Zasilni učitelji. Nekak unikum v avstrijskem šolstvu je nastavljanje takozvanih zasilnih učiteljev. Umeti ne moremo, zakaj postopajo ravno pri učiteljstvu tako protizakonito, da nastavljajo kot učitelje na javne ljudske šole ljudi, ki imajo vsedruge lastnosti, samo za učitelje nobenih. Ne vemo, zakaj naše višje oblasti ne nastavljajo tudi na drugih mestih popolnoma nezmožnib Ijudi. Po našem mnenju bi mendalaliko duhovniško službo ravnotako opravljal kak mežnarorganist, kakor le-ta opravlja službo zasilnega učitelja. In službo kakega sodnijskega adjunkta bi menda v isti meri lahko izvrševal kak faliran študent, kakor opravlja le-taslužbo zasilnega učitelja. Višja oblastva menda nikjer drugje tako lahko in takomirne vesti ne teptajo obstoječih zakonov kakor ravno pri šolskih stvareh. Vzrok tiči menda tu, da oni faktorji, ki bi ravno imeli čuvati nad obstoječimi zakoni, nikakor nočejo imeti izobraženega ljudstva, ker bi se ves avstrijski aparat kaj terneljito izpremenil, ko bi Avstrija dobila izobraženo ljudstvo. Tako pa menda vlada Avstrijo aristokracija, duhovščina in militarizem. In tem trem faktorjem se dobro godi edino-le vkalnivodi. Naše višje šolske oblasti menda ne vedo, da ravno z nastavljanjem zasilnih učiteljev ne krše le nebroj obstoječihzakonov, temveč da greše še bolj na ugled učiteljstva. Zakaj naš itak šoli zaradi vednega hujskanja nenaklonjeni kmet kajhitro spozna, da je pač lahko biti učitelj.. ker drugače bi ne nastavljali raznih organistov, faliranih študentev, dacarjev iz-prevodnikov in — natakaric. § 48. zakona z dne 14. maja 1869, drž. zak. št. 62, veli: Služba v javnih šolah je javen urad in zadobiti jo more enakomerno vsak državljan, kateri je svojo usposoblj enost za to zakonito izkazal.(Heinz. str. 3 9). Kolikor je nastavljenih takih neizprašanih učiteljev, tolikokrat je prekršena ravnokar citirana državnozakonska odredbaa nikjer še nismo brali, da bi proti tem kršilcem obstoječih zakonov odredili disciplinarno preiskavo. A naši nekaznovani kršitelji gredo še dalje. Ti faktorji enačijo take »učitelje« popolnoma s pravimi učitelji, zakaj le-ti faktorji vabijo te karikature učiteljstva k okrajnim uči-teljskim skupščinam na stroške okrajnih zastopov, akoravno§ 4. ministrskega ukaza z dne 8. maja 1872 leta, št. 3306,(drž. zak. št. 68. m. u. 1. z leta 1872, št. 40) pravi: »Članiokrajne konferencije ter dolžni k nji priti so vsi ravnatelji, nadučitelji, učitelji, posvetne učiteljice, podučitelji in podučiteljice javnih in meščanskih šol, ki imajo izpričevalo učneusposobljenosti, stalno nameščeni verski učitelji takih šol, potem ravnatelji, glavni učitelji, vadniški učitelji na c. kr. moških in ženskih učiteljiščih tistega okraja. — Dolžnost je priti k konferenciji podučiteljem in podučiteljicam, imajočim izpričevalo zrelosti; a njih glas je samo posvetovalen.« O zasilnih učiteljih tu ni nikjer govora, a vendar se udeležujejo raznih skupščin taki »učitelji«, seveda ne na lastne stroške, temveč na stroške okrajnega zastopa. To je kršenje zakona brez discipliniranja! Ako se že hočejo udeleževati ti »učitelji« naših okraj. učitelj. skupščin, dobro, naj pridejo na lastne stroške, a denar, ki ga porabijo za dijete tem nezakonitim udeležnikom, naj porabijo za okraj. učit. knjižnice. Na Kranjskem so prišli celo tako daleč, da je neki c. kr. okraj. šol. nadzornik proslavljal takega psevdo-učitelja kot vzoručitelja. Menda je po sebi meril kopito. Drugje je imenoval c. kr. okraj. šol. nadzornik takega neizprašenega »učitelja« za svojega namestnika! Z ozirom na. ravnokar opisaua dejstva povejmo pri prihodnjih naših okrajnih skupščinah to le : Ker je udeležitev teh ps eTdo-uči telj ev pri okraj. učit. skupščinah proti zakoni ta, zahteva okrajne učitelj. skupščinese udeležujoče učiteljstvo, da sene vabi teh pse v do-uči telj e v k okraj. učiteljskim skupščinam. Kjer so ti, tam ni mesta za nas. Ako pa hoče imeti ta ali oni c. kr. okraj. šol. nadzornik skupščino z njimi, dobro, naj jih povabi posebej in naj z njimi tudi posebej zboruje! A-