St. 69. Vlor<>k, četrtek in bo-hoto i/.haja in veljti v Mariboru bVM pošiljanja na dom za %tt l«to B j;. — k. „ pol h-ta 4 „ — „ ćetrt „ 9 „ 20 „ xa vse l«'to l n g, —k „ pol leta ft „ — « V Mariboru, sobota 17. junija. IV. locaj. 1871. četrt Oznanila Za navadno tristopno vrsto bo plačuje : (i kr. če se tinka lkrat " n ii ti ii 2krat, * »» ii ii ii 3krat. večfl piBmenke Be plačujejo po prostoru. Za v ak tiaek je plaćati kolek (stempelj) za 80 kr. Vredniitvo in opravniitvo je na »tolnem trgu (Domplatz) hi«, it. 175. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo Vabilo na naročbo. Koncem tega meseca poteče prvo poletje našega lista in večini naših bralcev naročilo. Vabimo tedaj vse p. n. naročnike, /deri hotS prejemati naš list tudi v prihodnje, naj svoja naročila, brz ho brž ponove, da moremo določiti, potrebno število iztisov in da sc razpošiljanje nikakor ne pretrga. Program našemit listu ostane nepremntjvn. držali se ga bode nt o zvesto iti neustrašeno ter neglede na Zrtvc skrbeli, da bode list v vsacem oziru ustrezal tirjatvam, kakoršne slovenski narod dandenes staviti more do političnega časopisa. Nas list velja v Mariboru brez pošilanja na dom: za vse leto 8 gld. — kr. „ pol leta 4 „ — „ „ četrt „ 2 „ 20 „ S pošilanjem na dom ali po pošti: za vse leto 10 gld. — kr. „ pol leta 6 „ — „ „ četrt „ 2 u GO „ Naročnina se naj blagovoljno pošila po poštnih nakaznicah in vsigdar napiše natančna adresa, kjer treba tudi zadnja pošta, dolžni naročniki so lepo proŠeni, da svojo zaostalo naročnino nemudoma dopošlejo. V Mar i boru, 16. junija 1871. „Slov. Narod." KiiMki glaa o Avstriji. Važno jo za nas avstrijsko Slavene, kako naši bratje izven naših mej, sosebno kako oni naši slavenski bratje, ki so samostalni in močni ter so največ brioejo za našo boljšo bodočnost, t. j. kako Rusi mislijo o razmerah, v kterib mi sedaj živimo. Ako pa na rusko mišljenje o Avstriji gledamo, no iščemo baš onoga rusko vlade, ki do dan denes še ni po vsem čisto slavenska, temveč pozornim jo nam biti na izjave glasil ruskega naroda, kot onoga faktora, kteri bodo v bodočnosti (morda bližji nego si mislimo) tudi rusko slavensko vlado reprezentirah Važno so te simpatično izjave rusko narodno stranko posebno zdaj, ko nemška ustavovorna klika v rajbsratu in v novinab v novic žuga izdati se P r u 8 i j i , in polog sobo potegniti tudi nas. Žuto denes podajemo svojim bralcem posnetek iz članka onega naj veljavne jih in največjih roških časnikov, petrogradskega „GoIobh". Zadnja številka toga, rusko inteligencijo zastopajočoga lista obširno govori o „podvigu nemeekoj partii v Avstrii" t. j. o prizadevanji grofa Hohenvvarta in o skokih, ktero nemška ustavovorna svojat v rajbsratu proti njemu počenja. Iz članka je razvidno, da ltusi stojo avstrijskemu miniatrrstvu uasproti popolnem na našem stulišči, ter da žele, da bi so Avstrija na programu pravičnosti, in enakopravnosti za Sla v eno utrdila in da bi obstala. — Drugače, namreč da bi gospodstvo Nemcev in Ma gjarov nad Slaveni vekomaj trajalo, toga se ve da no morejo želeti. * Grof Hohonvvart — piše „Golos" — stalno vodi v izpolncnjc svoj program, osnovan na političnem po-mirjenji in uravnanji raznih narodnosti v avstrijski monarhiji. Ta politika bi imela blago in dobre nasledke v tem slučaji, ako bi so slavenskim narodnostim ]>o-polnem tihto pravice dale, ktero uživajo Nemci in Ma-gjari. Ali ministeratvo v tem nema dovolj energije, ne vidi se, da bi razumelo koris' 1 habsburškega doma« Grof Holn. junija. - [Izv. dop.] Začudenje, da no rečem nejevoljo, je zbudil dopis iz Šmarja v štov. 67. „Slov. Naroda", v ktorem so pravi; naj bi se sicer na Tomšišovom grobu stavil dostojin spominek, večidel nabranih novcev pa naj bi bo porabil za ustanovo, ali za literaturo ali pa za vboge slovenske dijake, in naj bi so po tej ustanovi ohranilo ime najodločnojšega bo-rilca Slovencev na žurnalističnem polju. — Mi mislimo, da nima uihče pravice, denarje, ki so za odločno imo-novani namen darovani, pozneje za kak drugi, če še tako žlahtni namen porabiti. Poziv odbora od l. junija so odločno glasi za naroden spominek na grobu Tomšiča, za spominek, ki bodo narodu v čast; ta poziv je | bil z veseljem sprojot, v ta namen se denarji pobirajo c in darujejo, in ne za kak drugi če moralično tudi lepši namen. Slovenski rodoljubi hočejo pred svotom očevidno pokazati, da svojega prvega političnega časnikarja in najodločnejega borilca vedo dostojno tudi po smerti, častiti, in hočejo to kolikor mogoče impozantnim spomi-nekom storiti. Darovane denarjo pozne jo za drug namen porabiti, to se ne da nikakor opravičiti, in take misli, če se po časopisih razglase, so le vstani, daljno nabiranje in darovanje denarjev pred časom in v veliko škodo za prvi in pravi namen ustaviti. — Koliko škodo napravi taki „duševni spominek«, le predobro vemo, čo se na Vodnikov spominek spominjamo. Vodniku se je hotel na javnem mestu v Ljubljani vreden spominek postaviti, za ta spominek so je denar nabiral, kakor hitro se je pa misel o „dušovnem spominku" razglasila, kakor hitro se je o Vodnikovi ustanovi, o porabi obresti za darila itd. pisariti začelo, in kakor hitro jo bil dik-tatorično dekrotiran poseben odbor iz posameznih slovenskih pokrajin, prenehalo jo nabiranje in darovanje denarjev, ker to postopanje jo po pravici nezaupljivost in nevoljo izbudilo. Več kot dosot let se reč več ne gane in upanje na Vodnikov materijalni spodobni spominek je danes manjše nogo pred desetimi loti. — Ustanova za literaturo je ros lepa reč, a čo glavnica ne znaša uar manj 4 do 6000 goldinarjev, nima ustanova nobeno literarne vrednosti, obresti so zaimona in namena vredna darila premajhne. — Naj opomnimo tudi na enako poskušnjo v Pragi, kjer so nokteri gospodje Bamovoljno hoteli zazidanje češkega narodnega gledišča nabrane denarje deloma porabiti za razpisanje daril za dramatična dela, kakšen hrup jo postal, kako energično so mestne in občinske družbe zoper tako neopravičeno samovoljnost protestirale in kako je takrat dr. Slad-kovskv s svojimi privrženci malo Častno od svojega oktroiranja odstopiti moral. Denar so je ravno le za zidan jo gledišča daroval, in darovalci so po pravici tirjali, da so tudi le v ta namen oberno. — Če pomislimo, da se tukaj v Oelju na Sa-vinskem glasiju ravno sedaj stavi spominek častnikom od 8. lovskega bataljona, ki so lansko leto v Dalmaciji padli, in da bo ta iz Hoiienzskega kamna izdelani spominek 3 sežne in 15 paleov visok in le 800 gold. veljal, in Če pogledamo na dosedanjo darove za Tom- šičov spominek, smo popolnem prepričani, da bode spominek Tomšiča vreden in narodu v čast. Iz Idrije 14. junija. [Izv. dop.J Kakor vsako leto. tako bodemo tudi letos na praznik sv. Ahaeija, 22. junija obhajali lepo slovesnost na spomin najdenja prave živosreberne žilo v našem rudnika 22. junija 1. 1508. Ta dan je za IdrijCanje sploh dan razveselovanja. Zve« preil praznikom so v rudarskem gledišči predstavljajo kako igre. Tako se bode letos igrala zraven nemške igre tudi slovenska vosebi igra „Svojeglavnoži." Na praznik so pa dopoldan vršijo prav slovesna cerkvena opravila z imenitno procesijo, a popoldan sledijo na lepem vrtu blizo mesto na „Zemlji" razna razveseli o van j a. Ravno ta dan in še 23. junija bodo v Idriji kranjski rudnikarji lotos imeli svoj 3. občni zbor. Nadjamo ii kacib 40 gostov. V Idriji se jo glede družabnega življenja povrnila nekdanja občna zadovoljnost, Čitalnica so je preselila v prijaznejše prostore. To je sedanjim udom, prav všeč in zbirajo so pridnejtš" v društvenih sobah. Pa tudi druge je lična zunajnost mikala in pridružili so so narodnemu društvu. In so novi pristopi se napovedujejo. Pa še v drugem obziru *o pri nas vitli znamenit napredek. To velja zlasti o napravi „narodno buk\tirnico." Se le dva dobra meseca sta, kar so je ustanovila, pa že šteje blizo 50 pravih udov, ki prav pridno bero slovensko knjige, in 9 dobrotnikov, ki so več ali manj knjig bukvarnioi darovali. Med poslednjimi naj se še imenujejo si. slov. Matica , g. Vovk, učitelj v Cerknici, g. Govekar nadučitelj na Igu in si. vrodništvo „Danico", ki svoj časnik hreplačno pošila. Vsem tem p. n. dobrotnikom naj bode presrčna zahvala. Bukvarnica štejo že blizo 250 knjig slovenskih in (i slov. časnikov, ktero so pa večidel drugi bukvarnici v porabo pripustili. V Idriji so ravnokar snuje drugo domorodno diuštvo, namreč društvo v podporo avstrijanskib ranjenih in onemoglih vojakov, času vojske koristilo. A morebiti v našem mestu ustanovilo, namreč društvo z imenom .,Š o I a" v podporo kranjskemu ljudskemu šolstvu." Osnovalni odbor jo dotična pravila že predlogi) si. c. kr. deželni vladi v Ljubljani v potrjonje. Takega društva na Kranjskem potrebujemo, zlasti če priznamo, da so le dobro ljudske šole pravi ponioček za povzdigo splošno ljudske omike in ljudskega blagostanja. Kranjsko ljudske šole so posebno šo pomanjkljive in revne. Primanjkuje jim zlasti učnih po-močkov, šolskih knjig in priprav. Omenjeno društvo pa bodejimelo nalogo, pobirati razne darove v denarjih knjigah itd. in pošilati jih revnim šolam, in tako ustrezati kolikor toliko le davno čuteni, a nikdor v ozir jo-mani potrebi. Politični razgled. V državnem zboru so vršo še vedno obravnave 0 državnem proračunu. Potrdili so se proračuni kupcijskega in kmetijskega ministerstva v malo živahnih debatah. Poslanec Leeder je položil svoj mandat, menda iz tega uzroka, ker je spadal k ustavoverni stranki in bil ministorijalni svetovalce v Sehafrlc-jevem minister-stvu. Razvide) je, da so dvema goapodoma ne more služiti. V Bor o) inu imajo vesele dni. V državnem zboru je dan poslancem nenavadno srečen položaj ohravnati pri polnih denarnicah in razpolagati novci, ktere so si pridobili s zadnjo roparsko vojsko. Vmes so delajo velikansko pripravo za vbod določenega voj-ikinega oddelka. Vsn hiše in stavbo okinčane, vse v zastavah, po ulicah vesela, nebrojna množica, vso veselo zmag, polno radovednih tujcev in splošna radost, ktera bi utegnila lo tedaj še veča biti, ko bi Bismarcku zrastel Se četrti las. Iz prestolnega govora cesarja Viljema posnamemo samo konec, kteri so glasi : „Naj bi, kakor k Bogu upam in kakor smom po vsih na novo vtemeljenih razmerah med nemško državo in vnenjimi vlastimi biti preverjen, vztrajal mir, kterega se zdaj veselimo. Veliko hrupa so zagnali časniki o pogovoru med knezom Bi m ar ko m in ogerskim generalom Klapko. Klapka jo imel poslove, da jo moral v Švico potovati čez Berolin. Po nekom berolinskem znancu je knez Bismark to zvedel, ter dal Klapki naznaniti, da mu bode jako ljubo, ako se pri tej priliki kaj pokaže. V sredo po binkoštib so je general Klapka predstavil knezu. Pogovor se jo takoj pričel o razmerah To društvo bode tedaj o|avstrijsko-ogerskih sploh in ogorskih posebe nasproti še drugo društvo su bodo evropski politiki in glede Nemčije. K ikor poroča „Ung. Lloyd," je knez Bismark mod drugimi tudi rekel : „Sila dogodeb, ne pa naš namen, nas je spojila z južnimi Nemci in nam pridobila Alzasijo in Loreno. Pri nemških deželah v Avstriji jo to vso drugače. Mi potrebujemo močno, nerazdeleno Avstrijo , ker je ona poroštvo za VzdrŽevanje evropskega mira. Z Avstrijo bo-čomo v miru in spravi životi. Zgodovinski spomini nam kažejo Avstro-Ogersko kot najnaravnejega prijatelja in zaveznika za nemško državo; da so naš jezik v državi skoro povsod razume, da imamo tako rekoč skoro Potopisne črtice. (Spisal Ivan Brelič.) Leta 1864.. meseca septembra, sem so napotil s tremi spremljevalci čez Sisek in Brod v Bosno. Namenjen sem bil preiskavati bosniško hribovje glede rud, kovin, sploh v mineralogičnem oziru. Dva dni smo ostali v veselem Brodu, ktero mesto je najpriležneje izhodišče za potnike, namenjene v Serajevo. Tu se dobe vsakovrstni vozovi in vozači, skoro kakor v velicih mestih fiakerji. Brod je čedno mo6tico, s 4000 prebivalci; ako-ravno so v ohližji trdnjavico, ktera zdaj le bolj kot ječa za hudodejnike rabi, ne smo staviti trdnih hiš, so vendar vidi mnogo ličnih staveb. Okolica je prijetna in rodovita. Severni griči zore izvrstna vina, planjave ob Savi pa poljske pridelke vsake bazo, ki se celo izvažajo. Vojaška granica okolo Broda so sploh odlikuje lepimi seli, čednimi hišami, rodovitirni polji, velicimi sadnimi vrti in izvrstnim vinom. Graničari v teb blaženih krajih so premožni, kar se zlasti kaže v lepi, snažni noši prebivalcev, v čemer se jako razlikujejo od borno oblečenih prebivalcev menj rodovito Like. Sava loči tu Avstrijo in Turčijo, Sava pa tudi tu dela mejo med omikano Evropo in tužno Bosno, ktera še vsakoršne omike pogreša. Človek bi mislil, da če se v čolniču preko Save prepelje v turški Brod, se tam nahaja enako življenje, n motil bi se. Malo vodo je' vmes, veliko, strašno voliko pa razlike. Dvorišča za-grajena plaukami in deskami, v sredi borne lesene kolibo po turškem načinu ti bodejo v oči. Na ulicah to srečujejo razcapani možki temnega obraza, turban ovit okolo glave, ali pa turške ženske v sivih, uraazano-belih, oguljenih haljah, zakritimi obrazi, S.tero lo redko za hip razgrnejo, ako so komu zahvalijo za pozdrav. Vso to podobo so nekako mrtva, ne čuteča, obupna ali v svojo osodo udana „sthfi'igo". Dobrodejno so pa od njih razlikujejo krščanski trgovci s svojimi družinami. Trgovci prodajajo in ponujajo svojo robo, ktero, isvzemši tobak in lončene predmete, ki so domač, bosnišk izdelk, dobivajo iz Avstrijo v enačili „ntaba, kakor pri nas na sejmih. Zanimivo je, da nobena izmed teh lesenih prodajalnic niti ključavnice niti zapaha nima, kar kaže, da so ali tatov no boje, ali pa, da so tat je taki, da bi jih tudi ključavnica no zadržavala. Turški Brod, prvo bosniško mesto , ako se sploh tako imenovati sme, mi je napravil neprijeten čuden utis, zlasti ko sem premislil , da razen uradnikov pri mitnici in „Saptias", noknkih turških žandarjev, ktere izbirajo lo iz pravih, trdih Turkov, so vsi drugi prebivalci, Turki in Turkinje, potomci na Kosovom polji poginulega srbskega carstva, da vsi razen kako kratke molitvico, niti besede turški no znajo, nogo vsi govore srbsko-hrvaško naročje. Zdelo se mi je , kakor bi se tom verskim odpadnikom bralo na ogorelih, euhih obra zih, kako jih jezi, da so njih predniki storili tako slabo inenjo. - — Ko sem bil gotov s svojimi opravki in smo tudi na mitnici spravili vse v red, smo so peljali po jako plodnih, lepih krajih na novo in dobro izdelani cesti v mesto Derbento, 3 ure daleč. Ob cesti jo kraj čisto pust, lo sem tor tjo so vidi siromašna koca kakega rajo (kristjani v B »sni), kteri jo pri kakem posestniku poljedelec, ktero mu mora odrajtavati tretjino vsega, kar pridela. V Derbenti smo morali ustaviti in potne liste za daljno potovanje pri tamošnjem mudir-ju (toliko, kar pri nas c. kr. okrajni glavar) dati poveriti (vizirati). Derbenta je na malem griču, ima samo lesene hiše, pa čudovito lep razgled po savski dolini. Da si jo kraj jako rodovit, jo vendar malo obljuden. Čedno cerkvico so Brbski trgovci postavili iz nabranih novcev. Ko smo svoje reči v han-u (krčmi) odložili, smo se napotili k mudirju. Poslopje mudirjevo jo obdano na pol razpadlim in podrtim obzidjem in ko smo stopili skozi nekaka vrata, pri kterib jo „saptias" stražil, smo videli dva nadstropja visoko razdrapauo stavbo. V uradno sobo mudirjevo so prido po ravno tticih stopnicah, kakor pri nas iz hleva ali konjaka gori na seno. V prvi sobi je bilo nekoliko „paptiasov" in druzih ljudi. Na več krajih so denarje šteli in ko prašam, kaj to pomeni, se mi jo odgovorilo da jo denes uraden dan. Nisem so dalje menil za to, nego šel v drugo sobo k mudirju, ktori jo ravno s svojimi priBedniki obravnaval r povsod razume, da imamo tako rokoč skupno omiko, to je tudi mogočna voz." — Koliko je na tem resnice pripuščamo več sli menj živi fantaziji, mi se pa spominjamo besed Talleyranda , da jo človeku dar jezika le v to dan, da svojo misli zakriva, in Bismark jo vsaj toliko zvit, kolikor Tallevrand. Vmes se bije hnda praska, o famoznom pismu. žene. Po Trochu-jevih razjasnilih je Napoleon za francosko za večno čase nemogoč. V špn njsk em državnom zboru (kortes) se je to dni obravnavalo tudi o društvo „Intornntionalo". Poslanec Sagasta je temu socijalno - demokratičnemu društvu očital, da ima škodljive tendencije za družino domovino. Vslod toga govora so jo amondoment, kterega je neki Nemec pisal v Beroiin in kterega smo j stavljen temu društvu na korist, enoglasno ovrgel zadnjič omenili. Vsi nemški listi prek trde, da so pismo V Italiji se jo že pričelo preselevanjo mini ne sme pripisovati Nemcem, da ga jo kaki Slovan iz-Uteratev v Rim, 1. julija bodo že vsi taro. mislil in odposlal v Beroiin. Naj opravičujejo svojo vele- Rnzpor med Turčijo in Egiptom še ni polegel izdajo kakor hote, dve reči ste vonder gotovi namreč ijNajstarji sin egiptovskega vladarja gre v Carigrad po Da za vse svoje trdenjo nemški listi dokaza in da je pruski list „B. A. C." dopis pristavil: „die Wicbtigkeit dioser Correspondenz, welcbe fur uns n o c h d ure h die Stello, von dor sie ausgeht, erhbht wird." Ta stavek je nekterim časnikom dal povod, omenjeni dopis pripisovati celo očetu Beustu, kar bi so nam po dosedanjim Beu-stovim ravnanji nemogočo ne zdelo. V francoskem narodnem zastopu jo republika nično levo krilo izdalo manifest, kterega je podpisalo 81 poslancev in v kterem se očita monarbičnim stran kam, da so ne držo sklepa dogovorjenega v Bordeaux, po kterem so se vsi porazumeli o političnih vprašanjih nimajo ni enega sredovat in pomirjevat, dobivši omenjen Razne stvari. * (To m s ch it z) c. kr. deželno sodnije svetovalec in bivši ustavoveren poslanec šo bolj ustavovernib Celjanov je prostavljen vslod lastne prošnjo k deželni sodniji v Gradec. Ker jo zadnji čas so iznovoril mandatu svojih poslancev, mu je menda življenje v Celji presedalo. Škoda, ravno zdaj, ko začne prijetni čas in slastno kopanje v mlačni Savini! * (Iz učiteljskega društva.) Odbor kranj- ne obravnavati, dokler niso zadevo javnega blagostanja Ukega učiteljskega društva je v svoji zadnji seji sklenil, tudi to loto o šolskih počitnicah napraviti občni učitelj ski zbor za Kranjsko, in to kmalu po hrvaškom učiteljskem zboru. Pri toj priložnosti bodo tudi razstava šolskih pripomočkov, v kteri namen se je že tudi volil odbor štirih učiteljov. Zanimiv je bil predlog predsednikov, da bi se za izvrstna pismena dela o odgoji, o nauku, sploh za dela na šolskem polji delila darila ali v denarjih ali dobrih pedagogičnih knjigah, da bi se tako še bolje izbudila marljivost in dolavna moč posameznih učiteljev. So ve, da se jo ta predlog z voseljem sprejel. — Druga reč, o kteri se je v tom shodu posvetovalo, bilo jo ustanovljonjo društva na pomoč rovnim šolam v vsakem oziru, po izgledu drugih dežel, ki imajo Sehulpfeunigverein-o". Udje tega društva naj bi no bili lamo učitelji, temuč posebno tudi drugi, ktorim jo šola pri srcu Odbor vendar ni mogel nalogo ustanovljenja tega društva na-so vzeti; zato menda pride prod občni učiteljski zbor. „Novico." * (Č a s n i k a r s k i k 1 o p o t c i.) Škrbasta „Tri-estor Zeitung" jo prva prinesla vest, da so bili v Kopru trijo kmetje z vinom zavdani in da je krčmar snm umrl, ker jo tudi kupico vina spil v dokaz svojo no dolžnosti a da so v sodu našli razpočeno krastavico ali gada. Nekako učeno jo dostavil«, da so je kaj taci njegove | cega žo v Trstu pripetilo. Za njo so ragljali vsi listi ki ne vedo kako prostor polniti, vodenični „Tagblntt" razno pravde. Mudir, lep, čvrst mož okolo 30 let star,|šepa6ta „Laibachericu", „Tagespost" in drugi židovski nam je vstopivšim prišel prijazno nasproti in nam po- časniki. Ker pa na vsem tom ni besede resnico ni, imajo nudil, da bo vsedemo na rudeči blazinjek, ki je bil okolo te klepetulje priložnost, da voBt proklicujejo in tako rešeno. Dalje se konstatuje, da so po deželi raznašajo peticije naj ae zopet ustnnovi stara vlada in obdrži upljiv v laško zadeve. Manifest zahteva volitve, da so spozna pravo mnenje deželo in konča z izrekom, da je ropubbka edina vladina oblika, ktera zagotovlja mir, delo in varnost. V Parizu še ni prenehal lov za privrženci komune, mnogo so jih mrtvih našli v podzemeljskih vo dovodih. Trgovci, kteri so upornikom prodajali smrd Ijivca in enake vžigalno predmete, pridejo kot sokrivci v zapor. Po vsi Francoski je prodajanje smrdljivca broz dovoljenja ostro prepovedano, valed tega so so svečo in olje jako podražile. Gledališča in tako imenovani „cafes chantants" so so še lo 15. t. m. odprla, obsedni stan pa še ostano, ker so šo čuti potreba. Da šo tli ogenj v Parizu, kažo plakat, ki jo bil na voglih neko ulice v Parizu nabit in so glasi: „Svobodu, enakost! V imenu napredka in človečanstva protestujemo vsimi svojimi silami proti krvoločnosti Vrzeljcov. Napovomo, da bomo svoje umorjone brate kolikor mogočo masče vali. — "Odbor maščevalcev". Zanimiva so poročila generala Trochu o vojski in njenih uzrokih, kajti iz njih je razvidno, da so vso no srečo Francoske zakrivile le nesramna strnhopetnost, lahkomiselnost in malovrednost Napoleona sobo. Mudir je bil Bošnjak, tedaj rojen Slovan, kar je nenavadno, kajti Turki rabijo v Bosni in Ercegovini in sploh, kder Slovani bivajo, isto politiko , kakoršna je pri nas v Avstriji, ptuji uradniki, to Be pravi trdi Turki| uradu jej o povsod, kder so Slovani. Veselilo me je, da sem mogel govoriti z nadirjem. zopet narede nekoliko vrst v listu. Vortheil troibt 's Haudvverk I * (Gospod Jordan) v Mariboru in c. k. fi naučna prokuratura v Gradcu imata nepotrebno skrb, da nam uo zmanjka raznih stvari in iiob vrh tega prepričata, kako ceno „zu fabriksproisen" se doli v Av- On jo bil jako prijazen, je zaukazal prinesti črno kavo, atriji pravica. En „portion" tako doborkup-pravico so kakor je žo v Turčiji navada in nam tako postregel, nam je ravnokar postavil na mizo, v podobi rubeža, Uradni posli so so odložili in mi smo se pogovarjali I oziroma dotične vloge. Pismo šteje 26 raztegneno pi dolgo časa, kako je pri nas in o raznih običajih nnše|sanih vrst in velja broz idejalnoga koloka 3' gld in ono doželo. Na zadnje ga vprašam, kaj to pomeni, da v prvi sobi ljudje tako denarje štejejo. „Znate, je odgovoril mudir, to ro dolžniki na plačilo obsojoni in morajo svoje upnike takoj tu v uradu plačati ali pa iti v zapor. Pri nas je pravica hitra, kdor ima dolgo vo in se pokliče pred sodnijo, mora denarja seboj vzeti, sicer ne prido tako hitro domu nazaj." Ko smo so šo nekoliko zmenili mu damo svoje popotne listino, da jih potrdi. Komaj da jih jo po gledal, vzel poro in podpisal na svojom kolenu par turških besod potem jo pomočil mali pečat v črnilo in 20 kr., dasiravno znaša tožboni znosek lo 22 gld. 50 kr. Potem naj pa šo kdo pravi, ka svet, na kterem živimo, ni najpopolnejši. Da jo vrh tega tožba v nom-škom jeziku pisana, kaj de to tacini gospodom, Mvsaka oblast jo od zgoraj dana", vsaka oblast ima svojo moč, svojo trmoglavost in trinožko samovoljo, mi pa žalibožo le potrpežljivost, ktero uam bo pa slednjič tudi enkrat zmanjkalo. — * (Književnost.) Uslied poziva od 1. svibnja t. g. prima tiskarna i nakladna knjižara Dragutina Pretnera u Dubrovniku samo do 30. ovog mjeseca pred- pritisnil k podpisu, pa smo bili gotovi ter se priporo- brojenje na krasno propovjedi slavnoga dominikanca djola, a predbrojna jo cjena 3 for. prva polovina pred-brojne avote t. j. 1 for. 50 novč. šalje se odmah a druga polovina onda, kad p. n. predbrojnici primo II. dio ovih propovjedi. — Našemu sveštenstvu i svim ljubiteljem ove vrsti narodne knjigo preporučujemo ovo djelo što toplije. * (Pruska agitacija.) Vrabci na strehah žo čivkajo, da jo vsa dolitavska Avstrija proprožena pruskimi agenti, da so za bolj ali manj sročno izbranimi imeni in naslovi skrivajo pioneri pangermanstva in bi bo lahko v toj zadevi napisalo cele pole. Novo pa vsa-kako utegno biti, da ima neko zavarovalno društvo — imo povomo, ko doborno dovoljnih dat — poleg svojega poslovanja tudi nalog, nabirati statistične date, pozve-dati koliko v kakem kraji stanuje Nemcev, koliko Slovencev, kakega značaja so slednji i. t. d. Vodja temu društvu jo baje bivši policijski pruski uradnik in mod uradnim OBebjem večina pruska. Ustreženo nam bodo, ako nam gospodje, kterih se to tika, pošljejo materijala, da ga objavimo občinstvu. Čo naB žo čaka osoda, da bomo pozobani, je vendar veakako mikavno vedeti kaj in kako, da vsaj sami k tomu uo pripomoromo, marveč la raztegljivouiu noraškemu žolodcu kolikor toliko pre-sodamo. ' * (Odlikovanje) Gospoda: Mihael P r e g 1 a Andrej Brus v Ljubljani sta dobila zlata križeca pripoznanje mnogoletnega delovanja za javno korist zlasti v kmetijskem oziru. * (Razsodba.) Sodnija petrinjskega polka jo gosp. Ivana Vončino 13. t. m. zarad odprtega pisma tiskanega v Zatočniku 15. septembra 1870 spoznala nekrivoga. Zanimivo pri tej pravdi je to, da jo bila konočna obravnava že pred tremi mesci, a da se jo razsodba Šo le sedaj objavila. * („V a t e r 1 a n d") je prenehal biti glasilo češkega konservativnega plemstva in specijelno grofa^Clam-Mar-tinica. Tako poroča „Politik." * (Škodljiv ali ne?) V nekterih listih se bere, da so ljudje, ki imajo za take reči dovolj časa zračunili, da vrabci pojodo samo v Evropi vsako loto več miljonov vaganov zernja, da jo korist, ktero nam prinašajo 8 tem, da žro gosenice in raorčoso, lo ničova iu bi bila korist in škoda mod seboj v razmerji kakor 5 : 95. Komu tedaj verjeti ? ♦(Nenavadna bolezen.) V Požonu jo v bolnišnici 22 let star bolnik, ki VBled otrpnjenosti ali katalepsijo žo tri in dvajset dni neprestano spi. * (P o v o d o n j.) Krka je napravila na Dolenjskem neizmerno škodo in uničila vso poljsko pridelke. Najhujše bo zadete vasi : Sameško, Čisti breg, Merčočja vas, Hrvaški brod, Čučja mlaka, Gorenja gomila, Ča-drežo, Spodnja gomila, Drama, Sv. Jakob in Ostrog. * (M a g j a r i k i listi) vsi prek so osnovali posebne rubrike z naslovi: „Germanizacija v glavnem mestu", „Crne bukve germanizatorjev", i. t. d. v kterih tožijo, kako bo v Pešti širi germanizacija, kako ljudje zbog samo duševne lenobe govore le nemški v javnih krogih, po krčmah, kako delajo le nemška pisma, in hote celo v Beroiin, za kar so izdali tudi le nemško pisano pozive. Da bi so temu prišlo v okom svetujejo naj vsaki Magjar v svojem krogu širi magjarski jezik, mestjan v svoji hiši, magnat v salonu, učenjak svojim slušateljem nasproti, tako bodo domači jezik dobil potrebno veljavo. Kakor se sicer z Magjari v ničemur no strinjamo, v tej zadevi smo enacih misli, kajti je „Tout comme choz nous". Morebiti, si vzamomo Ma-gjaro v izgled in odpremo tudi tako rubriko, kandidtov za tako črno knjigo jo žalibožo pri nas v izobilji. Čo tudi to komu no bo po volji, kaj nas to briga, mislili si bomo s Hamletom : „Kogar srbi, naj so praska, mi imamo gladko kožo". * (It o c h o f o r t), znani zadnji čas tudi vodja komuno v jo zagledal generala Gallifet-a in Windi8chgriLtza v oni osebi, nosti) tako prestrašil, pripetilo. Kdor hočo čili. Pozneje sem zvedel, da je derbenški mudir kot rojen Bošnjak zbog tega tako avansiral, ker mu jo bili bosniški glavar Osman Paša pokrovitelj. (Daljo prib.) Kalića dubrovčanina uz dole naznačenu cjenu, a ostale naručbino moći će se odpromiti samo uz povišenu knjižarsku cjenu. — Ovo izvrstno propvjedi izaći će u 3 francoBk časnikar in Parizu, so je noki, ko (francoskega IIaynau-a kar se tičo nousmiljo-da se mu je nekaj človeškega o tem kaj natančnejega zvedeti naj popraša pri Rochofortovi perici. Za Tomšičev spominek: Prenesek Gosp. Dragotin Ravnikar v Gradci . . Matevž Kozel, koncipijentv Cel ji Jožef Nedok, gimn. profesor v Tarnow-u........ - dr. Anton Magdič, zdravnik in posestnik v Ormuži.....3 drd. Ivan A. Kuraltov o Gradci 2 Franjo Kocuvan, zdravoslovec v Gradci ........1 Iz Slovenjega Gradca: dr. Alfons Moše. odvetnik . . dr. Feldbacher, koncipijent . . Stever, c. k. okra;ni komisar . A. Abram, c. k. okrajni komisar Viljem Ogrinc, c. k. pristav . . Skop . . 598 gld. — kr. 1 . — 50 2 . — * o _ 3 . — „ _j_^_— -(124 pil. 50 kr I i »i n i ca vrerinintva (i »p, dopisovatolja o šolstvu. Poslani drugi članek ne Pere 10 tiskati. Več v posebne ni piimu. — Gosp. A. S. v Lj. Vala .n radinška « <»v .! uic.-»" y pomanjkljiva. — G. - p. H. L Mar mislita, da mi i.a rožah ležimo? Članek je prenevaren, drugo Vram raz« loži — drug. — Dunajska borsn 1 jonrja. . 59 H . . 6J3 „ . 10O . Enotni drl. dolg » biafcSVAtih . Kuotni ilrž. dolg v srebru Kreditne akcije...... 1860 drž. posojilo..... Akcije narod, banke..... ~ London............123 Srebro........... 121 Napol............ 9 10 kr 9* , 60 . 20 . 32 , 8C „ 50 „ 83 . Pri razstavi v Gradcu 1870. L s zlato svetinjo nadarjena. Prva Majarska c. kr. priv. tovarim (fabrika) ognju in vloma varnih blagajnic (kas) za denar in pisma, miz za pisanje Vincencij-a k.iiiiiiitli-a v Gradci, tovarna: Beethovenstrasse 21, priporoča svoje iz najboljšega štajarskega blaga, s ključavnicami po posebnih patentih, in najsclidneje dOTrime izdelke, za ktere je porok, po jako znižani ceni. Proti primernemu vplačilu na olajšanje p. n. občinstva tudi plačila na svote Izključljiva prodaja pri (10) železninar, Griesgasse Nr. 10, v (i rade i. Preselitev Štacune. " ZaEos;a umetno izdelanih tkanin in krasnih veznin za cerkvene oprave iz slavnoznane umotvornice kteremu so pri lanski mednarodni razstavi cerkvenih oprav v Rimu papež Pij IX. prvo zlato svetinjo in tudi vitežki križ roda sv. Silvestra podelili je v Ljubljani od sv. Jurja, zvezdnemu drevoredu nasproti, št. 32, pred nunsko cerkvijo Ob enem se čestitim kupovalcern, posebno visokočestiti duhov šć-iui srčno zahvaljujem za dosedaj Bkazovano zaupanje, ter se priporočam proste, da bi mi tudi v prihodnje svoje zaupanje skatovati blagovolili. Imenovane reči se pri meni dobivajo po fabriški ceni. Z veličini spoštovanjem L. Zeizer. 1* r v ii a v 111 obsegajoča (1) vse pridelke polJedel*!1*a. {j?,ojz. 3000, lOkrat 2000, 1 »ol . , , f. 2. 1 četrt n . „ f. 1. ako «e ta svota doposljc v avstrijskih bankovcih. VtS naročila sc taknj izvrše ■/. največo skrbnostjo, in dohi vsakdo od nas izvirne državne Brečke sam v roke. Naročilom se petrebni uradni črteži gratis pridade in po vsakem žr banji pošljemo svojim deležnikom brez naročila uradne liste. Dobitki se pošteno plačajo pod državno garancijo, in se ali neposredno pošiljajo ali po želji deležnikov izvršujejo po naših zvezah v vseh većih mestih Avstrije. Naš debit je zmerom srečen in smo nedavno imeli med drugimi bistvenimi dobitki 3krai prvi glavni do-bltek j .r i treh igrah vsled oficijelnih dokazov in smo jih našim deležnikom sami plačali. Seveda se sme pri tako solidnem početji povsod gotovo računiti na živo udeleževanje, torej naj se že zarad bližnjega žrebanja vsa naročila brž ko brž pošljejo na S. Steindecker & Coni p., ban k i na in menjiika kupčija v Hamburgu. Kupujejo in prodajajo se \>akojake državne obligacije, železniške akcije in posojilne srečke. gQ^P" ha hi s° r.:!. '■■ r.c mogel motiti, izrecno I smo, d:i ne ho nobenega enacega od dr- žavo rt b jarantiranega Žrebanja pred zgorej uradno po crteža odločenem žrebnem obroku, in da moremo \sem tirjatvaoi kolikor mogoče ustreči, naj se izvolijo naročila na naše izvirne drž. srečke brž ko brž neposredno nam poslati. D. O. (4) Rothschild & Comp. OprrnriniE. 21 33 unaj. SV" Nove najngodniše igralne cHeiižbe z dobitki od gold. 300.000, 250.000, 220.000, 200 000,150.000, 140.000, 100.000, 70 000, 50.000, 26.000 itd. na 20 c. k. avstrijskih srečk od I. 1864, Kolekovan Bv5tin list vel ja gld. 3 kot prva svftta; na 20 kralj, ocjerskih državnih srečk, Kolekovan svotin list velja gld. S kot prva svota 5 na 20 ces. turških srečk, Kolekovan svotin bst velja gld. 6 kut prva svota i na 40 vojvod. Braunschvveig-skih srečk, Koloko-.an svotin lis! velja gld. 5 kot prvasvdta; Za vse sreekanje veljaven 20 delež na državne srećke od I. 1864 po 8gld 1 i- ;. - 9 p« r d. 70 — 20 po gld. 150. 20 delež na kraljevske ogerske srečke P . 7 gM. e.len — 6 pu 1 40 — 20 po gld. 130. 20' delež na pet ne srečk od leta 1839 po gld. 10 eden —10 po gld. 95 — 20 po gld. 185 Proiiiesse za vsako sreekanje. I%*ai'Oc*ila za o. It. borso se proti gotovini ali primernemu naznanilu kar nar nar bolje izvršujejo, liupovanjo in prodaja državnih pa-pirov. srečk, l>aiiliinih. /el «'/11i li in obrtnljafetti delnic. Načrti, pregledi in listine srečkanja zastonj. Estaseaflđ & aooig». (11) na Dunaj i Opernring 21. Izdatelj in odgovorni vrednik Martin J Hov »e k Lastnik: Dr. Joti \n*n\mk tn 4ra«! Tiskar f rtoard J«n«ch'tr