večkrat p rihaja  do pomenske zamenjave izrazov tipologija in regionalizacija.
Prva tri poglavja po jasnjujejo  izhodiščne pojme, predvsem  regijo in regio­
nalizacijo. Sledi poglavje o statistiki kot gradivu in metodi v geografiji. V 
petem  poglavju je  prikazan postopek prostorske analize prim erov razpršenosti 
in zgostitve pojavov. Po poglavju o postopku klasifikacije in regionalizacije 
m ultivariante statistike avtor predstavlja regijo kot »sistem« in to preko 
posameznih regionalnih pojavov do celostnega regionalnega sistema. V za­
ključnem  poglavju je  podana klasifikacija m atem atično-statističnega poteka 
raziskav glede na značaj podatkov, vrste m erskih tehnik in prostorski vidik 
raziskav.
Vrednost priročnika je v logični obravnavi problem atike, predvsem  pa v 
plastični predstavitvi metod regionalizacije te r v oceni njihove uporabnosti.
M arijan Klemenčič
Iz tuje geografske književnosti
Karst in China. Institu te  of hydrogeology and ingeneer geology; Shanghai 
people’s Publ. House, 1976.
Publikacija nam prikazuje obsežno kraško območje malo poznane Ki­
tajske. Publikacija je bolj album  dokum entarne in geografske fotografije, saj 
ima nad 170 pretežno barvnih, celostranskih fotografij, kar nikakor ne zm anj­
ša njene vrednosti.
K ratek uvod poleg splošnih ugotovitev o krasu in zakrasevanju pove, 
da ima K itajska preko 1 200 000 km- površja zgrajenega iz karbonatnih kam ­
nin, ki so zakrasevanju zelo podvržene, saj doseže ponekod, v ugodnih 
geoloških pogojih, debelina teh sedimentov preko 10 000 m. K arbonatne kam ­
nine nastopajo v geoloških dobah od paleozoika do triade. Zakrasevanje 
zelo pospešuje tudi klima, saj ugotavljajo intenzivnejše zakrasevanje v trop­
skih in subtropskih predelih.
Knjiga je  p rim er starega kitajskega pregovora, da slika pove več kot 
20 besed. S kratk im  besedilom in izborom fotografij pripoveduje o tipih 
krasa: korozijskem, korozijsko-erozijskem, korozijsko-strukturnem . Obravnava 
pa kraške pojave še v peščenjakih, konglom eratih in soleh. N adalje prikazuje 
zakrasevanje, m ikro in m akro kraške oblike, kraške podzemeljske tokove, 
požiralnike in izvire, brojnice in vroče ali m ineralne izvire v krasu. V po­
glavju, ki prikazuje jam e, vidimo prim ere velikih kapniških in vodnih jam, 
velike podzemeljske reke, pogrešamo pa številčnih podatkov o dolžini ali 
globini najglobljih ali najdaljših  jam  na Kitajskem . Posebno poglavje je 
posvečeno najdiščem  živalskih ostankov sinanthropa in neanthropa.
Zadnje poglavje prikazuje posege v kraški svet, ki pa niso iz zadnjega 
obdobja. Že za časa dinastije Chin, leta 214 p.n.e. pravijo, da se je  pričela 
gradnja jezov in kanalov v Kvangsiju. Posegi v kraško zemljo so pogostni 
zaradi m elioracij, preskrbe z vodo, nam akanja, gradnje cest ali železnic. V 
krasu so tudi nahajališča nafte, plina in rud.
Ta album  nam  uspešno približa nepoznane kraje, sicer oddaljene tuje 
dežele.
Dušan Novak
Gorbunova, K. A., Karst gipsa SSSR. Perm skij gosudar. universitet, Institu t 
karstovedenija i speleologii, Perm, 1977. Str. 84, iluslr. 30, lit. 206.
Karbonatni kras je  med litološkimi tipi krasa najbolj razširjen. Nekaj 
m anj je  krasa v sadri in anhidridu, k jer prav tako zaznamujemo njegov vpliv 
na gospodarstvo in način življenja prebivalstva na kraških območjih. Doslej 
nismo imeli splošne ocene in pregleda tega tipa krasa. To pa je važno pri 
gospodarskih in tehničnih posegih v ta  okolja.
V SSSR obstaja okoli 5 milj. km 2 površja s kamninami, ki vsebujejo 
sadro (CaSCh . 2 H40) ali anhidrid (CaSOi). Ta površja so bodisi p rekrita  ali 
razgaljena. R azprostranjenost krasa na teh kam ninah ni om ejena s sestavo
' H
N