrcga komisarijata. — r Višja trgovska >oia »RevoltelJa» v Trstu. Predavanja ,ia višji trgovski šoli »Revolteila-< so >e pričela v prvi polovici tekočega mesjea. Predavanja obiskuje nad 200 cija\ov. —r Večerni tečaj za slovensko stenografijo se je oivoril z novim letom \ Trstu. —r Podporno driišivo za dijake na realki v Idriii je na svojem občnem zboru 19. pret. meseca izvolilo nov odbor, kateremu predseduje reahčri profesor Robert Kenda. Ker je ,ea!ka v Idtiji edino tovrstno vzgajalisČ3 za ukaželjno slovensko mladino v i-asmlmem ozemlju, se obrača društvo do vseh onih, ki jim je vzgoja in omika naše mladine pri srcu. da z denarnimi prispevki pomagajo lajšati bedo revnemu idrijskemu dijaštvu. —r Dijake iz zaseucnega ozemlja, visoko- in srednješolce, i.rozarjamo, naj takoj vlože prošn;e /a čevlje, kdor tega še ni storil. Pravico do čevljev imajo vsi dijaki iz zasedenega ozemlja, ki so podpore potrebni. Prošnje raj se naslovijo na Poverjeništvo za s>x"i;alno skrb, pošljejo pa v Pisarno za zasedeno ozemlje, Ljubljana. Pražakova u!:ca 3. V prošnji naj bo navedena številka velikosti čevljev in naj bo prošnja potrjena in priporočena od dotičnega Šolskega vodstva. Odmev na ,,Odkritosrčno besedo". Prinašamo od pisem, ki so došla na uredništvo kot odgovor na notico „odkritosrčna beseda" od „Bridke Resnice" ona, ki so pisana v tonu, primernem za objavo. Povdarjarno, da se je tendenco notice, kakor si jo je zamislil nisec, popolnoma napačno tolmačilo. Gotovo pa je tudi, da o zmanjšanju in prikrajšanju kakih dohodkov ni govora in se mora mne^ nje dopisnika o sorazmerju pri dohodkih smatrati kot popolnoma zasebno mnenje zato le tudi pod notico psevdonim. Naj se čuje odmev, ki Je močnejši od notice in se glasi: „Odkritosrčni besedi" v odgovor. V kateri glavi so se porodile one „odkritosrčne besede" v jubilejni številki našega lista ne vemo, jasno pa nam je eno: tovarišica, ki je to morda pisala ali trdila, ne zna in ne more toliko misliti, da bi preračunala le najvažnejše, najpotrebnejše izdatke za vsakdanje življenje. Le prebridko občutimo dejstvo, da se v današnjih časih ne moremo niti oblačiti, še manj pa živeti stanu primerno. Samo uborna, prav slaba hrana za opoldne in zvečer mi vzame skoro polovico mesečne plače, dasi službujem že 12 let. Kje je stanovanje, drva, obleka in vse drugo? Da si kupim par čevljev, polagam cele mesece na stran, na primerno obleko niti misliti ne morem. Najnavadnejša obleka stane danes nad 1000 K. Ker se v istem članku omenja svilena obleka, omenjam le mimogrede, da je bila še lansko leto svila cenejša nego drugo blago. Misliti na prepotrebna razvedrila v gledišču ali na koncertih, česar nam menda tudi najbolj solidni tovariši odrekali ne bodo. sploh ni mogoče. Ni trezno mislečega človeka, ki bi mogel danes trditi, da nam je plače preveč, oz. da nam ne gre v isti izmeri kot tovarišem. Smo morda manj študirali, je li morda naše delo manj vredno nego ono? Ako pa se od nas zahteva isto delo, zakaj bi se nam odrekala ista plača? Prejemajo morda drugi neoženjeni državni uradniki manj plače nego oženjeni? Č epa ima tovariš ženo in otroke, to je bila in je njegova skrb, na račun katere pa me | učiteljice trpele ne bomo. Se pa tudi v skrbnem, zasebnem gospouinistvu dru-| gače živi, kot pa živi učiteljica, ki je skoro povsod navezana le na tuja vrata. Sicer je pa po mojem prepričanju vsako takšno prerekanje velika brezmiselnost. Ako se v teh časih ženski drugod priznava enakopravnost, mar se naj učiteljica, ki mora zavzemati v inteligentnih ženskih krogih danes gotovo prvo mesto, porine v kot? Slednjič pa, ako moramo verjeti, da je tiste odkritosrčne besede napisala tovarišica, naj si ista zase in za svojo našuš-marjeno sosedo zapomni to-le: Najbolj solidno živeča učiteljica na deželi, še manj pa v mestu ne more trditi, da bi ji bila plača dovolj, še manj pa prevelika. Nobena dobra in inteligentna učiteljica pa bi takšnih besed ne govorila tam, odkoder bi se v škodo in žaljenje tovarišic učiteljic poneslo v širše kroge. Drugič si naj zapomni to: Ako res pozna tovarišico, ki se več nego je našim razmeram primerno oblači in lišpa, naj ji kot tako odkritosrčna pove tudi to-le bridko resnico v obraz: Dandanes se vsaka poštena ženska oblači resno, če tudi elegantno, vsako drugo, ki se dohodkom neprimerno lišpa, verno obsojati kam —! Menda bo to zadostovalo obema, ako ne, pa še drugič več! Prepričana pa sem. da sem govorila iz srca vseh svojih tovarišic. Jela Levstikova, strok, učiteljica Maribor. Pomisleki radi „Odkritosrčne besede". Ne morem si kaj, da ne bi oporekala „Bridki resnici" v 1. štev. našega lista. — Lepo je. da se tovarišica zavzema za učitelje-rodbinske očete; tudi jaz, in gotovo vse učiteljice, želimo poročenim učiteljem večje draginjske doklade. Vendar je njena nesebičnost — sit venia verbo — prenapeta, ako si v svojem članku prikrito želi reduciranja plače. Me se vkljub kolegijalnosti tej njeni nesebičnosti ne moremo pridružiti. — Vedenje onih dveh tovarišic je seveda obsojanja vredno, vendar se mi zdi malo verjetno, da bi si učiteljica X. s svojo dosedanjo plačo mogla kupovati svilene obleke; saj novih „ogromnih" plač še nismo prejeli. In če trdi druga koleginja, da ne ve kam z denarjem, bo to že več bahaštva kot resnice. Bože, saj ima človek, čeprav samec, komaj za najpotrebnejše, kaj-li da bi mislil na svilo in podobno! Prepričana sem, da so podobni slučaji zelo. zelo osamljeni. Mislim, da bi radi teh bila želja po znižanju naših plač res prečudna, da se ne izrazim pozneje. Kar se pa tiče reka: Enakemu delu, enako plačilo, to je ravno prava socijalna pravičnost. Radi te pravičnosti smo dosegli zboljšanje gmotnega stanja. Nesmiselno je podirati, kar smo s trudom dozidali. M. L. „Bridki Resnici" za odkritosrčno besedo! Živimo v času, ko se hoče dati ženskam volilno pravico ter tako pripoznati njih enakopravnost z moškimi. A pisec omenja glede plač le samske učiteljice, kakor bi učitelji-samci sploh ne eksisti-rali. Oeslo „enakemu delu enako plačilo" mora biti v dobi demokracije pač bolj pravomočno kot kdaj prej in nikakor ni le prazen izgovor. Čemu se torej oženjeni učitelj primerja le s samsko učiteljico in ne tudi z učiteliem samcem? Ali ima mar ta druge življenjske potrebščine nego ona? In zaradi par učiteljic, ki žive mogoče v kraju, kjer cene živil še niso tako visoke kakor povečini drugod, naj bi se izpostavilo vse učiteljice iznova bedi in pomanjkanju? Lahko pa tudi, da tista srečna koleginja. ki ne ve kam z denarjem. ima iz boljših časov kaj blaga, kajti sedaj mora služiti dva do tri mesece le za eno pošteno obleko. S tem pa, da se po-vdarja. da hodi v svili, še ni naznačena nje potratnost. kajti svila Je tudi sedaj še cenejša od drugega boljšega blaga Po novi službeni pragmatiki menda snloh m več take razlike v plači med mlajšimi in starejšimi učnimi osebami kakor poprej. Gotovo se je pri tem upoštevalo dejstvo, da se ravno mlademu človeku ne sme krajšati živlienskih pogojev, sicer se kaj lahko dogodi, da se mu stre življenjska moč in veselie do dela za vedno. Ce se čutite družinski očetje prikrajšane m zapostavljene. zahtevajte kar vam še gre, a ne na račun vaših koleginj. Tistih par ponašajočih se učiteljic bi bilo treba na seznaniti z razmerami in izdatki drugih koleginj, ki so prisiljene vsestransko varčevati, da izhajajo s svojimi prejemki. F. „Bridki Resnici" za odkritosrčno besedo. Kolikor nam je znano o drutrih in kolikor vemo iz lastne izkušnje, živimo ne-omožene učiteljice v gmotnem ožim težie ŽiVUenle od oženjenih tovarišev. Čemu se pa ženi dandanes toliko samcev? Ker je samsko živlienje najdražje. Kateri učite-liici ie mogoče hoditi ob naši nlači v svili, ko mi komai plaču'emo podnlate in kr- j parno staro obleko?! Da dobivamo uči- : teliice enako plačo z učitelji, to bode nekatere v oči. Čemu so se pa ženili! Nai bi ostali samci, kakor smo me samice! Če pa smo se ravnale po treslu, da eden lažie strada sam, kakor dva, je to naša osebna stvar. Učiteljice -------- Tudi odkritosrčna beseda. Koleginji, ki je provzročila s svojim nerazsodnim besedičenjem članek „Odkritosrčna beseda" svetujemo, naj si nabavi za denar, ki ga ima toliko preveč, knjig in časopisov, da si razširi obzor, da ne bo tavala še vedno v srednjeveški temi. — Obenem naj si ne beli glave, zakaj ..hočejo izriniti učiteljstvo iz vrst uradništva". Vzrok tiči edino v stanovski Štev. 3. nezavednosti nje in njej enakih, ki sebe in svoje delo podcenjujejo. Če nam le nič druzega ne bo jemalo ugleda, prelepi klobuki in svilene obleke nam ga ne bodo. — Učiteljica, ki je na svojem mestu, nima povoda tožiti, da je predobro plačana in farizejsko zavijati oči ter pomilovati svoje oženjene ali neoženjene kolege, ki so ž njo enako plačani. Gospodje, ki so tako odredili, že vedo, da je tako prav in zakaj je prav. — Ravnajmo se po besedah tov. Gangla: Zase vse in v neskrajšani meri, kar mi gre na temelju uzakonjenih in iz-vrševanih mojih pravic in dolžnosti; za domovino pa to, kar vzmorem m imain najepšeea in najboljšega v svojih nravnib in stvarnih silah! Več učiteljic. Na „odkritosrčno besedo". Kako to, da bi bile ravno učiteljice, ki imajo vobče večjo izobrazbo kakor uradnice po bankah, pri železnici, pošti, carinskem, mestnem uradu itd., preveč plačane? Pogiejmo te uradnice! Ali glede plač ostajajo za nami? Kolikor mi je znano, so v mnogih slučajih bolje ali pa vsaj tako plačane kakor me. Ne bom govorila o današnji draginji — preveč je znana vsakomur — ali vedeti bi pa tudi moral vsakdo, da med izdatki samske osebe, ki je navezana na hrano, stanovanje in postrežbo pri tujih ljudeh ter onimi družine ni tolike razlike kakor bi bilo sorazmerno soditi, ker skupno gospodinjstvo nudi vendarle marsikatero ugodnost. Resnica pa je, da se dobe učiteljice, ki izdajo vse za obleke ter si zaradi tega pritrgujejo drugod.ali pa imajo žal premalo smisla za vsako izobrazbo duha in srca, ki je mnogokrat zvezana s stroški. A zaradi nekaj izjemnih slučajev, ki imajo kaj premoženja. ali žive pri starših, ali imajo nagib k bahavosti, se ne more in ne sme obsoditi celote/ki živi v dobi borbe za obstanek in svobodo. T. LISTNICA UREDNIŠTVA. B. A. nuč. v L.: Rokopis smo Vam poslali pc pošti. A. L. v St.: „Zvonček" Je zakasnel Ie Iz tehniških vzrokov. — Ročnega zapisnika ni mogoče izdati, ker je oreveč izprememb še sedal. Val rokopis Vam vrnemo. A. Sp. — Z (t. K.: O tem so si mnenja zelo različna. Do danes so nas stranke poganjale v volilni boj, češ. da gre za šolo. Ko se le šlo za naše plače, so nas na cedilu pustile v deželni zbornici obe stranki, enkrat ena. drugič druga. Če postanemo strankarski agitatorji, bo s tem trpel le naš ugled. Ako ie strankam resno do šole. jo bodo tudi same branile na shodih, ne da lih bomo šele m! opominjali na to. Po tem bomo tudi presojali stranke! Najmanj se nsm pa zdi umestna agitacija za poseganje v volilni boj notom stanovskega glasila. Ce bodo napadali naš stan in šolo, se bomo branili in pokazali na naše „prijatelje." S. v. S. v S!ovgr_: Na Vašo željo Vam jx>šil|a-mo rokopis. M. V. y Sodr.: Rokopis Vam vračamo In nam pošljite notico, kadar ga prinese „Čebelar." ZA REZERVNI SKLAD ZAVEZE. PROSTOVOLJNI ORGANIZAČNI DAVEK. (Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27, decembra 1918.) XXXVIII. izkaz. Po 26. K: Cankarjev Jerman kot zaokrožen! prispevek k — prvemu desettisočaku. Po 100 K; Ivana Dolinarjeva — Višnja gora. Po 30 K: Juji Vinko. Jelisava Vugova — Rodova p. Rače ob juž. žel. Po 20 K: Marija Franke-Kotnikova. Marija Lananjetova in Marija Dularjeva — Dobernič pr! Trebnjem; lika VVaschtetova — Ljubljana; Kosin Miroslav — Iga vas pri Ložu. Po 10 K: Anica Kovačeva — Višnja gora: Tomažič Božidar — Podova p. Rače; Mia Vilar-Kranerjeva. Mir» Tomčeva, Zorka Bitežnikova, Zofija Vivodova — Igavas. — Današnji izkaz 346 K. Prej Izkazanih 9974 K. Skupaj 10.320 K. Ajmo, ajmo — kronic; zbirajmo, jih organizaciji rade.olje dajmol Ivan Petrič, Ljubljana, VII., Gasilska cesta 172/1. Izdajatelj in odgovorni urednik: Fr-in M aro lt. Last in založba _Zave/.e jugoslovanskega učiteljstva". Tiska „U<"iteljskH tiskarna" v Ljubljani. Ženitna ponudba. Dobro situhan ni dučitelj-samec. 4^ let star, zelo soliden a vesele narave, službujoč v lepem kraju ob železnici v . lo^e-niji se je naveličal sumevati in se zato želi poročiti s inteligentno zdravo in vseskozi pošteno tovarišico. Cenjene neano-nimne prijave s siiko naj se blagovolijo vposlati na upravništvo „Učit- Tov." pod „Ljubljana 777 do 10. febr. t. 1. Stroga tajnost — častna zadeva. __J