A. Stari dnarji. Ob vseh Svetili leta 1858 za¬ čnejo v celem cesarstvu novi d n arj i veljati in s t a r i se bodo s časom pre¬ klicali in ob veljavnost djali. Novi jih tedaj ne bodo na enkrat spod¬ rinili. Še le o d n o veg a 1 e ta 1859 bodo novi dnarji edino veljavni dnarji. Ne več kakor dobre tri mesce bomo imeli tedaj čas, stare dnarje z novimi primerjati in se v rajtanju z novimi vaditi.' Iz tega, da novi dnarji starih ne bodo naenkrat spodrinili, je jasno, da ostanejo stari dnarji tudi še po vseli Svetih 1858 med ljudmi, to je, da se bodo jemali pri vseh ka- sali in v kupčii za plačila. Pa tudi starih dnarjev neha nekaj ob vseh Svetih 1858 veljati. Ti so: a) sreberni: 1. stari tolar čki po pol gol¬ dinar j a ali po 10 grošev ali po 80 kraje. 4 2. stare petice s številko XVII po 15 kr. 3. stare petice s številko XV po 15 kr. 4. stare dvojače s šte¬ vilko VII po 6 kr. 5. stare dvojače s šte¬ vilko VI po 6 kr. 1>) kufreni: 1. p o 3 kr aj carj e. 2. ve n ar j i. Dalje nelia veljati ob vseh Svetih 1858 tako imenovani Šajna st d nar ali Šajn, kteri je na Krajnskem že tako veliko let preklican. Kdor ima še kaj imenovanih dnarjev, naj jih zmenja pri cesar¬ skih dnarnicah ali kasah za druge dnarje ; po vseh Svetih jih bo mogel samo še na vago kakor blago spe- čati. Stari dnarji, kteri se bodo še po vseh Svetih 1858 pri kasah in pri kupčii za plačila jemali, so ti-Ie: a) sreberni: 1. Križaš ti tolarji ali kri¬ ža v ci po 2 gld. V2 kr. 5 o 2. Mali križavci po i gld. ■6 kr. 0 3. Kr i ž a vč k i po — 33 kr. 4. Tolarji po 2 gld. — - 5. Mali tolarji po 1 gld. — 6. Dvajsetice in lire po — - ‘40 kr. 7. Desetice in 1 / i lire po — 10 kr. 8. Nove še s tiče od let 1848 in 1849 po — 6 kr. 9. Peterke (finfarce) in % lire po — 5 kr. k 10. Groši po — 3 kr. £ ► b) kufreni: 1. po 2 k raj car j a, k 2. p o 1 k r a j c a r j i. Vsi ti imenovani dnarji bodo e ostali še po vseh Svetih; toda pri 1 kasali in v kupčii se bodo jemali le - Po veljavnosti novih dnarjev. Pre- rajtovati jih bo treba tedaj nanovo i v e 1 j a v n o s t. Veljali bodo tedaj : Novega dnarja. 1 križa v ec. . 2 gld. 30 kr. 1 m a 1 i k riž a v e c 1 „ 12 „ * lkrižavček . — „ 55. „ 1 tolar ... 2 „ 10 „ 6 i» a Novega dnarja. 1 1 mali tolar . 1 glč. 5 „ s « 1 d vaj se ti ca (stara) ... - „ 1 d vaj s e tiča (nova) ... — „ 1 desetica (Va lire) . . . „ 1 s e s t i c a . . — „ 1 p e t i r k a (V 4 li v re) ... — „ 1 groš . . . . — „ 2 k u fr en a kraj¬ carja ... — „ 1 kufren krajcar — „ */ 2 k r aj c ar j a aii c vaj ar . . . — „ Kaj bo s cekini in z bankovci? 1. Cekini cesarski in drugih s , dežel, kteri so imeli doslej v cesar- skih deželah po postavi veljavnost, so nehali že s 1. dnem mesca julija ali malega ser pa na po¬ staven deželen dnar biti in nihče se ne more več siliti, cekine za plačilo jemati, drugač, če je bilo plačilo že pred v zlatu izgovorjeno. 2 . Dosedaj smo imeli bankovce po 1000, 100, 50, 10, 5, 2 in j< 34 35 177 «» 10 % „ m dc 5( 31 87 *,, 5 „ 3 %„ l 3 /4„ po ki di i L 7 i gld. Tudi bankovci bodo s ča¬ som preklicani, pa ne na enkrat. Presvitli cesar so ukazali, da imajo vel jati: bankovci po 1000 gld. še do 30. junija 1859, bankovci po 100 gld. in po 50 gld. še do 31. avgusta 1859, bankovci po 10 gld. še do 31. oktobra 1859. Kaj bo z m a j n š i m i b a n k o v e i po 5, 2 in 1 gld., se še ne ve; do¬ klej bodo veljali, se bo pozneje ve- diti dalo. B. Novi dnarji. Novi dnarji ali dnarji av- strijanske veljave so čve- teri : 1. zlati, 2 . sr eb er n i, 3. kufreni, in 4. papirnati. 1. Zlati novi dnarji. Novi zlati dnarji se imenu¬ jejo krone , ktere so & a. cela krona ali krona sploh, in b. po Ikro n a. Krona, z napisom „1 Krone“, velja prav za prav 13 gld. 8 4 / 7 kr. starega, ali 13 gld. 80 kr. novega dnarja, polkrona, z napisom „% Krone“, pa 6 gld. 34 2 / 7 kr. sta¬ rega, ali 6 gld. 90 kr. novega dnarja. Visoko c. k. dnarstveno minister- stvo je pa ustanovilo z razpisom od 9. aprila 1858, da se smejo že zdaj do 31. oktobra jemati pri cesarskih dnarnicah krone po 13 gld. 6 kr., polkrone pa po 6 gld. 33 kr. Ali bodo pa po vseh Svetih ti zlati dnarji večjo ali manjo vrednost imeli, se bo popred vediti dalo. Iz tega se vidi, da ta dnar nima stanovitne vrednosti, ampak njegova cena se bo bolj po kursu ravnala. Itazun krone in polkrone, ktere bote tudi v nemških zveznih deželah veljavnost imele, zavoljo če¬ sar imate opis ,,V e r ei n s m iin z e“, to je ,,zvezni dnar“, se ne bo sicer prihodnje za domače potrebe noben drug zlat dnar koval. Presvitli ce¬ sar so si pa vendar pravico izgovo¬ rili, kovati se do leta 1865 dose- 9 a dan j e cekine zavoljo kupčije z izhodnimi ali jutrovimi deželami. c * 2. Sreberni novi dnarji. !• Q • Sreberni novi dnarji so dvoji: a. T a k i, k t e r i v e I j a j o s a m o v cesarskih deželah, in b. Taki, kteri veljajo tudi j v nemških deželah, s kterimi • je naše cesarstvo v zvezi. Za- J voljo tega se imenujejo ti dnarji 5 , z v e z n i d n a r j i“. a. Sreberni novi dnarji, kteri ve- 8 Ijajo samo v cesarskih deželah. 1 Ti so: c i. Dvagoldinar, z napisom i 2 Fh, po 2 gld. nov. ali 1 gld. 54% kr. star. Druga viza. Vzemi ali poštevaj stare k r a j c a r j e dvakrat in od tega, kar to znese, odst e j četerti del pervih krajcarjev. Postavimo: Zvedel bi rad, koliko novih krajcarjev da 35 starih. 35 starih kr. dvakrat poštetih da 70 novih. Četerti del od 35 je 8 3 / 4 ali 8 kr. in 3 venarji. Odštej od 70 kr. 8 3 / 4 ti ostane 6iy 4 . Izgled. V štacuni kupiš 4 vatle platna po 17 starih kraje, vatel; koliko boš plačal v novem dnarju ? 17 starih kr. dvakrat je 34 kraje, četerti del od 17 je 4*4 kraje.; odštej 21 !)I otf 34 kraje. 4*/, kraje, ti ostane 29 3 / 4 , 1 t. j., toliko velja 1 vatel platna, i- 4 krat 29 3 / 4 je pa: lt zdaj pa 4 krat 3 venarje, to je 12 ve- . narjev ali 3 kraje. 116 in 3 kr. je 119 no- n vih kraje. Ker ima nov goldinar 100 kr., e kakor smo rekli na strani 11, bos plačal za 4 vatle platna po 17 kraje, starega dnarja 1 gold. in 19 kraje, no¬ vega dnarja. Stari krajcarji sepreraj- tajo v nove,če po šteješ fmul- tipliciraš) število starih kraj¬ carjev s številko? in število, ktero tako dobiš, s številko 4 deliš; to je: če vzameš šte¬ vilo starih krajcarjev sedem¬ krat in dobljeno številosšte- v i 1 k o 4 d e 1 i š. Postavimo: Greš in prodaš piško za 14 starih krajcarjev. Ko¬ liko boš dobil za njo ? 7krat 14 je 98; 98 s številko 4 razdeljeno ti da 24 2 /4 ali 24y a kr. 20 „ 80 9 „ 36 skupej 116 n. kr. Tretja viža. 22 Dobil boš tedaj za piško SJ4 l / 2 kr. 7 novih kraje. P c Cetevta viža. Vsako število starih kraj¬ carjev se prerajta urno v nove krajcarje, če to število zmanjšaš za polovico in to c polovico zopet za polovico, in to troje sošteješ. Postavimo: Zvedel bi rad, koliko novih krajcarjev boš dobil za 14 starih. ' Zmanjšaj število . . 14 i za polovico, to je za . . 7 in * 7 zopet za polovico, t. j. za 3% in < soštej vse to, — dobiš . 24% nov. kraje. 1. Izg:led. Bokal vina velja 20 kraje, starega dnarja, koliko velja v no¬ vem dnarju? 20 star. kraje, je . . 20 polovica od 20 „ . . 10 „ „ 10 „ . ■ 5 skupej da to 35 novih kr. Torej velja bokal 35 novih dnarjev. 2. Iz g le d. 1 vatel podloge za suknjo velja 7 starih kraje.; koliko novih kraje, boš plačal za 3 vatle podloge? « 9 ? 23 ir. 7 starih kraje, je . . 7 polovica od 7 „ . . 3% (ali 3'/ 2 ) )> J? 3 ‘/j „ . ^ 1 3 U_ skup 12'/ 4 n. kr. 1 vatel podloge velja tedaj 12 '/ 4 novih j_ kraje., 3 vatli pa 36 3 / 4 ndv. kraje. — v Ker pa 3 / 4 ali 3 venarjev ne moreš dati, o boš mogel že še 1 venar primakniti in o celih 37 novih krajcarjev plačati, n Peta viža. ’ v a Če pridejo neravne številke v rajtengo, to je številke, ktere se ne dajo v dve enake polovici delit', se prerajtajo stari krajcarji v nove, če ponižaš neravno številko v pervo nižjo ravno številko in to za dva nova kr aj carja > P ovikšaš in potem rajtaš po četerti viži: Postavimo: Ako hočeš zve- diti, koliko novih krajcarjev velja kaka reč, ktera je 1) starih krajcarjev cenjena, ponižaj neravno številko 9 y pervo nižjo ravno številko, to je 8, in rajtaj potem po četerti viži. Izgled. Najetemu delavcu plačaš zadan 21 star. kraje.; koliko boš plačal novih krajcarjev? 24 Perva nižja ravna številka za 21 je 20 p, polovica od 20 je . . . . . . 10 „ „ 10 „ . . . • « • 5 rj, | to ti da 35 k temu se prišteje še. 2 d< boš plačal skup 37 k' novih krajcarjev. s < Prav za prav bi imel plačati le 36% P' kr. ker pa v novem dnarji nimamo % kr. ali venarja, boš rad poboljšal delavcu plačilo za ta venar, posebno če je priden. 2 . Prerajtovanje novih krajcarjev v stare. Perva viža. Vzemi polovico novih kraj- carjev in prištej k nji še sedmi del te polovice. Postavimo: Koliko starihkraj- carjev se dobi za Ji8 novih ? Polovica od 28 je . . . 14 Sedmi (7.) del od 14 je . 2 Skupej . 16 nov. • krajcarjev. I zgled. Koliko starih krajcarjev { velja funt Špeha, za kterega si dal 24 j novih krajcarjev. a -c '•o ^ / 7 zopet 2 cela in ^ 6 / 7 kraje., te stane vatel platna, če k 20 krajcarjem prideneš še 2 r, / 7 kraje. ^ 22 G / 7 , ali po ravno izgovorjenim pravilu y 22 3 / 4 novih kraje. Neravno število novih kr. ^ se pr era j ta v st a r e, če zmanj¬ šaš neravno število v pervo nižjo ravno številko in k nji še ' 4 J 7 prideneš. Postavimo: 5 novih kraje, bi rad prerajtal v stare. Znižaj ne¬ ravno številko o v pervo nižjo, to je 4. To da po pravilu A) J2 2 / 7 kr. ‘<3 2 / 7 in % je pa 2% ali 2 3 / i novih kraje. 27 Izgled. Funt govejega mesa velja 19 novih kraje.; koliko starih kraje, velja funt mesa? Perva nižja ravna številka od 19 je 18; po pravilu A) da 18 novih kraje. 9 9 / 7 ali 10 a / 7 ; prištej k tem še 4 / 7 in dobil boš 106/. ali 10% starih kraje. 4 Večje številke se dajo prav lahko >n urno prerajtovati, če sedajo s 4ali 7 brez drobčka ali ostanka deliti. S številko 4 se dajo deliti: 4, 8, 12, 20, 24, 28, 32, 36, 40, 44, 48, 52 in 56. i. t. d. S številko 7 se dajo deliti: 7, 14, 21,28, 35, 42, 49, 56, 63, 70, 77, 84, 91 in 98. Tu veljate pravili ali regelce: 1. Koiikorkrat je v kakem številu starih krajcarjev šte¬ vilka 4 zapopadena, toliko¬ krat 7 novih kr. je v nji. Postavimo: 4 v 4 je enkrat zapopadena; torej dajo 4 stari kr. enkrat 7 novih. 4 v 16 je 4krat zapopadena, torej da 16 starih krajcarjev 28 novih, ker 4krat 7 je 28. I z g 1 e d. Za mernik krompirja daš 36 starih krajcarjev; koliko novih plačaš za mernik krompirja? 2 * 28 V števila 36 je številka 4 zapopa- dena 9krat; 9krat 7 je 63, torej plačaš za mernik krompirja 63 novih kraje. 2. Kolikorkrat j e.številka 7 v kakem številu novih kr. brez ostanka zapopadena,to- likrat 4 stari krajcarji so za- popadeni v številu. Postavimo! 7 je v 7 enkrat zapopadena; torej da 7 novih kraje, lkrat 4 stare. 7 je v 21 trikrat zapopadena; torej da 21 novih krajcarjev 3krat 4 stare, to je, 12 kr. Iz gl e d. Funt laškega olja velja 42 novih krajcarjev; koliko bo starih? V 42 je 7 zapopadena 6krat; 4krat 6 da 24; torej velja funt laškega olja 24 starih krajcarjev. šte dn? sta kn gr ka pa v kc ne kr li d k v e S 2. Prebračanje starih goldinarjev v j nove. Stari goldini n ar ve lj a t o- i liko, kakor goldinar novega 1 dnarja pa še 5 kraje. več. Prerajtal boš tedaj lahko 5 gold. starega dnarja v nove goldinarje, če k 5 starim goldinarjem še pri- 29 >a- šteješ obrat 5 krajcerjev novega 5aš dnarja, to je: 25 kraje. 5 golil. starega dnarja je tedaj 5 gold. 25 k a kraje, novega. ;r. Kako je to? o- Stari goldinar velja namreč 1 a- groš t. j. 3 stare krajcarje več, kakor novi goldinar; 3 stari kraje, at pa dajo 5 kraje, novega dnarja. C. Iz gl e d. Plačeval si v starem dnarja v letu 15 gold. od svojega stanovanja; a; koliko boš plačal v novem dnarju? at 15 gold. star. dnarja je 15 gold. nov. dnarja; zdaj pa še 1 Škrat 5 nov. ja kraje, to je 75 kraje. Torej boš plačeval i? 15 gold. 75 kraje. nov. dnarja. at Kaj lahko je stare goldinarje ja do &0 gold. v nove prerajtovati, ker ostane do20gold. število v starem in novem dnarju c n a k o, n o v i k r a j c a r j i p a r a v n o Škrat toliko znesejo kolikor v je goldinarjev. Tako postavimo je 3 gold. starega dnarja 3 gold. - novega in3krat 5 novih krajcarjev, a to je 3 gold. 15 kr. novega dnarja. Izgled. Plačevati imaš v letu 15 gold. starega dnarja obresti ali in- , teresa ljubljanski hranilnici ali šparkasi; - kako boš plačeval v novem dnarju? 2 ** 30 15 starih goldinarjev je 15 novih; zdaj pa še 15krat 5 novih krajcarjev, to je: 75; plačeval boš tadaj v letu 15 gold. 75 kraje, novega dnarja obresti. — Svojemu hlapcu si plačeval v starem dnarju vsacega pol leta 18 gold.; koliko mu boš dajal mezde ali Iona v novem dnarju za pol leta? 18 starih gold. jetudi 18 nov. gold. zdaj pa 18krat 5 , to je: 90; plačeval boš hlapcu vsacega pol leta 18 gold. 90 kraje, novega dnarja? 3. Preobračanje novih goldinarjev v stare. Ker je stari goldinar za 3 stare ali za 5 novih krajcarjev višji od novega, mora po tem novi goldinar za 3 stare ali za 5 novih kraje, nižji biti kakor stari. Prerajtajo se tedaj novi goldinarji v stare, če se od starega goldinarja odšteje stari groš ali 5 novih kraje. Iti novih goldinarjev je potem 12 starih, le 12 grošev ali 36 kr. menj, to je: 11 gold. 24 kraje. Iz gl e d. Suknja nova te stane 19 gold. novega dnarja; koliko pa starega ? 31 19 gold. novega dnarja je 19 gold. starega dnarja, le pri vsakem gold. 3 stare krajcarje ali 5 novih kraje, menj, to je 3krat 19 kraje, ali 19 grošev to je: 57. Suknja te bo tedaj stala 57 kraje, menj kakor 19 gold. to je: 18 gold. 3 kraje, starega dnarja. To velja samo od samih gold. Če pa hočemo zraven novih gold. tudi še krajcarje v stare dnarje pre- rajtati, je treba: 1. nove goldinarje v nove krajcarje premeniti in k njim še une krajcarje čez prišteti. To se stori če pristavimo k številu goldinarjev dve ničli ali nuli (00), ker vemo da ima novi gold. 100 krajcarjev. 2 . Tako dobljeni krajcarji se povzamejo štirikrat ali poštevajo s številko 4, in 3 . se razdele na 7 delov ali razštevajo s številko 7 . Postavimo: Koliko starega dnarja da 27 gold. 72 kr. novega dnarja : 27 gold. novega dnarja je 2700 novih kraje. Če pridenemo še 72 kraje., dobimo 2772 . Povzemimo jih štirikrat, namreč 2772 s številko 4 poštevano da 10088 , in razdelimo to število s 7 , dobimo: 1584 Vt 33 starih krajcarjev ali 526 gold. 524‘/ 7 kraje, starega dnarja. 4. Preobračanje veliciga števila novih krajcarjev v nove goldinarje. Kadar imamo veliko število novih krajcarjev v nove goldinarje preraj- tati, bomo dobili goldinarje, če odrežemo na desni strani po¬ slednje dve številki, ktere so krajcarji, vse druge so pa goldinarji. Radi bi vedli, koliko novih gold. da 5275 novih krajcarjev? Rajtenga je v tem hipu stor¬ jena, če odrežemo na desni 52 šte¬ vilki, namreč 52(75, in koj imamo 52 gold. 75 kr., ker ima novi gold. 100 krajcarjev. 33 Tabela za prerajtovanje obresti ali inte¬ resov po 5 in ti gold. od 100. Po 5 gold. od 100. v letu: 34 v mescu: 35 Po 6 gold. od 100. 1 gold. v letu: 1 1 2 3 3 4 4 5 G 12 18 24 30 36 42 48 54 60 ■** &ie ncucn SDcftevrcidnfdieit SŽRuttjen. \ovi avstrijanski dnarji. A &att&egittuit$ett<. Deželni dnarji. ©itt Oulbmftiicf. */ 4 ©ulbeuftucf = 25 9lcufr. 3im'i ©utbenjUicf. Dvogoldinarji. 0dmi>etmtUK« in @itl»er. Sreberni drobiž. gitnffrcujerjlucf. Goldinar. Cetertgoldinar. B. 0d)etbentutt$en in $htpfer. Kupreni drobiž. 3r|nfrcu$erfMcf. Sreifteujerjlucf. Desetica. Petak, (novi groš). 3tt>ci SStreinStfialcrfludf = 3 fl. bfterr. 8Bd£)rung. ginfreujerftuif. 1 ,, 2 itrcujcrftiicf. C. 33m'itt*niitnp'tt. Zvezni dnarji. ©in SSercingt^alcrfliicE = 1 ff. 50 'JJeuft. oftcrr. 2Sdf)r. Krajcar. ($oibmuu$en. Zlati dnarji. ©inc .Krone. '/ 2 Arone. Dvojni ali veliki zvezni tolar po 3 gl. nov. dn. 5>rurf »on fflufckcif unt> Srrciancj in tfitunn. Enojni ali mali zvezni tolar po 1 gl. 50 n. kr. Tcrlag Ton J. Giontini in Laibiich. 36 v mescu: 2 3 4 5 6 7 8 9 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 1000 golti. golti. \ kr. 1 „ ^ Va 2 „ 2 7a ?? 3 3% ,, 4 „ 4Va „ 5 „ 10 15 20 25 30 35 40 45 50 Natisnil J. Blaznik v Ljubljani.