A. Stari dnarji.

Ob vseh Svetili leta 1858 za¬
čnejo v celem cesarstvu novi  d n arj  i
veljati in s t a r i se bodo s časom pre¬
klicali in ob veljavnost djali. Novi
jih tedaj ne bodo na enkrat  spod¬
rinili. Še le o d n o veg a 1 e ta 1859
bodo novi dnarji edino veljavni dnarji.
Ne več kakor dobre tri mesce bomo
imeli tedaj čas, stare dnarje z novimi
primerjati in se v rajtanju z novimi

vaditi.'

Iz tega, da novi dnarji starih
ne bodo naenkrat spodrinili, je jasno,
da ostanejo stari dnarji tudi še po
vseli Svetih 1858 med ljudmi, to
je, da se bodo jemali pri vseh ka-
sali in v kupčii za plačila. Pa tudi
starih dnarjev neha nekaj  ob vseh
Svetih 1858 veljati. Ti so:

a) sreberni:

1. stari tolar  čki  po pol  gol¬
dinar  j a ali po 10 grošev ali po 80
kraje.

4

2.  stare petice s številko
XVII  po 15  kr.

3.  stare petice s številko
XV po 15 kr.

4. stare dvojače s šte¬
vilko VII po 6 kr.

5. stare dvojače s šte¬
vilko VI po 6 kr.

1>) kufreni:

1. p o 3 kr aj carj e.

2.  ve n ar j i.

Dalje nelia veljati ob vseh Svetih
1858 tako imenovani  Šajna st d nar
ali Šajn, kteri je na Krajnskem že
tako veliko let preklican.

Kdor ima še kaj imenovanih
dnarjev, naj jih zmenja pri cesar¬
skih dnarnicah ali kasah za druge
dnarje ; po vseh Svetih jih bo mogel
samo še na vago  kakor blago spe-
čati.

Stari dnarji,  kteri se bodo še
po vseh Svetih  1858 pri kasah
in pri kupčii za plačila jemali, so
ti-Ie:

a) sreberni:

1. Križaš ti tolarji  ali kri¬
ža v ci po 2  gld. V2  kr.

5

o 2. Mali križavci po i gld.
■6  kr.

0 3.  Kr i ž a vč k i po  — 33  kr.
4.  Tolarji po 2  gld.  —

- 5.  Mali tolarji po 1 gld.  —

6.  Dvajsetice in lire po —

- ‘40 kr.

7. Desetice in 1 / i  lire po —
10 kr.

8. Nove še s tiče od let 1848
in 1849  po  — 6 kr.

9.  Peterke (finfarce)  in %
lire po — 5 kr.

k 10. Groši po — 3 kr.

£ ► b) kufreni:

1. po 2 k raj car j a,
k 2. p o 1 k r a j c a r j i.

Vsi ti imenovani dnarji bodo
e ostali še po vseh Svetih; toda pri

1 kasali in v kupčii se bodo jemali le

- Po veljavnosti novih dnarjev. Pre-
rajtovati jih bo treba tedaj nanovo

i  v e 1 j a v n o s t.

Veljali bodo tedaj :

Novega dnarja.
1 križa  v ec.  . 2 gld. 30 kr.

1 m a 1 i k riž a v e c 1 „ 12 „

* lkrižavček  . — „ 55. „

1 tolar ... 2 „ 10 „

6

i» a

Novega dnarja. 1

1 mali tolar . 1 glč. 5 „ s «

1 d vaj se ti ca

(stara) ... - „

1 d vaj s e tiča

(nova) ... — „

1 desetica
(Va lire) . . . „

1 s e s t i c a . . — „

1 p e t i r k a

(V 4 li v re)  ... — „

1 groš . . . . — „

2  k u fr en a kraj¬
carja ... — „

1 kufren krajcar — „

*/ 2  k r aj c ar j a aii
c vaj ar . . . — „

Kaj bo s cekini in z bankovci?

1. Cekini cesarski in drugih s ,
dežel, kteri so imeli doslej v cesar-
skih deželah po postavi veljavnost,

so nehali  že  s 1.  dnem mesca
julija ali malega ser pa na po¬
staven deželen dnar biti in nihče se
ne more več siliti, cekine za plačilo
jemati, drugač, če je bilo plačilo že
pred v zlatu izgovorjeno.

2 .  Dosedaj smo imeli bankovce
po 1000, 100, 50, 10, 5, 2  in j<

34

35

177 «»

10 % „

m

dc

5(

31

87 *,,

5 „

3 %„

l 3 /4„

po

ki

di

i L

7

i gld. Tudi  bankovci  bodo s ča¬
som preklicani, pa ne na enkrat.

Presvitli cesar so ukazali, da
imajo vel jati:

bankovci  po  1000 gld. še
do 30. junija  1859,

bankovci  po  100 gld. in po
50 gld. še do 31. avgusta  1859,
bankovci  po  10 gld. še do
31. oktobra 1859.

Kaj bo z m a j n š i m i b a n k o v e i
po 5, 2  in 1 gld., se še ne ve; do¬
klej bodo veljali, se bo pozneje ve-
diti dalo.

B. Novi dnarji.

Novi dnarji ali dnarji av-
strijanske veljave so čve-
teri :

1. zlati,

2 .  sr eb er n i,

3. kufreni, in

4. papirnati.

1. Zlati novi dnarji.

Novi zlati dnarji  se imenu¬
jejo krone  , ktere so

&

a. cela krona ali krona
sploh, in

b. po Ikro n a.

Krona, z napisom „1 Krone“,
velja prav za prav 13 gld. 8 4 / 7  kr.
starega, ali 13 gld. 80 kr. novega
dnarja, polkrona,  z napisom
„% Krone“, pa 6 gld. 34 2 / 7  kr. sta¬
rega, ali 6 gld. 90 kr. novega dnarja.

Visoko c. k. dnarstveno minister-
stvo je pa ustanovilo z razpisom od
9. aprila 1858, da se smejo že zdaj
do 31. oktobra jemati pri cesarskih
dnarnicah krone  po 13 gld. 6 kr.,
polkrone  pa po 6 gld. 33 kr. Ali
bodo pa po vseh Svetih ti zlati dnarji
večjo ali manjo vrednost imeli, se
bo popred vediti dalo.

Iz tega se vidi, da ta dnar nima
stanovitne vrednosti,  ampak
njegova cena se bo bolj po kursu
ravnala.

Itazun krone in polkrone,
ktere bote tudi v nemških zveznih
deželah veljavnost imele, zavoljo če¬
sar imate opis ,,V e r ei n s m iin z e“,
to je ,,zvezni dnar“, se ne bo sicer
prihodnje za domače potrebe noben
drug zlat dnar koval. Presvitli ce¬
sar so si pa vendar pravico izgovo¬
rili, kovati se do leta 1865 dose-

9

a dan j e cekine zavoljo kupčije z
izhodnimi ali jutrovimi deželami.

c

*  2. Sreberni novi dnarji.

!•

Q •

Sreberni novi dnarji so dvoji:

a. T a k i, k t e r i v e I j a j o s a m o
v cesarskih deželah, in

b. Taki, kteri veljajo tudi
j v nemških deželah, s kterimi

• je naše cesarstvo v zvezi. Za-
J voljo tega se imenujejo ti dnarji

5 , z v e z n i d n a r j i“.

a. Sreberni novi dnarji, kteri ve-
8 Ijajo samo v cesarskih deželah.

1  Ti  so:

c  i. Dvagoldinar, z napisom

i 2 Fh, po 2  gld. nov. ali 1 gld. 54% kr.
star. <ln.

2.  Goldinar,  z napisom 1 FI.,
po 1 gld. novega ali 57 ‘/7  kr. sta¬
rega dnarja.

3. Četertgoldinar ali pe-
tica,  z napisom */ 4  FI., po 25 kr.
novega ali 14 1 2 / 7  starega dnarja.

4. Desetica,  z napisom 10,
po 10 kr. novega ali 5 % starega
dnarja.

10

5. Peterka  (linfarca), z napi¬
som 5, po 5 kr. novega ali 2 6 / 7  kr.
starega dnarja.

b. Zvezni sreberni dnarji.

Ti so :

1. Veliki tolar,  z napisom
,,ZWEI VEREINSTHALER. XV
E1N PFUND“, t. j.: ,,D v a zvezna
tolarja. 15 en funt“,  po 3 gld.
novega ali 2  gld. 51 3 / 7  starega
dnarja.

2.  M ali tolarji,  z napisom
„E1X VEREINSTHALER. XXX
EIN PFUNU“, t. j.: „En zvezni
tolar. 30 en funt“.

Razun teh srebernih dnarjev si
je pa cesarska vlada še pravico pri-
deržala, kovati tudi šmarne to¬
larje  cesarice Marie Terezi  e z
letno številko 1780 za kupčijo z iz¬
hodnimi deželami, kjer so, zlasti v
Egiptu in Abisinii v veliki ceni.

3. Kufreni novi dnarji.

1. Pol krajcarja,  z napisom
5 /io (to ,) e  toliko ko % ali pol).

2.  Krajcar,  z napisom 1.

11

JI. G roš ali 3 k raj c ar j i, z
napisom 3.

4. Papirnati novi dnarji ali bankovci.

Presvitli cesar so dovolili z uka¬
zom od 30. avgusta 1858, da sme
narodna banka od vsili Svetih
naprej izdajati bankovce avstri-
j a n s k e veljave  po 1000, 100
in 10 goldinarjev. Iz tega se da
doslej posneli, da manjših bankov¬
cev kakor po 10 gld. prihodnje ne
bomo imeli.

C. Prerajtovanje.

1* Prebračanje starih dnarjev v nove.

Poglavitno vprašanje je: Kako
se prebračajo stari dnarji  v
nove?

Preden odgovorimo na to vpra¬
šanje, si moramo dobro v glavo
vtisniti:

1. da novi goldinar nima
60 krajcarjev, ampak da ima
100 (s to) krajcarjev;

12

2.  da je razloček med tem, ali
pr er a j tu jem o stari dnar samo
na papirju  v novega, in med tem
ali zamenjujemo  kovani stari
dnar za kovanega novega ?

1. Prebračanje starih krajcarjev
v nove.

Najmanj  i stari dnar je venar
CU  krajcarja) ; n a j m a nj i novi dnar
pa je pol krajcarja  z napisom 5 /io*
Vidi se tedaj, da se stari venar
ne more zamenjati za novi dnar, ker
v tem ni nobenega tako majhnega
drobiža.

Za dva stara venarja ali za
pol starega krajcarja se dobi pol
novega krajcarja. To je naj m a nji
novi drobiž.

1 stari krajcar velja i nov kraj¬
car in 7« to je, tri četerte dele enega
novega krajcarja, ali če smemo po
starem govoriti, 3 venarje.

Kadar zmenjujemo več kakor
2  stara krajcarja, ni vse eno, ali
menjamo samo kufreni  ali pa tudi
sreberni drobiž.  Zakaj za tri
kufrene stare kra jcarje dobimo samo
4‘/o nove krajcarje, za lsrebern

?

n

j'

ir

V

n

z

s

1

t

<

13

li groš pa jih dobimo 5; za 6 starih
o kufrenih krajcarjev dobimo samo 9
m novih, za sreberno šestico  pa
ri jih dobimo 10.

Zaberniti moramo tudi na po¬
moto, ktera bi se v vsakdanjem živ¬
ljenju prav lahko vriniti utegnila,
v  namreč: da bi se 1 nov krajoar le
za y a  starega krajcarja jemal. P o
samem  se mora 1 novi krajcar res
r le za pol starega vzeti; v vsakem
r drugem številu pa to ne gre. Zakaj
• ce bi raj tali

1 stari kr. za 2  nova kr.,

2  stara kr. „ 4 nove kr.,

3 stare kr. „ 6 novih kr.,

4 stare kr. „ 8 novih kr.,

bi bila že tukej zmota za 1 cel nov
krajcar.

Za pr er a j to vanje starih
krajcarjev v nove  je postavilo
slavno dnarstveno ministerstvo sle¬
dečo tabelo  kot veljavno.

Stari kraje.

2 \ \ \

3 . . .

4 . . .

5 . . .

6  . . .

velja .

veljata

veljajo

V

velja .

Novih kraje.

l 3 /4

3 1 /,

5‘/ 4
7

s*y 4

io y s

15

Ta tabela je za natanko
prcra  jto  van  j e stareli krajcarjev
v nove in v nji se vidi več drob-
čknv ali krajcarjevih delov: 3 / 4 ,' %

'0 to je t nov goldinar in 5 krajcarjev.

16

in V 4 . Kjer gre za velike  raj-
tenge,  je na teh drobčkih veliko
ležeče, ker tudi venarji, če gredo v k
zgubo, veliko zgubo napravijo. To
pa ni nikomur všeč. ^

Drugač je pa pri vsakdanji
kupčii  n a d r o b n o. Tu se ne gleda
na V 4  kr., to je, na en ve n ar.*)
Zavoljo enega venarja nihče ne obo¬
gati in nihče ne oboža. Pa tudi ni¬
mamo venarjev v novem dnarju, ker
je, kakor smo že gori rekli, y a  kr.
ali 5 / 10  novega dnarja najmanji drobiž.

Kaj boš tedaj storil, če boš ku¬
pil, postavimo fant masla po 27  kr.
starega ali po 47 y 4  kr. novega
dnarja? — l / 4  kr. ali 1  ve arja ni¬
maš. Ti ga nimaš, da bi ga dal pro-
dajavcu, ta ga nima, da bi ga tebi
dal. Eden bo mogel venar terpeti in
ta bo večdel tisti, kteri bo kaj kupil.
Namesti 47 ‘/ 4  kr. boš tedaj dal za
maslo celih 47 y 2  novih kraje.

Za take priložnosti pri manji
kupčii kaže sledeča

*) Dasiravno v novem dnarju ni venarja, se
bonr^o vendar tega imena deržali, kadar
nam bo od '/, ali s / 4  nov. kr. govoriti.

17

Tabela.

kako se preobračajo stari kraj¬
carji v nove.

Novih kraje.

%

Stari kraje.

1

2

3

4
a
6

7

8
9

10

11

ia

13

14

15

16

17

18

19

20
21
22

23

24

velja .
n .

veljata

veljajo

n

velja

5?

55

55

55

55

55

55

55

55

55

55

55

55

J5

55

55

55

55

/2

ž*

s %

7%

10

11 %

13

14%

16

17%

20

21 %

23

14%

26

27'/,

30

31%

33

34%

36

37%

40

18

Stari

55

56

57

58

59

60

kraje.

Novi

19

kraje.

917 *
99
947«
96 '
9< ‘A
100

Sebe kakor svojega bližnjega
vsake, tudi najnianje škode obvaro¬
vati, je dolžnost vsakega človeka.
Poštenost le velja.  Da bomo
tedaj pošteno rajtali in sebe kakor
tudi druge obvarovali zgube, slede
tukaj razne  viž  e, kako stare kraj¬
carje v nove prerajtovati.

Pei •va viža.

Ker je star krajcar enak
enemu krajcarju in trem  ve¬
li a r j e m ( 3 / 4  j novega d na rja,boš
premenil stare krajcarje, če vzameš
toliko novih krajcarjev, ko¬
likor imaš starih, zraven  pa
še  t o I i k r a t 3 v e n a r j e.

Postavimo: Prerajtal bi rad:
12 starih krajcarjev v nove.

12 starih krajcarjev ti da 12
novih. Prištej k tein še 12krat 3 ve-
narje; to je: 36 venarjev ali, ker

20

dasta 2 venarja % krajcarja, 18 pol otl
ali 9 celili krajcarjev. 12  in 9 je Sil *•
krajcarjev. Torej je 12 starih kraj- 4
carjev toliko, kolikor 21 novih. 4

I zgled. Funt mesa velja po sta¬
rem 9 kraje.; koliko velja po novem?

9 starih kraje, da 9 novih, 9krat z
3 venarje je 27 venarjev ali 6 kraje. n
in 3 venarje; torej velja funt mesa 9 in ^
6 kraje., t. j. 15 kraje, in 3 venarje
novega dnarja.

v >

Druga viza.

Vzemi ali poštevaj stare
k r a j c a r j e dvakrat in od tega,
kar to znese, odst e j četerti
del pervih krajcarjev.

Postavimo:  Zvedel bi rad,
koliko novih krajcarjev da 35 starih.

35 starih kr. dvakrat poštetih
da 70 novih. Četerti del od 35 je
8 3 / 4  ali 8 kr. in 3 venarji. Odštej
od 70 kr. 8 3 / 4  ti ostane 6iy 4 .

Izgled.  V štacuni kupiš 4 vatle
platna po 17 starih kraje, vatel; koliko
boš plačal v novem dnarju ?

17 starih kr. dvakrat je 34 kraje,
četerti del od 17 je 4*4 kraje.; odštej

21

!)I otf 34 kraje. 4*/, kraje, ti ostane 29 3 / 4 ,
1 t. j., toliko velja 1 vatel platna,
i- 4 krat 29 3 / 4  je pa:

lt  zdaj pa 4 krat 3 venarje, to je 12 ve-
. narjev ali 3 kraje. 116 in 3 kr. je 119 no-
n  vih kraje. Ker ima nov goldinar 100 kr.,
e  kakor smo rekli na strani 11, bos
plačal za 4 vatle platna po 17 kraje,
starega dnarja 1 gold. in 19 kraje, no¬
vega dnarja.

Stari krajcarji sepreraj-
tajo v nove,če po šteješ fmul-
tipliciraš)  število starih kraj¬
carjev s številko? in število,
ktero tako dobiš, s številko
4 deliš; to je: če vzameš šte¬
vilo starih krajcarjev sedem¬
krat in dobljeno številosšte-
v i 1 k o 4 d e 1 i š.

Postavimo: Greš in prodaš
piško za 14 starih krajcarjev. Ko¬
liko boš dobil za njo ?

7krat 14 je 98; 98 s številko
4 razdeljeno ti da 24 2 /4 ali 24y a  kr.

20 „ 80

9 „ 36

skupej 116 n. kr.

Tretja viža.

22

Dobil boš tedaj za piško SJ4 l / 2  kr. 7
novih kraje. P c

Cetevta viža.

Vsako število starih kraj¬
carjev se prerajta urno v
nove krajcarje, če to število
zmanjšaš za polovico in to c
polovico zopet za polovico, in
to troje sošteješ.

Postavimo: Zvedel bi rad,

koliko novih krajcarjev boš dobil za
14 starih. '

Zmanjšaj število . . 14 i

za polovico, to je za . . 7 in *

7 zopet za polovico, t. j. za 3% in <

soštej vse to, — dobiš . 24% nov.
kraje.

1. Izg:led. Bokal vina velja 20
kraje, starega dnarja, koliko velja v no¬
vem dnarju?

20 star. kraje, je . . 20

polovica od 20 „ . . 10
„ „ 10 „ . ■ 5

skupej da to 35 novih kr.
Torej velja bokal 35 novih dnarjev.

2. Iz g le d. 1 vatel podloge za
suknjo velja 7 starih kraje.; koliko novih
kraje, boš plačal za 3 vatle podloge?

« 9 ?

23

ir. 7 starih kraje, je . . 7

polovica od 7 „ . . 3% (ali 3'/ 2 )

)> J? 3 ‘/j „ .  ^ 1 3 U_

skup 12'/ 4  n. kr.

1 vatel podloge velja tedaj 12 '/ 4  novih
j_ kraje., 3 vatli pa 36 3 / 4  ndv. kraje. —
v Ker pa 3 / 4  ali 3 venarjev ne moreš dati,
o boš mogel že še 1 venar primakniti in
o celih 37 novih krajcarjev plačati,
n

Peta viža.

’ v

a Če pridejo neravne številke

v rajtengo, to je številke, ktere se
ne dajo v dve enake polovici delit',
se prerajtajo stari krajcarji v nove,
če ponižaš neravno številko
v pervo nižjo ravno številko
in to za dva nova kr aj carja
> P ovikšaš in potem rajtaš po
četerti viži:

Postavimo:  Ako hočeš zve-
diti,  koliko novih krajcarjev velja
kaka reč, ktera je 1) starih krajcarjev
cenjena, ponižaj neravno številko 9
y  pervo nižjo ravno številko, to je 8,
in rajtaj potem po četerti viži.

Izgled.  Najetemu delavcu plačaš
zadan  21 star. kraje.; koliko boš plačal
novih krajcarjev?

24

Perva nižja ravna številka za 21 je 20 p,

polovica od 20 je . . . . . . 10

„ „ 10 „ . . . • « • 5  rj, |

to ti da 35

k temu se prišteje še. 2  d<

boš plačal skup 37 k'
novih krajcarjev. s <

Prav za prav bi imel plačati le 36% P'
kr. ker pa v novem dnarji nimamo % kr.
ali venarja, boš rad poboljšal delavcu
plačilo za ta venar, posebno če je priden.

2 .  Prerajtovanje novih krajcarjev
v stare.

Perva viža.

Vzemi polovico novih kraj-
carjev in prištej k nji še
sedmi del te polovice.

Postavimo: Koliko starihkraj-
carjev se dobi za Ji8 novih ?

Polovica od 28 je . . . 14
Sedmi (7.) del od 14 je . 2

Skupej . 16 nov. •

krajcarjev.

I zgled.  Koliko starih krajcarjev {
velja funt Špeha, za kterega si dal 24 j
novih krajcarjev.

a -c '•o  ^ <jj  ti

25

Polovica od 24 je 12
Sedmi del od 12 je 7 5 / 7
— Torej velja funt Špeha 13 5 / 7  starih kraje.
^ Ker je pa 5 / 7  kraje, al 5 sedmih
_Z  delov novega krajcarja več kakor pol
37 Dajčarja, pa menj kakor 1 celi kraje.

se bota za mali razloček z mesarjem
s / 4  Pogovorila,
fr.

cu Druga viža.

:n.

A.

!V

j"

e

v.

4

V vsakem ravnem številu
novih krajcarjev je pol toli-
krat 1 J / 7  kr. zapopaden, koli¬
kor ima p o sam n ih krajcarjev.

Postavimo: 2  nova krajcarja
dasta iy 7  starega krajcarja, ker
polkrat iy 7  od 2  je iy 7 .

4 novi kr. dajo po tej rajtengi 2 <1 /.  kr.
6 novih kr. da po tej rajtengi 3

?o ”  ” ” ”

J) 55 55 55

14

» 55 55 55

ah, ker je 7 / 7  cel krajcar
i. t. d.

31

/7 55

4 4 / 7  „

6 % „
77 . „
8 „

D robčki  se kaj lahko v cele
krajcarja  prerajtajo, če le ne po¬
zabiš, daje 7 / 7  en cel krajcar,
14 / 7  2  cela krajcarja,  2I / 7 3 celi

2

26

krajcarji, 28 / 7  4 celi krajcarji
i. t. d.

Sedme dele^/?} če ter ti ali

ker smemo brez škode

%

h

19

vel

lirtelce ‘/4  prebračati tudi ni težko,

in V 7  za  Vi

?» % ?? V2

3 / 4  krajcarja vzeti.

Za vatel platna daš 40
novih krajcarjev; koliko starih krajcarjev
daš?

18

9 9 /

boi

I z g-1 e d.

in

7

Polkrat 1 '/ 7  kraje, od 40 je 20 2 % g
kraje.; ker da pa ai> / 7  zopet 2 cela in ^
6 / 7  kraje., te stane vatel platna, če k
20 krajcarjem prideneš še 2 r, / 7  kraje. ^
22 G / 7  , ali po ravno izgovorjenim pravilu y
22 3 / 4  novih kraje.

Neravno število novih kr. ^
se pr era j ta v st a r e, če zmanj¬
šaš neravno število v pervo
nižjo ravno številko in k nji
še ' 4 J 7  prideneš.

Postavimo: 5 novih kraje,
bi rad prerajtal v stare. Znižaj ne¬
ravno številko o v pervo nižjo, to
je 4. To da po pravilu A) J2 2 / 7  kr.
‘<3 2 / 7  in %  je pa 2% ali 2 3 / i  novih
kraje.

27

Izgled. Funt govejega mesa velja
19 novih kraje.; koliko starih kraje,
velja funt mesa?

Perva nižja ravna številka od 19 je
18; po pravilu A) da 18 novih kraje.
9 9 / 7  ali 10 a / 7 ; prištej k tem še 4 / 7  in dobil
boš 106/. ali 10% starih kraje.

4  Večje številke se dajo prav lahko
>n urno prerajtovati, če sedajo s 4ali
7 brez drobčka ali ostanka deliti.

S številko 4 se dajo deliti: 4,
8, 12, 20, 24, 28, 32, 36, 40,
44, 48, 52 in 56. i. t. d.

S številko 7 se dajo deliti: 7,
14, 21,28,  35, 42, 49, 56, 63,
70, 77,  84,  91  in 98.

Tu veljate pravili ali regelce:

1. Koiikorkrat je v kakem
številu starih krajcarjev šte¬
vilka 4 zapopadena, toliko¬
krat 7 novih kr. je v nji.

Postavimo:  4 v 4 je enkrat
zapopadena; torej dajo 4 stari kr.
enkrat 7 novih.

4 v 16 je 4krat zapopadena, torej
da 16 starih krajcarjev 28 novih,
ker 4krat 7 je 28.

I z g 1 e d. Za mernik krompirja daš
36 starih krajcarjev; koliko novih plačaš
za mernik krompirja?

2 *

28

V števila 36 je številka 4 zapopa-
dena 9krat; 9krat 7 je 63, torej plačaš
za mernik krompirja 63 novih kraje.

2. Kolikorkrat j e.številka
7 v kakem številu novih kr.
brez ostanka zapopadena,to-
likrat 4 stari krajcarji so za-
popadeni v številu.

Postavimo! 7 je v 7 enkrat
zapopadena; torej da 7 novih kraje,
lkrat 4 stare.

7 je v 21 trikrat zapopadena;
torej da 21 novih krajcarjev 3krat
4 stare, to je, 12 kr.

Iz gl e d. Funt laškega olja velja
42 novih krajcarjev; koliko bo starih?

V 42 je 7 zapopadena 6krat; 4krat
6 da 24; torej velja funt laškega olja
24 starih krajcarjev.

šte

dn?

sta

kn

gr

ka

pa

v

kc

ne

kr

li

d

k

v

e

S

2. Prebračanje starih goldinarjev v j
nove.

Stari goldini n ar ve lj a t o- i
liko, kakor goldinar novega 1
dnarja pa še 5 kraje. več.

Prerajtal boš tedaj lahko 5 gold.
starega dnarja v nove goldinarje,
če k 5 starim goldinarjem še pri-

29

>a- šteješ obrat 5 krajcerjev novega
5aš dnarja, to je: 25  kraje. 5 golil.

starega dnarja je tedaj 5 gold. 25
k a kraje, novega.

;r. Kako je to?

o- Stari goldinar velja namreč 1

a- groš t. j. 3 stare krajcarje več,
kakor novi goldinar; 3 stari kraje,
at pa dajo 5  kraje, novega dnarja.

C. Iz gl e d. Plačeval si v starem dnarja
v letu 15 gold. od svojega stanovanja;
a; koliko boš plačal v novem dnarju?
at 15 gold. star. dnarja je 15 gold.

nov. dnarja; zdaj pa še 1 Škrat 5 nov.
ja kraje, to je 75 kraje. Torej boš plačeval
i? 15 gold. 75 kraje. nov. dnarja.
at Kaj lahko je stare goldinarje
ja do &0 gold. v nove prerajtovati,
ker ostane do20gold. število
v  starem in novem dnarju
c n a k o, n o v i k r a j c a r j i p a r a v n o
Škrat toliko znesejo kolikor
v  je goldinarjev.

Tako postavimo je

3 gold. starega dnarja 3 gold.

- novega in3krat 5  novih krajcarjev,
a to je 3 gold. 15 kr. novega dnarja.

Izgled.  Plačevati imaš v letu
15 gold. starega dnarja obresti ali in-
, teresa ljubljanski hranilnici ali šparkasi;

- kako boš plačeval v novem dnarju?

2 **

30

15 starih goldinarjev je 15 novih;
zdaj pa še 15krat 5 novih krajcarjev,
to je: 75; plačeval boš tadaj v letu
15 gold. 75 kraje, novega dnarja obresti.

— Svojemu hlapcu si plačeval v
starem dnarju vsacega pol leta 18 gold.;
koliko mu boš dajal mezde ali Iona v
novem dnarju za pol leta?

18 starih gold. jetudi 18 nov. gold.
zdaj pa 18krat 5 , to je: 90; plačeval
boš hlapcu vsacega pol leta 18 gold.
90 kraje, novega dnarja?

3. Preobračanje novih goldinarjev v
stare.

Ker je stari goldinar za 3 stare
ali za 5 novih krajcarjev višji od
novega, mora po tem novi goldinar
za 3 stare ali za 5 novih kraje,
nižji biti kakor stari.

Prerajtajo se tedaj novi
goldinarji v stare, če se od
starega goldinarja odšteje
stari groš ali 5 novih kraje.

Iti novih goldinarjev je potem
12  starih, le 12  grošev ali 36 kr.
menj, to je: 11 gold. 24  kraje.

Iz gl e d. Suknja nova te stane
19 gold. novega dnarja; koliko pa
starega ?

31

19 gold. novega dnarja je 19 gold.
starega dnarja, le pri vsakem gold. 3
stare krajcarje ali 5 novih kraje, menj,
to je 3krat 19 kraje, ali 19 grošev to
je: 57. Suknja te bo tedaj stala 57
kraje, menj kakor 19 gold. to je: 18
gold. 3 kraje, starega dnarja.

To velja samo od samih gold.
Če pa hočemo zraven novih gold.
tudi še krajcarje v stare dnarje pre-
rajtati, je treba:

1. nove goldinarje v nove
krajcarje premeniti in k njim
še une krajcarje čez prišteti.

To se stori če pristavimo k
številu goldinarjev dve ničli ali nuli
(00), ker vemo da ima novi gold.
100 krajcarjev.

2 .  Tako dobljeni krajcarji
se povzamejo štirikrat ali
poštevajo s številko 4, in

3 .  se razdele na 7  delov
ali razštevajo s številko 7 .

Postavimo:  Koliko starega

dnarja da 27  gold. 72  kr. novega
dnarja :

27  gold. novega dnarja je 2700
novih kraje. Če pridenemo še 72
kraje., dobimo 2772 . Povzemimo jih
štirikrat, namreč 2772  s številko
4  poštevano da 10088 , in razdelimo
to število s 7 , dobimo: 1584 Vt

33

starih krajcarjev ali 526 gold. 524‘/ 7
kraje, starega dnarja.

4. Preobračanje veliciga števila novih
krajcarjev v nove goldinarje.

Kadar imamo veliko število novih
krajcarjev v nove goldinarje preraj-
tati, bomo dobili goldinarje, če
odrežemo na desni strani po¬
slednje dve številki,  ktere so
krajcarji, vse druge so pa goldinarji.

Radi bi vedli, koliko novih gold.
da 5275 novih krajcarjev?

Rajtenga je v tem hipu stor¬
jena, če odrežemo na desni 52 šte¬
vilki, namreč 52(75, in koj imamo
52 gold. 75 kr., ker ima novi gold.
100 krajcarjev.

33

Tabela

za prerajtovanje obresti ali inte¬
resov po 5 in ti gold. od 100.

Po 5 gold. od 100.

v letu:


34

v mescu:

35

Po 6 gold. od 100.

1 gold.

v letu:

1

1

2

3

3

4

4

5
G

12

18

24

30

36

42

48

54

60

■**

&ie ncucn SDcftevrcidnfdieit SŽRuttjen. \ovi avstrijanski dnarji.

A &att&egittuit$ett<. Deželni dnarji.

©itt Oulbmftiicf. */ 4  ©ulbeuftucf = 25 9lcufr.

3im'i ©utbenjUicf.

Dvogoldinarji.

0dmi>etmtUK« in @itl»er. Sreberni drobiž.

gitnffrcujerjlucf.

Goldinar. Cetertgoldinar.

B. 0d)etbentutt$en in $htpfer. Kupreni drobiž.

3r|nfrcu$erfMcf.

Sreifteujerjlucf.

Desetica. Petak, (novi groš).

3tt>ci SStreinStfialcrfludf = 3 fl. bfterr. 8Bd£)rung.

ginfreujerftuif.

1  ,, 2  itrcujcrftiicf.

C. 33m'itt*niitnp'tt. Zvezni dnarji.

©in SSercingt^alcrfliicE = 1 ff. 50 'JJeuft. oftcrr. 2Sdf)r.

Krajcar.

($oibmuu$en. Zlati dnarji.

©inc .Krone.

'/ 2  Arone.

Dvojni ali veliki zvezni tolar po 3 gl. nov. dn.
5>rurf »on fflufckcif unt> Srrciancj in tfitunn.

Enojni ali mali zvezni tolar po 1 gl. 50 n. kr.

Tcrlag Ton J. Giontini in Laibiich.

36

v mescu:

2

3

4

5

6

7

8
9

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

1000

golti.

golti.

\  kr.

1 „

^ Va

2 „

2 7a ??

3

3% ,,

4 „

4Va „

5 „

10

15

20

25

30

35

40

45

50

Natisnil J. Blaznik  v Ljubljani.