RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104,3
oddajamo že
45 let
d.o.o. L
TRGOVINA, MONTAŽA
•vodovod • centralna kuijava •plinske Instalacije •kopalniška oprema •keramične ploščice
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
Aktualno
Sp. Podravje •
Kako naj turisti sploh najdejo Haloze O Stran 3
Po naših občinah
Ormož • Še pred ustanovitvijo SNS razprtije?
O Stran 5
Po naših občinah Žetale • Križi in težave šolskih prevozov
O Stran 8
Ptuj, petek, 25. januarja 2008
letnik LXI • št. 7 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Štajerski TEB
Spodnje Podravje • Vreme napoveduje zgodnjo pomlad
Vinogradi in brajde so oživeli
Čeprav smo še tako rekoč sredi koledarske zime, razmeroma toplo in sončno vreme letos dopušča dela na prostem že nekaj dni prej kot sicer. V glavnem pa je tudi letos obveljalo, da so vinogradniki pričeli rezati vinsko trto na svetega Vincenca, 22. januarja ali prosinca. Ponekod so opravili prvi vincekov rez po stari šegi in navadi, ponekod pa so enostavno rez začeli, ker je tako v navadi že od nekdaj in ker je bilo pač že dovolj toplo. Tudi na manjši kmetiji v Zabovcih se je gospodar lotil rezi brajd, saj pravijo, da zgodnje toplo vreme napoveduje zgodnjo pomlad, zato je treba letos še posebej pohiteti. Sicer pa, če je verjeti starim pregovorom, se nam v jeseni obeta dobra vinska letina, kajti star pregovor pravi: „Če na Vincenca sonce peče, dobro vino v sod priteče." Da bi le bilo tako!
-OM
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • Seja mestnega sveta J Markovci • Ponovno o hitri cesti
Sitar mora oditi
Ptujski mestni svetniki so se na 14. seji po pričakovanjih najbolj razvneli pri obeh soglasjih: k imenovanju novega direktorja Centra interesnih dejavnosti Ptuj in k razrešitvi direktorja Zavoda za šport Ptuj.
RADIOPTUJ
89,8»98,e»l04j3
Pri obeh soglasjih so se izrekli pozitivno, kljub temu da je pri obeh ostalo še nekaj vprašanj brez konkretnih odgovorov, ker so na primer pri direktorju CID-a možne takšne in drugačne razlage o tem, kaj pomeni pet let delovnih izkušenj na vodstvenih mestih, pri direktorju Zavoda za šport pa nekateri postopki še niso končani, čeprav naj bi, kot je bilo rečeno, "evidentno kršil pravila
igre pri porabi javnih sredstev". Aleksander Kraner je po prejetem soglasju novi direktor CID-a Ptuj (dosedanjemu direktorju Juriju Šarmanu je mandat potekel včeraj, 24. januarja), Vladimir Sitar pa je po izglasovanem soglasju k razrešitvi s 23. januarjem prenehal biti direktor Zavoda za šport, ker sklep vstopi v veljavo takoj.
O Stran 4
Foto: Črtomir Goznik
Gradnjo severne obvoznice bodo preprečili!
Na pobudo krajanov in nekaterih članov vaških odborov so se v ponedeljek, 21. januarja, v gasilskem domu v Markovcih sestali predstavniki vaških odborov Markovci, Nova vas in Zabovci ter ponovno postavili enotno zahtevo, da naj se za gradnje hitre ceste Ptuj-Ormož upošteva varianta Jug 1, kar je tudi zahteva županov petih občin ob Dravi. Če jim država ne bo prisluhnila, so zagrozili z nepokorščino, saj naj bi gradnjo severne variante fizično preprečili.
Predsednik vaškega odbora Markovci Marko Lepoša je že v uvodnem delu jasno povedal, da je glavni namen posveta izoblikovati enotno mnenje o najugodnejši trasi bodoče hitre ceste Ptuj-Ormož. Župan Franc Kekec je izpostavil razpravo na decembrski okrogli mizi, kjer so krajani izmed šestih predlaganih variant za traso nove hitre ceste soglasno zagovarjali varianto Jug 1, ker ta najmanj prizadene njihovo imetje in okolje. Pojasnilo ministrstva za okolje, da južna varianta ni sprejemljiva zaradi zaščitenega okolja Natura 2000, pa se
jim zdi iz trte izvito.	v laguni so se v desetletjih nakopičile ogromne količine
O Stran 7 ga blata in težkih kovin.
Foto:
odpadne-
Ptuj • Terme v prizadevanjih za zmanjšanje porabe energije
Primus - hotel z energetsko izkaznico
Grand hotel Primus Term Ptuj je kot prvi hotel v Sloveniji pridobil energetsko izkaznico stavbe. Direktor Gradbenega inštituta ZRMK Igor Janežič jo je simbolično izročil direktorju Term Ptuj Andreju Klasincu po tiskovni konferenci 22. januarja, na kateri so predstavili njen pomen.
Izkaznico je za hotel pridobilo Savino investicijsko podjetje Sava IP, d.o.o., ki je vodilo gradnjo. V bistvu je energetska izkaznica stavbe proizvod mednarodnega pilotskega projekta energetskega certificiranja stavb, ki poteka od leta 2002 in je del širšega projekta, Operativnega programa za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, iz programa EU. Doslej jo je v Sloveniji pridobilo skoraj 40 posamičnih stavb in stanovanjskih kompleksov. Grand hotel Primus ima kot prvi hotel v državi analizo energetskega stanja stavbe in izkaz energijske lastnosti, ki ga uvršča v A razred energetske učinkovitosti. Analiza je pokazala, da znaša potrebna toplota za njegovo ogrevanje kWh/m2 letno.
Projekt je sofinancirala Evropska komisija, finančno pa ga je podprlo Ministrstvo za okolje in prostor, ki bo vodilo register energetskih izkaznic. Energetska izkaznica stavbe je potrebna pri vseh novih stavbah, pri že obstoječih pa le v primeru prodaje ali najema. Imeti jo morajo tudi vse velike javne stavbe v lasti dr-
Uvodnik
Muzej kot poligon
žave ali lokalnih skupnosti, ki jih uporabljajo državni organi ali organi lokalnih skupnosti, ki zagotavljajo javne storitve večjemu številu oseb in jih zato pogosto obiskujejo. Za vse nove stavbe je od 1. januarja letos energetsko certifi-ciranje obvezno, od prvega januarja 2009 pa bodo morale imeti energetsko izkaznico tudi stavbe, ki vstopajo na nepremičninski trg.
Stavbe na področju EU na leto prispevajo 40 odstotkov k celotni primarni porabi energije. To je velik delež, ki povzroča tudi emisije CO2. Stavbe v Sloveniji povzročijo kar 14 odstotkov emisij toplo-grednih plinov. Razlog več, da z ukrepi na področju stavb z racionalnejšo rabo energije in vključevanjem obnovljivih virov ta delež v celotnih emisijah zmanjšamo. Evropa si je marca lani zastavila ambiciozne cilje na področju celovite podnebne in energetske politike. To je tudi ena od prioritet slovenskega predsedni-kovanja svetu EU.
Terme Ptuj in Sava IP sodita med ozaveščene investitorje, ki so pristopili k prostovoljnemu energetskemu certi-
Muzej Ormož so leta 2005 ustanovili, ker so se odnosi s Ptujem tako spolitizirali, da sodelujoči akterji niso mogli več najti minimalnega skupnega imenovalca za dogovor. Dve leti kasneje se politika spet ukvarja z muzejem, tokrat v obratni smeri - in nasprotovanja v Ormožu so velika.
Če vprašate prebivalce, kaj menijo o omenjeni problematiki, si je vsak ustvaril svoje mnenje oziroma vneto ponavlja tisto, kar razglaša njegov politični guru. Vsi pa so si edini: da imajo tega počasi že dovolj. Vse na tem svetu se da zbanali-zirati in spolitizirati in prav to se sedaj dogaja ormoškemu muzeju.
Vsak posameznik ima pravico, da se zanima za muzejsko dejavnost oziroma da se zanjo absolutno ne zmeni. Prav nič ni narobe s človekom, ki tovrstnih prireditev ne mara. Zato je bilo toliko bolj patetično in kratkih nog, ko so svetniki na nedavni izredni seji občinskega sveta na vsak način poskušali pustiti vtis, da so goreči oboževalci in poznavalci muzejske dejavnosti, ki redno obiskujejo razstave, in da jim je usoda muzeja še kako pomembna. Ker sem po službeni dolžnosti prisotna na večini muzejskih aktivnosti, vam žal moram povedati, da je zanimanje za kulturo med ormoškimi politiki vezano na aktualno politično situacijo. Prav zanimivo je bilo ob zamenjavi oblasti opazovati, kako so z otvoritev razstav izginili levičarski politiki, ki so do takrat kar pridno hodili na otvoritve. Njihovo navdušenje nad razstavami je izpuhtelo neznano kam, ko bi olika od njih zahtevala, da zaploskajo njim neljubemu županu, ki praviloma odpira razstave. Namesto njih pa so se naenkrat pojavili obrazi novokomponi-ranih ormoških politikov, ki so očitno začutili nezaustavljiv klic kulture in celo uspeli najti naslove, na katerih v Ormožu odpiramo razstave. V normalnih okoljih se na takšnih prireditvah pojavljajo tako eni kot drugi politiki, saj predstavlja poleg zanimivega, poučnega in kulturnega užitka tudi družaben dogodek in priložnost za klepet s someščani.
V politiki je dovoljeno, in se vsak dan znova tudi zares dogaja, prav vse, kar si človeški um lahko zamisli. Kljub temu je nekako nizkotno, ko politika v svoje namene zlorablja kulturo (ali pa otroke ali ostarele ali deprivilegirane skupine,...). V našem konkretnem primeru je muzej postal poligon za razkazovanje moči oziroma nemoči politiki - kakor vam drago.
Viki Klemenčič Ivanuša
ficiranju. S tem sta pokazala pozitiven odnos do varovanja okolja, kakovostnih bivalnih pogojev v stavbi in izbire aktualnih tehničnih rešitev na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov.
Terme koristijo energijo termalne vode
Na tiskovni konferenci so o pomenu energetskega certi-ficiranja govorili Anton Pre-skar, tehnični direktor Sava IP, d. o. o., dr. Marjana Šija-nec Zavrl, vodja projekta z Gradbenega inštituta ZRMK, d. o. o., in Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj, d. o. o. Rezultat, ki Grand hotel Primus uvršča v razred A energetske učinkovitosti, je posledica dobrega sodelovanja vseh udeležencev v postopku graditve, od načrtovanja do izvedbe, in je usmerjen k tehnično, organizacijsko in finančno uravnoteženim trajnostnim rešitvam. Energetska izkaznica govori o energijskem stanju stavbe tako, da jo razvršča v razrede energetske učinkovitosti na podlagi računsko potrebne toplote za ogrevanje stavbe, je pojasnila vodja projekta dr.
Simbolično je energetsko izkaznico, ki jo je pridobilo podjetje Sava IP Ljubljana, direktorju Term Ptuj Andreju Klasincu predal direktor Gradbenega inštituta Igor Janežič (prvi z leve).
Marjana Šijanec Zavrl.
Kot je povedal Anton Pre-skar, je politika Save takšna, da bodo vse novogradnje dosegle energetsko učinkovitost skladno z razredom A, pri prenovah objektov pa najmanj razred C. Andrej Klasinc pa povedal, da je izkaznica dobra popotnica za uspešno poslovanje v prihodnjih letih, saj bodo stroški energije iz leta v leto naraščali. Hkrati pa je tudi priznanje, da so pri gradnji štirizvezdičnega
hotela uporabljali najboljše materiale, kar se odraža na dobrem počutju gostov. K manjši porabi energije bo pripomogla tudi termalna vrtina, ki so jo izvrtali maja leta 2005.
»Že od začetka smo si prizadevali, da bi bil Primus energetsko varčen objekt. Zdaj je na nas, da iz tega, kar nam je dano, iztržimo čim več. Ko smo septembra leta 2006 začeli graditi hotel, je bil sod-
ček nafte 36 ameriških dolarjev, zdaj je že sto dolarjev, ne vemo pa, kaj bo drugo oziroma prihodnja leta. Črne napovedi gredo proti številki 200. Cene energentov dobesedno divjajo navzgor. Zgradili smo energetsko varčen hotel, še ena naša prednost pa je nova vrtina, ki je bila osnova, da smo šli v kompletno prepro-jektiranje in izrabo te energije za potrebe hotela,« je še povedal Andrej Klasinc.
MG
Sedem (ne)pomembnih dni
Kdo bo vodilni?
Po tistem, kar se ta hip (ne) dogaja v slovenski politiki, bi lahko rekli, da po dolgotrajnem govorjenju (in prepiranju) o prioritetah nihče več ne ve, kaj naj bi bilo zares prednostno.
Predsedovanje Evropske unije (vsaj za zdaj) poteka rutinsko, brez vidnejših zunanjih in siceršnjih posebnosti. Nihče niti doma niti po Evropi ne skrbi posebej za kakšen "izjemen" način delovanja, za kakšna posebna pravila obnašanja, ki naj bi z nekakšnim "političnim premirjem" veljala za ta čas znotraj Slovenije in zaradi česar so se politiki "prepričevali" in prepirali kar nekaj mesecev. Pravzaprav dobiva Slovenija še največ potrdil svoje »pomembnosti« s strani Hrvaške, ki ji nenadoma - brez kakršnihkoli predsodkov in strahov ter brez diplomatske uglajenosti - očita, da zlorablja svoj položaj predsedujoče v Evropski uniji za svoje parcialne interese in da pravzaprav odkrito krši »visoka načela« enakopravnih odnosov v EU. Slovenski politiki o teh očitkih (za zdaj) v glavnem še molčijo, čeprav bi zahtevali
zelo nedvoumen odgovor vseh slovenskih političnih dejavnikov, ne samo tistih, ki zdaj vladajo v Sloveniji.
Sicer pa pripravljenosti, da bi skupaj nosili odgovornost ob posameznih "velikih temah« nacionalnega pomena tudi drugače ni čutiti. Na slovenski politični sceni, na kateri se sicer različne politične opcije prehitevajo z različnimi izjavami ob manj pomembnih zadevah in temah, tako v teh dneh nismo zasledili kaj posebej zaznavnih opredelitev (in jasnih mnenj) v zvezi z na novo nastalimi socialnimi razmerami in grozečim stavkovnim gibanjem, kljub temu da je že nekaj časa jasno, da to ni omejeno zgolj na socialno partnerstvo. V Sloveniji postaja prvorazredno politično vprašanje, kakšno državo ustvarjamo in imamo, kako si v njej zamišljamo življenje in predvsem tudi gmotni položaj slehernega med državljani. To je tisto, kar bi moralo prevladovati v predvolilni retoriki in kar bi moralo zavzemati osrednje, najpomembnejše mesto v programu vsake stranke. Šele potem se je moč učinkovito (in stvarno) pogovarjati tudi o zmagovalnih in vodstvenih ekipah, ki naj bi programske zaveze najbolj učin-
kovito izvajale. S tega vidika se zdi, da bi bilo bolje, če bi Borut Pahor, ki ga je Socialna demokracija (v primeru volilne zmage) proglasila za svojega mandatarja za sestavo nove vlade, pohitel s sestavljanjem (in predstavljanjem) svojih programskih vizij. Namesto tega je te dni pohitel s predstavljanjem svojega potencialnega podpredsednika - Mitja Gasparija, nekdanjega finančnega ministra LDS, guvernerja Banke Slovenije in nedavnega resnega predsedniškega kandidata LDS. Mitja Gaspari naj bi znotraj nove vlade (ki pa mora še prej sploh dobiti zadostno podporo volivcev) povezoval tri najpomembnejše sektorje - gospodarstvo, finance in socialno politiko.
Vsekakor Pahor s svojimi potezami uvaja kar nekaj novosti v dosedanji sistem formiranja vlad pri nas. Zagotovo ni naključje, da s tem vzbuja kar nekaj vznemirjenja in začudenja v lastnih vrstah, pa predvsem tudi na celotni politični sceni, tako levi kot desni. Tudi če soglašamo s Pahorjem, da je prav, da volivci vedo, kaj jih tudi v kadrovskem smislu čaka v primeru njegove zmage, pa se je vendarle težko znebiti občutka, da takšno ravnanje v sedanjem (proporcionalnem) volilnem sistemu (in v realnih slovenskih političnih razmerah) ni mogoče. Svojo "vladajočo" ekipo bi Pahor lahko vnaprej sestavljal samo
ob zelo trdnem zagotovilu, da bo absolutni volilni zmagovalec, takšnega pa v vsej zgodovini nove samostojne Slovenije še ni bilo in tudi Pahorju ne kaže, da bi to dosegel. Pahor bo moral (ob morebitnem mandatar-stvu) iskati in sklepati koalicije z različnimi političnimi partnerji in skladno s tem tudi ustrezno deliti posamezne ministrske in druge pozicije. S tega vidika se zdi Pahorjevo vztrajno ponavljanje, da ga kot bodočega premi-jeja ne zanimajo politične barve bodočih partnerjev in najožjih sodelavcev, naivno, neresno.
Vsekakor je na političnem trgu nastal svojevrsten preplah. Kako se bodo odzvale druge stranke? Bo nastalo splošno lici-tiranje z možnimi kandidati ali pa morda celo (koristno) iskanje in odkrivanje širše kadrovske baze za različne vodilne funkcije? To bi bilo lahko celo koristno, saj je zdaj Slovenija v kadrovskem smislu izrazito zaprta, zožena na nekaj znanih imen in izrazito odbojna do novih. K takšnemu odnosu nedvoumno prispeva tudi nekakšna teza, ki ji naseda tudi Pahor, da je Slovenija premajhna (in nesposobna), da bi sestavila več različnih vodstvenih ekip v gospodarstvu ali politiki, kar pa z drugimi besedami pomeni, da se nekateri preprosto vidijo kot nenadomestljivi in proglasijo za večno najboljše.
Jak Koprivc
Foto: MG
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptujleta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR, v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Haloze • Odstranjevanje turistično-usmerjevalnih tabel
Kako naj turisti sploh najdejo Haloze?!
Minuli konec tedna je Cestno podjetje Ptuj po direktivi Direkcije RS za ceste (DRSC) začelo odstranjevati reklamno-usmerjevalne table ob državnih cestah izven naselij. O tem, da bodo razni turistični ponudniki table morali odstraniti, če ležijo v pasu do 15 metrov od državne ceste, je bilo sicer govora že nekaj časa, da bi se to res lahko ugodilo, pa očitno ni računal zares nihče.
Toda - zgodilo in dogaja se prav to. „Čiščenje" obcestnih tabel se sicer ne izvaja le na našem območju, ampak po celotni državi. Gotovo pa so med najbolj prizadetimi občani Haloz oz. haloških občin, saj so ceste, ki vodijo do haloških turističnih ponudnikov, za tuje in domače turiste že itak težko pregleden labirint, skozi katerega se je brez usmerjevalnih tabel nemogoče prebiti. Najhuje je, ker zdaj odstranjujejo table ob „haloških vpadnicah", se pravi ob glavnih, državnih cestah, ki turiste lahko sploh usmerijo v Haloze.
Kaj se dogaja in zakaj, smo povprašali na Direkcijo RS za ceste, ki je izdala nalog za odstranjevanje tabel. Dogajanje so pojasnili takole: „V skladu z določili 1. odstavka 68. člena Zakona o javnih cestah je postavljanje tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje ob državnih cestah zunaj naselja prepovedano v varovalnem pasu ceste. Varovalni pas je določen v 47. členu istega zakona in znaša 15 metrov za regionalne in 25 metrov za glavne ceste. Glede na navedeno je Direkcija RS za ceste v letu 2005 pričela širšo akcijo odstranjevanja obravnavanih objektov, ki so jih lastniki postavili brez potrebnih dovoljenj (kot je navedeno, dovoljenj na odsekih cest izven naselij niti ni mogoče pridobiti). V 61. členu omenjenega zakona je dano izvajalcu rednega vzdrževanja cest pooblastilo, da mora s ceste takoj odstraniti vse ovire ali druge posledice prepovedanega postavljanja objektov, ki bi utegnile škodovati cesti ali ogrožati, ovirati ali zmanjševati varnost prometa na njej.
Ob dejstvu, da na cestah izven naselij odvračanje po-
zornosti voznikov s ceste zaradi postavljenih objektov za obveščanje in oglaševanje pomeni zmanjševanje prometne varnosti, so aktivnosti Direkcije RS za ceste na tem področju upravičene. Lastnike nezakonito postavljenih objektov predhodno pisno obvestimo, da morajo objekt odstraniti, sicer bo odstranitev izvedlo pooblaščeno podjetje na stroške lastnika. To pomeni zmanjševanje stroškov, ki bi jih Direkcija RS za ceste morala zagotoviti iz proračuna (v to so všteti stroški pošiljanja računov in njihove izterjave), po drugi strani pa skušamo stranke na čim bolj prijazen način opozoriti na njihovo kršitev predpisov.
Za začetek izvajanja določil Zakona o javnih cestah v letu 2005 smo se na Direkciji RS za ceste odločili zato, ker je v tem letu poteklo petletno prehodno obdobje; le-to je pričelo teči meseca maja 2000 s sprejetjem Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, po katerem so morali tudi lastniki objektov za obveščanje in oglaševanje, ki so bili postavljeni pred letom 1997, svoje objekte prilagoditi novim predpisom. Aktivnosti trenutno potekajo po vsej Sloveniji. V prihodnje pa bo potrebno s predpisi uskladiti tudi postavitev obravnavanih objektov znotraj naselij, kjer predvsem v pomembnejših križiščih z zmanjševanjem preglednosti pri vključevanju na prednostno cesto in s svojo velikostjo in mestom postavitve ovirajo preglednost prometne signalizacije."
Občinska dovoljenja so (bila) neveljavna
Tina Bučič s službe za stike z javnostjo pri DRSC pravi
tudi, da je v državi po evidenci postavljenih še okoli 3000 tabel, pri čemer so večino lastnikov (2500) že pisno obvestili, da naj jih sami odstranijo: „Približno 60% posameznikov, ki so prejeli nalog za odstranitev objekta, so objekt odstranili sami. Pritožili so se tisti lastniki, ki so imeli dovoljenje (ponavadi gre za dovoljenje posamezne občine), a to velja le do preklica. Na Direkciji RS za ceste smo leta 2002 vsem občinam v Sloveniji poslali dopis, s katerim smo jih opozorili, da ne smejo same izdajati soglasij za postavljanje objektov v varovalnem pasu državne ceste. V kolikor pa je postavitev dovoljena v skladu z občinskim prostorskim aktom, pa bi bilo potrebno pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste. Večina občin tega navodila ni upoštevala, poleg tega pa so lastnikom objektov zaračunavale nadomestilo za postavitev."
Na koncu pa vodstvo DRSC še opozarja: „V primeru, da posamezniki ne bodo sami odstranili nezakonito postavljenega objekta, ga bo odstranilo pristojno cestno podjetje, ki je kot pogodbeni izvajalec Direkcije RS za ceste pooblaščen za tovrstne ukrepe. Odstranitev izvedemo, saj gre v skladu z Zakonom o javnih cestah za oviro na cesti, ki mora biti odstranjena. Za odstranitev nezakonito postavljenih objektov, ki se nahajajo v cestnem telesu izven naselja, je zadolžena Direkcija RS za ceste, ki odstranitve ne zaračuna. Za odstranitev nezakonito postavljenih objektov v varovalnem pasu državne ceste pa posreduje Direkcija RS za ceste obvestilo lastniku, da je potrebno objekt odstraniti. Če se objekta ne odstrani, odstopi Direkcija RS za ceste odstranjevanje Prometnemu inšpektoratu
RS, ki odstranitev zaračuna."
Zakonodaja, ki preprečuje višji obisk turistov
Posebej razočarani, ob seveda individualnih turističnih ponudnikih, so v haloški razvojni agenciji Halo, ki se je minula leta trudila in še vedno trudi, da bi v haloške kraje pripeljali čimveč turistov: „Res je, da zakon velja že nekaj časa in da je bilo dano prehodno obdobje. Vendar pa je treba upoštevati, da so bile table za naše ponudnike, posebej še za VTC, narejene in postavljene v skladu s tedanjo zakonodajo pred približno 10 leti in celo sofinancirane s strani kmetijskega ministrstva. S spremembo zakonodaje se zdaj te iste table, čeprav jih je financirala tudi država, odstranjujejo. V času, ko je veljalo prehodno obdobje, v katerem bi se lahko zakonsko uredila lokacija postavljenih tabel, smo o tem obvestili vse občine, a žal na našo pobudo ni bilo odziva. Te table so namreč last občine. Gre sicer za dokaj zapleten, dolgotrajen in relativno drag postopek postavitve posamezne table, saj so potrebni določeni elaborati."
Konec minulega tedna so bile ob državni cesti proti mejnemu prehodu Zavrč tako že odstranjene table
zasebnih turističnih ponudnikov, pa tudi tabla z orisom VTC po celotnem območju. Precej zasebnikov je sicer svoje table odstranilo že prej, saj so si tako prihranili stroške odstranjevanja. Ob cesti je ostala le tabla z obvestilom oz. pozdravom ob vstopu v TC Haloze-Zagorje, ki pa nima nobenega učinka.
„Žalostno je, da smo z uvedbo Schengena morali praktično nepredušno zapreti mejo s Hrvaško in s tem gotovo zmanjšali obisk turistov iz tako imenovanih tretjih dežel, izven EU. Po drugi strani pa zdaj s to zakonodajo jemljemo možnost večjega turističnega obiska tudi iz držav članic EU. Kako pa naj v naših cestnih razmerah obiskovalci sploh najdejo Haloze, kaj šele posameznega ponudnika?! Res je sicer, da table znotraj naselij še lahko stojijo, vendar je treba najti pot do naselij, ali ne?!"
Jurgec: „Najprej bo treba točno določiti meje naselij!"
Občine bi, glede na povedano, torej lahko naredile nekaj, da bi ob cestah ostale vsaj glavne usmerjevalne table. Zakaj niso, je druga plat zgodbe.
Cirkulanski župan Janez Jurgec glede tega pravi: „Sez-nanjen sem s problematiko
in res smo na občino dobili spisek tabel, ki jih je treba odstraniti. Večino teh tabel, ki so bile last občine, smo skupaj z vaškimi odbori tudi odstranili, ali je ostala še kakšna, pa res ne vem. Da bo občina zdaj plačevala stroške odstranitve teh tabel, je pa še vprašanje, posebej, kar se tiče naše občine. Namreč po zakonu velja, da table lahko ob državni cesti stojijo znotraj naselja. Konkretno pa v naši občini Cirkulane table, ki označujejo začetek naselja, niso pravilno postavljene, kar pomeni, da se naselje začenja že prej, preden ga označuje tabla. In če so bile turistične table postavljene v samem naselju, zdaj pa odstranjene, potem so bile dejansko odstranjene protizakonito. Torej bo najprej treba razčistiti, kje se naselje dejansko začenja, šele potem se bomo lahko pogovarjali naprej, kdo je dolžan kaj plačati in kdo je ali ni naredil napake!"
Ne glede na to pa Jurgec še pravi, da bodo morebiti pravilno odstranjene table pač postavili tam, kjer jim zakon to (še) dovoljuje. Seveda pa ob tem ostaja odprto vprašanje, koliko bodo potem te table, ki naj bi pripeljale turiste do „vhoda" v Haloze, sploh še služile svojemu namenu, če bodo stale nekje med bregovi ...
SM
Ptuj • Štirinajsta seja mestnega sveta
Kraner novi direktor CID-a, Sitar mora oditi
Ptujski mestni svetniki so 14. sejo končali v slabih treh urah in pol. Po pričakovanjih so se razprave najbolj razvnele pri obeh soglasjih: k imenovanju novega direktorja Centra interesnih dejavnosti Ptuj in k razrešitvi direktorja Zavoda za šport Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Peter Pribožič (N.Si), podpredsednik komisije za volitve, mandatna vprašanja in imenovanja, Miran Meško (SD) in Vlado Čuš (Zeleni Ptuja) so bili med svetniki, ki so »zagovarjali« možnost temeljite razprave o zadevi direktorja Zavoda za šport Ptuj, čeprav so »špeh«, kar 25 dokumentov (prilog), dobili šele tik pred sejo. Nasprotno pa je bilo gradivo za soglasje pri direktorju CID-a še vedno nepopolno; svetniki bi ga lahko dobili pri županu, je bilo pojasnjeno. Manjkal je zapis z decembrske seje sveta zavoda, ki je bil napisan v treh različicah, prav tako pravno mnenje MO Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Žiga Simonič (SD) se je zavzel, da bi MO Ptuj postala prva občina v Sloveniji, ki bo tudi uradno v svoje dokumente zapisala pravila »Nefix«, da veljajo neformalne vodstvene izkušnje, ki dajejo mladim več možnosti za uveljavitev, ne glede na to da še nimajo izkušenj na profesionalnjh delovnih mestih. V MO Ptuj oziroma njeni upravi to že delajo, je bil odgovor ptujskega župana dr. Štefana Čelana.
Pri obeh soglasjih so se izrekli pozitivno, kljub temu da je pri obeh ostalo še nekaj vprašanj brez konkretnih odgovorov, ker so na primer pri direktorju CID-a možne takšne in drugačne razlage o tem, kaj pomeni pet let delovnih izkušenj na vodstvenih mestih (to je bil razpisni pogoj), pri direktorju Zavoda za šport pa nekateri postopki še niso končani, čeprav naj bi, kot je bilo rečeno, "evidentno kršil pravila igre pri porabi javnih sredstev", ker svet zavoda ni sprejel njegovega plana dela. Aleksander Kraner je po prejetem soglasju novi direktor CID-a Ptuj (dosedanjemu direktorju Juriju Šar-manu je mandat potekel včeraj, 24. januarja), Vladimir Sitar pa je po izglasovanem soglasju k razrešitvi, 16 svetnikov je glasovalo za, 3 proti, s 23. januarjem prenehal biti direktor Zavoda za šport, ker sklep vstopi v veljavo takoj.
Glede na to, da nekateri postopki še niso končani, teče še pritožbeni rok, ni nemogoče, da bo MO Ptuj oziroma mestni svet v tej zadevi potegnil na kratko, če bo zadeva šla na sodišče. Ptujski župan tudi ni dal na glasovanje predloga svetnika Zelenih Ptuja Vlada Čuša, da bi glasovanje o zadevi preložili do trenutka, ko bodo imeli tudi podatke iz zaključnega računa za leto 2007, pričakoval pa je tudi, da bo priložnost za zagovor dobil zdaj že bivši direktor Vladimir Sitar.
Obšli mnenje nadzornega odbora
Gladko so ptujski mestni svetniki obšli tudi mnenje nadzornega odbora. Svet Zavoda za šport je na seji 10. decembra lani sprejel sklep, da se Vladi-mirja Sitarja razreši skladno s 14. in 21. členov pravil zavoda, sklep vstopi v veljavo z dnem soglasja MO Ptuj. Ustanoviteljici so tudi predlagali, da si do seje mestnega sveta pridobi mnenje nadzornega odbora. Njegovi člani (Jasna Žagar, Samo Bau-man in Jožef Zelenik) po pregledu dokumentacije, ki je bila predložena s strani MO Ptuj, Zavoda za šport Ptuj in zapisnikov sveta zavoda za leto 2007, niso ugotovili utemeljenega razloga izmed navedenih v 21. členu pravil Zavoda za šport, na podlagi katerega bi lahko svet zavoda predlagal razrešni-co direktorja. Obrazložili so, da je glavna očitana nepravilnost, da je zavod v letu 2007 deloval brez letnega delovnega načrta sicer točna, vendar za sprejem le-tega ni odgovoren direktor, temveč svet zavoda. Direktor ga je skladno z 18. členom pravil zavoda pravočasno pripravil, svet zavoda pa ga do danes še ni potrdil, pa bi to skladno z 2. členom pravil o delu sveta zavoda moral storiti. Hkrati pa so nadzorniki MO Ptuj ugotavljali, da je prejšnji in zdajšnji svet zavoda neutemeljeno dolgo zavlačeval s sprejemom letnega delovnega načrta, kar nedvomno vpliva na poslovanje zavo-
da. Ker pri pregledu niso mogli ugotoviti namenskosti porabe sredstev, kajti prihodki in odhodki niso vodeni po stroškovnih mestih, naj bi to ugotavljali takoj po oddaji zaključnega računa in poslovnega poročila za leto 2007. Mestni nadzorniki so tudi zapisali, da bi bilo pri prihodnjih rednih in izrednih pregledih poslovanja s strani ustanovitelja (MO Ptuj) primerno, da se tovrstni pregled predhodno pisno najavi odgovorni osebi, ki jo je potrebno seznaniti z ugotovitvami in ji dati možnost za podajo pojasnil v razumnem roku.
S temi ugotovitvami je po mnenju ptujskega župana dr. Štefana Čelana Nadzorni odbor »prekoračil« svoja pooblastila, ker je njegova pristojnost »le« ugotavljati, ali je bila poraba sredstev, ki mu jih je dodelila ustanoviteljica, namenska ali ne. Ker zavod ni imel letnega programa dela s finančnim načrtom, je deloval v nasprotju z zakonom o javnih financah.
Nobeden od mestnih svetnikov (Emil Mesarič, Miran Meško, Miroslav Letonja, Marjan Kolarič in Matej Janžekovič), ki sedijo v svetu Zavoda za šport Ptuj kot predstavniki ustanoviteljice (MO Ptuj), se glede na razprave na mestnem svetu, ki so jih vodili v sredo, ne čuti odgovornega za razmere v tem zavodu. Če so vedeli, da zavod nima letnega plana, zakaj niso pritiskali na direktorja; lahko bi se sestajali vsak dan tako dolgo, da bi ga lahko potrdili, če jim že ni »strokovno« ustrezal. Verjetno pa bi direktorju lahko s kakšnim strokovnim nasvetom pomagala tudi občinska uprava, ker je »dete« MO Ptuj. Resnici na ljubo pa je potrebno povedati, da v njem sedijo le nekaj mesecev, ker je bilo z imenovanjem nekaterih članov kar nekaj zapletov (ti pa še tudi niso dobili epiloga).
MO Ptuj si je kot ustanoviteljica pridobila mnenja tudi k vsem takšnim ali drugačnim kršitvam, ki jih svet zavoda ugotavlja in ki jih različne službe ugotavljajo kot razlog za razrešitev direktorja, je povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan. Iz gradiv je razvidno, da je bilo kar nekaj hujših kršitev delovnih obveznosti.
Tudi predsednik sveta zavoda mag. Stanko Glažar je govoril o vrsti nepravilnosti pri delu zavoda, v desetih mesecih leta 2007 je nastala izguba v višini 31.407 evrov, znesek študentskega dela je presegel 23.821 evrov (za to ni bilo soglasja organa upravljanja in zagotovljenih virov financiranja), študentje so sami pripravili evidenco opravljenih ur, stroški telefona niso bili odobreni, prav tako se ni spoštoval pravilnik o koriščenju šolskih telovadnic, niso se upoštevale pogodbe z najemniki prostorov, pravočasno pa tudi ni bil pripravljen pravilnik za vrednotenje športnih programov v MO Ptuj, zadeva se vleče že od februarja 2007. Izplačilo sredstev proračunske postavke »sofinanciranje najemnim športnim klubom« je
bilo opravljeno brez razpisa za ponudnike, brez kriterijev in pravne podlage.
Jože Glazer (SD), predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se je zavzel za načrtno kadrovsko politiko na področju, za katerega odgovarja MO Ptuj, da bi
imeli spisek javnih zavodov, da bi vedeli, komu in kdaj se mandat, da bi pregledali razpisne pogoje in tudi statute, da bi bilo takšnih in podobnih primerov, kot je bil sedaj CID, čim manj oziroma jih ne bi bilo. Prepričan je tudi, da je statut tisti, ki opredeljuje formalne pogoje
za imenovanje direktorja, v nobenem primeru pa to ne more biti dobrovoljna razlaga, vse dokler to ni tako tudi zapisano v statutu.
Helena Neudauer (SDS) osebno nasprotuje takšnemu kadrovanju, ker bi to bilo politično kadrovanje, kar pa zadeva direktorja CID-a, pa je po njenem mnenju delodajalec tisti, ki določa pogoje za sprejem na delovno mesto.
Mirana Meška (SD) je Ne-udauerjeva s to razpravo »presenetila«, ker prihaja ravno od članice skupine SDS, ki v povezavi še s kom izvaja »politično kadrovanje«. Začelo se je pred dvema mesecema z imenovanjem članov sveta JZ Vrtec Ptuj. Problematiko pozna, v popolnosti zagovarja stališča NO. Kot ve, je Sitar prvič predložil letni program dela novembra 2006, potem pa se je v neki drugi obliki pojavil šele septembra 2007. O uspešnosti ali neuspešnosti poslovanja pa se lahko razpravlja šele po zaključnem računu, zato bi bilo smiselno počakati z
odločitvijo o razrešnici.
MO že pripravljena na tožbo
Čeprav naj bi do pregleda NO v Zavodu za šport prišlo na pobudo Miroslava Letonje (SNS), je glede na predloženo gradivo malo v dvomih glede posledic, ki jih lahko ima raz-rešnica za davkoplačevalce, če se Vladimir Sitar odloči za tožbo. Brez dvoma pa ima maslo na glavi.
Ptujski župan je Letonji odgovoril, da je MO Ptuj že izbrala pravno hišo, ki jo bo zastopala, če se bo Sitar odločil za tožbo. Opisane kršitve so take, da svet zavoda mora predlagati razrešitev, je ugotovila stroka delovnega prava, je še pojasnil ptujski župan, ki je svetnike tudi seznanil, da bodo zahtevali zunanjo revizijo pooblaščenih revizijskih hiš, ki si bodo vzeli čas za zelo natančno analizo tudi zato, da se v bodoče prepreči nezakonito poslovanje.
Peter Pribožič (N.Si), podpredsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, je povedal, da je komisija gradivo obravnavala, ni pa se opredelila do predloga za soglasje k razrešitvi direktorja Zavoda za šport Ptuj. Predlagala je, da se gradivo obravnava z namenom, da se seznani s stanjem v zavodu. Svet zavoda je kriv, da letnega plana dela ni sprejel, je v nadaljevanju povedal Pribožič. Iz ugovora na zapis ugotovitev pregleda poslovanja izhaja, da je predsednik sveta zavoda mag. Stanko Glažar na vsaki nadaljnji seji, potem ko je bilo po začetni razpravi s strani članov sveta zavoda podanih nekaj dodatnih zahtev, ki so bile nemudoma pripravljene, zahteval spremembe in dopolnitve, kljub stalni korespondenci pa ni nikoli podal jasnega stališča ali usmeritve na predlog delovnega in finančnega načrta zavoda za leto 2007. Po 38. členu zakona o zavodih mora imeti direktor možnost ugovora na sklep o razrešitvi. Svetniki so ga sprejeli šele tik pred sejo. Dokler zadeve ne bodo razčiščene, ne bo glasoval o razrešitvi. V tem primeru pa gre tudi za veliko mero nesoglasja med direktorjem Zavoda za šport in predsednikom sveta Zavoda za šport, kaže pa tudi na to, da v tem zavodu tudi že prej stvari niso bile urejene. Vprašati bi se morali tudi o tem, ali je svet odigral svojo vlogo tako, kot bi jo moral, in ali bi ga bi bilo potrebno zamenjati, je še povedal Pribožič, ki so se mu pridružili še nekateri svetniki, s svojo razpravo pa niso prepričali tistih, ki so imeli »dovolj« gradiva in dodatnih pojasnil za to, da so soglasje k razrešnici tudi izglasovali.
V kuloarjih pa je že znano, kdo bo novi direktor: ponovno kader od zunaj - iz občine Hajdina, kar pa ne bo nobeno presenečenje, če se bo "mnenje z ulice" potrdilo tudi v tem primeru.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Jurij Šarman (LDS), dosedanji direktor CID-a Ptuj, mandat mu je potekel včeraj, je med razpravo o soglasju k novemu direktorju zapustil sejno sobo. Sicer pa so se svetniki na 14. seji lahko prvič preizkusili z mikrofoni, potem ko so decembra lani prvič sedli v nove fotelje.
Ormož • Razburjenje v SNS
Razprtije še pred ustanovitvijo SNS?
Te dni se nam je oglasil Jani Ivanuša iz Ormoža ter brez olepševanja izrekel nekaj hudih obtožb na račun Dušana Cvetka, ki se je že nekajkrat v javnosti predstavil kot predsednik občinskega odbora SNS Ormož.
Jani Ivanuša pravi, da nima nič proti, da člani SNS nastopajo v javnosti, da pa se nekdo predstavlja za predsednika občinskega odbora, ki sploh ne obstaja, pa pravi, da je zanj le malo preveč. „Že dve leti se ukvarjamo z ustanavljanjem odbora, a nam nekako ne uspeva najbolje. Takrat, ko je pred dvema letoma 'padla' prijava za županske volitve, je nastala zamera pri ljudeh. Moram povedati, da se ni pokvaril noben kombi, kot se je govorilo. Dušan Cvetko je na lastno pest zadržal kandidature. Zakaj je to v dogovoru z Vilijem Trofenikom naredil, vesta le onadva. To je dejan-
sko znano iz potrjenih virov. Ker ni prišlo do prijave kandidatov, posledično nimamo svetnikov in tudi nikjer svojih predstavnikov."
Ivanuša je povedal, da sta takrat skupaj s Cvetkom iskala kandidate za svetnike. Cvetko še ni bil član stranke, v Ormožu tudi ni bil organiziran odbor, zato so svojo kandidaturo vodili preko stranke v Ljubljani. SNS je imela kandidata za župana, to je bil Jani Ivanuša, ter 20 kandidatov za svetnike.
„Stranka je na volitvah za predsednika države izrazila močen rejting in iz tega bi bilo dobro nekaj izluščiti, vendar na pošten in korekten
Jani Ivanuša trdi, da občinski odbor SNS v Ormožu še sploh ni bil ustanovljen in se Dušan Cvetko tudi ne more predstavljati kot njegov predsednik.
način."
Na vprašanje ali se sam ukvarja s pripravami na ustanovitev občinskega odbora SNS, je Jani Ivanuša povedal, da ne, stranka je menda ob nesrečni neuspeli kandidaturi na občinskih volitvah zahtevala, da naj počakajo na primeren trenutek, a ga doslej še ni bilo. Prav tako zanika, da bi imel apetite po vodilnem mestu v stranki na občinski ravni, pravi pa, da ne bo dovolil takšnih nekorektnosti oziroma da odbor vodi človek, ki je kriv, da se ni vložila kandidatura.
Trditve smo poskušali preveriti tudi na stranki SNS v Ljubljani, od koder smo od
glavne tajnice Miše Glažar prejeli tak odgovor: „Občinski odbor SNS v Ormožu je v ustanavljanju. Po običajni praksi je bil s strani predsednika stranke g. Zmaga Jelinčiča Plemenitega za v. d. predsednika določen g. Dušan Cvetko, s pooblastilom, da pripravi vse potrebno za sklic zbora članic in članov stranke v Ormožu, na katerem se bodo izvolili vsi organi odbora. V času do sklica zbora članic in članov ima g. Cvetko tudi pooblastilo za zastopanje občinskega odbora. O sklicu ustanovnega odbora vas bomo obvestili."
vki
Slovenija • Neodvisni sindikati na pragu stavkovnega vala
Bodo 6. februarja stavkali v gospodarstvu?
Poleg sindikatov zasebnega in javnega sektorja, ki v primeru, da z delodajalci ne bodo dosegli soglasja, napovedujejo splošno opozorilno stavko 30. januarja, z opozorilno stavko resno grozijo tudi delavci oziroma sindikati gospodarskega sektorja, ki naj bi v primeru neuresničenih zahtev stavkali 6. februarja.
Tako Svobodni sindikati skupaj z Neodvisnimi sindikati Slovenije, Konfederacijo sindikatov 90, Konfederacija novih sindikatov Slovenije Neodvisnost ter sindikatoma Alternativa in Solidarnost v primeru neuresničenih zahtev napovedujejo splošno opozorilno stavko za 6. februar. Njihove oziroma zahteve delavskega razreda so zelo jasne, saj od delodajalcev v osnovi zahtevajo, da delavske plače v gospodarstvu rastejo skladno s celotno inflacijo ter z delom produktivnosti.
O tem, kakšna so stališča Neodvisnih sindikatov Slovenije do zahtev delodajalcem, pa tudi o vzrokih za napovedano stavko smo povprašali Rastka Plohla, predsednika NSS, ki je o sedanjih razmerah povedal:
„Neodvisni sindikati Slovenije napovedujemo opozorilno stavko v začetku februarja predvsem zaradi splošnega poslabšanja razmer in nevzdržne draginje, ki je doletela večino zaposlenih, brezposelnih, upokojencev in drugih občanov, medtem ko bogatašem to celo koristi. Pogajanja za splošno kolektivno pogodbo potekajo že tretji mesec in še vedno ni bila dorečena niti ena točka pogodbe. Še posebej pereče je to, da nismo dorekli niti uskladitev plač z inflacijo za preteklo leto 2007."
Kakšna je vaša ocena dosedanjih razprav v tej smeri, sploh gredo pravo pot?
„V Neodvisnih sindikatih Slovenije menimo, da glavna tematika razprav v naši državi naj ne bi bila o seda-
nji med sindikati in delodajalci, temveč je v prvi meri odvisno od tripartitnih dogovarjanj: sindikatov, delodajalcev in vlade. Reforme pa so šle drugo pot, po napačnem vrstnem redu in vsebinsko napačno; še posebej dohodninska, ki je obdarila najbolj bogate, najrevnejše pa z draginjo pritisnila čisto ob tla. Tudi zadnji popravki, ki smo
jih predlagali predsedniku vlade jeseni leta 2007, ne bodo rodili kdove kaj sadov, saj je bil že začetek napačen in se rešuje to, da bi se situacija čim manj slabšala."
V čem torej vidite osnovne vzroke za takšno draginjo, kot jo imamo?
„Dejstvo je, da ima draginja poleg osnovnih in že povedanih še druga ozadja; kot
Foto: M. Ozmec
Rastko Plohl (desno). „Dosedanje reforme so šle v napačno pot in po napačnem vrstnem redu."
nji draginji in o tem, kako jo prebroditi, saj to jemljemo le kot prehodno fazo, temveč določitev novih standardov, ki jih mora naša skupnost doseči. Podpisani Socialni sporazum 2007/2009 glavne teme realne blaginje, ki jo je naša država sposobna zagotoviti v smislu novega nivoja zaslužka zaposlenih in s tem njihove kupne moči, ne opredeljuje in tolmači, ampak govori samo o nekem načelnem zavzemanju za blaginjo vseh. Ker to ni bilo konkretizirano, si lahko vsak razlaga po svoje, kakšna je ta blaginja. Iz tega izvirajo težave občanov že ves čas tranzicije."
Torej po vašem ne gre le za dosego socialnega sporazuma?
„Mi smo vsebino socialnega sporazuma razumeli tako, da ne samo, da bodo plače spremljale inflacijo in da jo bodo mogoče presegle za kakšen procent, temveč
da določimo nove standarde, ki jim bomo sledili, in to tako, da se minimalna plača dvigne ne za nekaj evrov zaradi draginje, temveč da se minimalna plača, ki je sedaj 538 evrov bruto, v letu dni dvigne na 500 evrov neto, dolgoročno pa na 1000 evrov neto. Te številke so popolnoma normalna zadeva, saj je minimalni mesečni strošek - prag revščine tričlanske družine danes 1000 evrov, veččlanske pa krepko preko 1500 evrov."
Vendar bo za to verjetno potrebno še kaj več. Razmišljate o temeljitih reformah?
„Tako je, v skladu s tem bi sem morale izvajati takšne reforme in vrsta drugih ukrepov, vključno z novim plačilnim sistemom v gospodarstvu, ki bi pripeljale do zagotovitve nujno potrebnega standarda: To pa se ne rešuje samo s kolektivnimi pogaja-
Delavci so vse bolj nezadovoljni, saj je dela vse več, plače pa ne sledijo niti podražitvam. Bodo 6. februarja stavko pripravili sindikati gospodarskega sektorja?
je denimo poceni odprodaja državnega premoženja, še posebej tujcem, pa nezadostna kmetijsko-prehrambena samooskrba, posledično s tem prevelika liberalizacija uvoza predrage hrane, ki se lahko opravlja le s presežki, in podobno. Mnogi se izgovarjajo na mednarodne okoliščine. V nekem smislu jim celo lahko dam prav. Očitno je, da nekdo vpliva in urejuje situacijo pri nas, da ne pridelamo dovolj lastne hrane in energije, da prodajamo življenjsko pomembne dele gospodarstva tujcem, druge pa prepuščamo propadu, da imamo najnižjo stopnjo rodnosti v zgodovini, da polovica državljanov živi z mizernimi 1000 evri ali enim več mesečno in da gojimo samopodobo, da razen hlapčevanja tujcem nismo sposobni nič drugega. Če razmislimo, spominja zadeva na veleizdajo."
V čem v Neodvisnih sindikatih vidite dolgoročne rešitve?
„Prvi korak je, da se uradno najmanj enkrat letno objavi v občilih življenjska košarica po vsebini in denarni vrednosti. Objava bo očistila sedanjo kaotično situacijo in dala prve trdne temelje za izhod iz krize, saj bomo vsi vedeli, kje smo in kaj sledimo. Na osnovi tega je potrebno pristopiti k izdelavi novih ekonomskih standardov in izvesti ustrezne reforme, ki bodo to zagotovile. Če bi že prej zadeve šle po opisani poti, nas sedanja draginja ne bi tako prizadela, kot nas je, in bi vedeli, kateri cilj sledimo - in ta je popolnoma uresničljiv."
M. Ozmec
Foto: vki
Foto: arhiv
Dornava • Župan Janžekovič odgovarja bivšemu županu Šeguli
„Zanima me prihodnost, ne pretekle napake!"
„Ne gre za to, da bi poslovanje in vodenje občine razlagal tistim, ki to dobro poznajo. Vsekakor pa je veliko izjav, ki jih je decembra javnosti posredoval bivši župan Franc Šegula, najmanj netočnih, da ne rečem zavajajočih ali še kaj drugega, zato želim o povedanem posredovati tudi svoje mnenje," je v odgovor na decembrski zapis v našem časopisu najprej povedal sedanji dornavski župan Rajko Janžekovič.
„Glede izjave o pridobljenem državnem denarju v času njegovega mandata zgolj na kratko: rečeno je bilo, da ga je bivši župan „pripeljal" v občinsko blagajno okrog 800.000 evrov, kar ni točno; ta vsota znaša največ 650.000 evrov, pa še to samo v primeru, če prištejemo sofinanciranje šole v višini 280.000 evrov, za kar pa je sklep bil pridobljen že pred njegovim nastopom županovanja. V dobrem letu, odkar vodim občino sam, pa smo uspeli pridobiti okrog 190.000 evrov državnega sofinanciranja. Vse to je dokazljivo z občinsko dokumentacijo!"
Nadalje Janžekovič navaja, da je neresnica tudi stavek, da naj bi bilo v času županovanja gospoda Šegule zaposlenih pet oseb: „Zaposlenih je bilo šest ljudi, res pa jih je danes devet. Vendar pa je tudi bivši župan dobival polovico županske plače kot neprofesionalni župan in to je bil defi-nitivno strošek občine. Kaj je župan naredil s svojo plačo, je pa njegova osebna odločitev, ki v ničemer ni zmanjševala dejanskega stroška občinskega proračun. Je pa res, da če človek svojo plačo podari v dobrodelne namene, ima lahko potem kar lepo olajšavo pri dohodnini."
Janžekovič zanika tudi
kritiko, češ da na občini ne vedo, da za začete in že izvajane projekte ne morejo pridobiti državnega ali evropskega sofinanciranja: „Seveda je to jasno. Toda kaj naj zdaj, pustimo vse začeto delo?! Normalno je, da nadaljujemo in zaključujemo projekte, ki so bili začeti v prejšnjem obdobju. To je v prvi vrsti dokončanje kanalizacije. Uredili pa bomo tudi obe ambulanti, ki smo ju začeli delati jeseni lani in nič prej. Pred tem je bila samo dana prijava na ministrstvo za zdravje kot enoleten projekt, zaradi česar smo prejeli veliko manj denarja, kot če bi to prijavili kot dvoletni projekt. Izgleda tudi, da gospod Šegula pozablja na to, da je on v prvem mandatu tudi nadaljeval delo od prej, nič novega ni načenjal."
Po izjavi RS napake niso bile „zanemarljive"
Janžekovič se presenečeno sprašuje tudi, od kod bivšemu županu trditev, da so bile v poslovanju občine narejene minimalne in zanemarljive napake: „Od kod pa potem negativno mnenje računskega sodišča (RS)?! RS izda za dopustne napake mnenje s pridržkom, če so napake zanemarljive, pa pozitivno mnenje! Gospod Šegula je dobil tudi domov predlog
Dornavski župan Rajko Janžekovič: „Večina izjav bivšega župana je zavajajočih!"
poročila RS, a se nanj sploh ni odzval. Ni poslal nobene pripombe na ugotovitve. In če ni bilo potrebno narediti odzivnega poročila, pomeni, da smo mi na občini vse napake popravljali že v času revizije! Sicer si pa vsak lahko ogleda revizijsko poročilo na internetnih straneh RS in si ustvari mnenje sam!
Ljutomer • Prenova mestnega središča
Obnova zamuja
Dopolnitev k osnovni gradbeni pogodbi, sklenjeni 30. oktobra lani, je predvidevala zaključek celovite mestne prenove 15. decembra, a ni bila uresničena - kot so zapisali v sporočilu za javnost ljutomerske občinske uprave, "zaradi posameznih tehničnih pomanjkljivosti projekta, ki jih je projektant med gradnjo reševal s pripravo novih projektantskih rešitev s ciljem zagotavljanja kvalitetne izvedbe del, kar pa zahteva določen čas".
In kaj je storjenega doslej ? Domala v celoti so položeni betonski tlakovci in kamen,
nameščena je pérgola, fontana in vodno zrcalo sta v zaključni faz, manjkajo pa še tla-
Mestno središče Ljutomera danes
kovci na dostopih Berdenove, Kerenčičeve, Prešernove in Ormoške ulice. Dela, v katera sodi postavitev kioskov, klopi in drogov za razsvetljavo, se bodo izvajala ob ugodnih vremenskih razmerah. Glede na omenjeno se ocenjuje, da bodo vsa finalna dela zaključena do konca aprila letos.
Porodila se je tudi zamisel o popolni zapori Glavnega trga, kar podpira projektant celovite prenove, občina pa je že pristopila k raziskavi javnega mnenja. "Vse okoliščine morebitne zapore mestnega središča bodo temeljito preučene, najustreznejšo rešitev pa bo sprejel občinski svet," so še zapisali v sporočilu za javnost.
NŠ
Je pa nadvse zanimiva razlaga g. Šegule glede danih poroštev, za katere navaja, da je občina Dornava že takrat bila pred vlado RS, saj je vlada v proračunu 2008/09 planirala velik del sredstev za poroštva. Tu moramo vedeti najprej, kaj sploh je poroštvo. Porok je nekdo, ki je zgolj garant in ki se zaveže, da bo odplačal dolg v primeru nelikvidnosti kreditojemalca, ne pa da avtomatsko takoj odplačuje njegov dolg. Poleg poroštva podpisati pogodbo, da se prevzema vse obveznosti, pa še zdaleč ni več poroštvo, ampak gre po državni zakonodaji za nedovoljeno zadolževanje! Sicer pa je tudi za poroštvo potrebno imeti soglasje Ministrstva za finance! G. Šegula je zelo dobro vedel, da se za tako visoke cifre ne bi mogli zadolžiti, ne bi dobili soglasja, zato je bilo pač narejeno tako, kot je bilo!"
Prav tako se Rajko Janžeko-vič ne strinja z izjavo, da so bili svetniki seznanjeni z danimi poroštvi: „Ah, dajte no. O teh poroštvih ni bivši župan obvestil nikogar v občinskem svetu. Vsa dana poroštva so bila podpisana po zadnji seji občinskega sveta pred volitvami, nekaj junija, nekaj pa septembra. Občinski svet o tem ni bil več obveščen! Gre pa za dve poroštvi, eno v višini 60 milijonov tolarjev, eno pa za 250.000 evrov (skupaj za približno 120 milijonov in ne za 180 milijonov tolarjev), ostali dolg pa so bile neplačane obveznosti, torej dolg! V tem dolgu so zajeti izgradnje pločnikov, šolska kuhinja, preplastitve na Polenšaku, velik del kanalizacije, krožiš-
če ... Za vse to smo plačevali zamudne obresti, ker pač delo ni bilo plačano!"
Zakaj ni bila kanalizacija končana že leta 2005?!
Janžekovič je prepričan tudi, da je mnenje Franca Še-gule o tem, kaj vse bi že lahko bilo narejeno, če bi ostal župan, hudo zavajajoče: „Škoda, da ni bil tako osebno prepričan v to takrat, ko je podpisoval izvajalske pogodbe za celotno kanalizacijo, saj v teh pogodbah piše, da bi celotna kanalizacija morala biti končana že leta 2005. A je bila?! Mi pa bomo v tem mandatu zgradili kar dve tretjini celotne kanalizacije v Dornavi in celotno v Mezgovcih, za spodnji del Mezgovcev pa imamo tudi že gradbeno dovoljenje, ki ga prej ni bilo. Da se ve! In nič ni propadlo, kot se je govorilo, ker tam, kjer je bilo prej pridobljeno gradbeno, se je delalo in se dela nadaljujejo. Za zamude pri izvedbi pa ni kriv izvajalec, saj je po njegovih besedah bilo z občine naročeno, koliko in kaj se bo delalo.
Glede trgovskega centra pa imam uradni odgovor iz Mer-catorja, kjer o kakih idejnih načrtih ali vsaj zasnovah nimajo niti pojma. Čisto možno pa je, da so se peljali kakšni načelni pogovori, kaj več pa ne! Žal ni krivda občine, da tega centra ni v izgradnji, to je tudi že vsem znano!"
Po besedah Janžekoviča so hudo zavajajoče tudi trditve, da naj bi bivši župan za iz-
gradnjo kanalizacije pridobil kar 90 odstotkov denarja iz državne blagajne: „To je pa res čisto zavajanje, saj se ve, da je zavod moral urediti svojo čistilno napravo in kanalizacijski sistem, kar je res financiralo pristojno ministrstvo. Država je torej v tem primeru plačala tisto, kar bi itak morala, pa če bi mi gradili kanalizacijo po preostali občini ali ne!" Pri tem pa Janžekovič še dodaja: „Sicer pa, državna sredstva se ne dobijo tako, da greš s praznim „kufrom" v Ljubljano in polnim nazaj. Državna in evropska sredstva se delijo samo na razpisih, nikakor drugače. Zato smo dobili, kolikor smo. Kar se pa tiče tega, da sredstev ne moreš dobiti potem, ko projektom že pričneš, je pa že totalna zmedenost. Kdo pa je začel kanalizacijo, on ali jaz? Pogodba za celotno mrežo je bila podpisana z njegove strani! Dobro, da to ve zdaj.
Bi pa dal primer Čušekove domačije; bila je obnovljena leta 2006, kar je zelo lepo, ampak se je z obnovo takrat hudo mudilo, ker je morala biti odprta pred volitvami. Če bi se pa takrat prijavili na razpis, bi dobili obnovo sofinancirano, vsaj okoli 6 milijonov tolarjev. Za to smo se obrisali pod nosom, ne?!"
Glede konflikta med bivšim in sedanjim županom pa Janžekovič pravi, da ga on osebno ni sprožil: „Jaz na nobenem shodu nisem dovolil kritike čez njegovo vodenje občine, to vedo vsi. Kako so potekali njegova shodi, pa se tudi ve. Če je kdo povzročil konfliktno situacijo, to gotovo nisem bil jaz! Zelo prijazno pa je, da mi je g. Šegula ponudil pomoč pri odhodu iz občine, kot pravi danes. Dejansko pa je bilo tako, da mi je predal nekaj dokumentov, pokazal skozi okno, kaj je bilo narejeno in da ima on za vse zasluge, v prvem telefonskem pogovoru pa mi je grozil s tožbami, čeprav bi človek pričakoval, da dobi vsaj čestitko ob izvolitvi. V takem odnosu potem človek menda res nima posebne želje po sodelovanju, ne?!"
Za konec Rajko Janžekovič še pravi: „Lepo bi bilo končno zaključiti s temi preteklimi zadevami! Mene osebno veliko bolj zanima, kakšna bo občina drugo leto, čez tri leta in čez 20 let. Zanima me prihodnost, ne pa to, kako so se včasih delale napake, ker se pač ni do „pičice držalo zakona". Bil bi pa tudi že čas, da pozabimo volitve. So pa leta 2010 ponovne volitve, na katerih lahko kandidira vsak občan, ki je polnoleten, pa tudi bivši župan!"
SM
Foto: SM
Foto: NS
Markovci • Ponovno vroče zaradi trase hitre ceste Ptuj-Ormož
Gradnjo severne obvoznice bodo preprečili!
Na pobudo krajanov in nekaterih članov vaških odborov so se v ponedeljek, 21. januarja, v gasilskem domu v Markovcih sestali predstavniki vaških odborov Markovci, Nova vas in Zabovci ter ponovno postavili enotno zahtevo, da naj se za gradnje hitre ceste Ptuj-Ormož upošteva varianta Jug 1, kar je tudi zahteva županov petih občin ob Dravi. Če jim država ne bo prisluhnila, so zagrozili z nepokorščino, saj naj bi gradnjo severne variante fizično preprečili.
Predsednik vaškega odbora Markovci Marko Lepoša je že v uvodnem delu jasno povedal, da je glavni namen posveta, ki so se ga udeležili tudi župan in nekateri svetniki občine Markovci, predvsem izoblikovati enotno mnenje o najugodnejši trasi bodoče hitre ceste Ptuj-Ormož. Župan Franc Kekec, ki je v kratkem predstavil dosedanje razprave v tej smeri, je izpostavil razpravo na decembrski dobro obiskani okrogli mizi v Markovcih, kjer so krajani izmed šestih predlaganih variant za traso nove hitre ceste soglasno zagovarjali varianto Jug 1, ker ta najmanj prizadene njihovo imetje in okolje. Pojasnilo ministrstva za okolje, da južna varianta ni sprejemljiva zaradi zaščitenega okolja Natura 2000, pa se jim zdi iz trte izvito.
Svoje zahteve so v razpravi podkrepili z nekaterimi dejstvi, denimo s tem, da je bila prav varianta Jug 1 umeščena v prostor pod Ptujsko jezero in ob njem že leta 1997, medtem ko je naravovarstveno območje Natura 2000 država sprejela šele leta 2004 in jim s tem prekrižala vse načrte, saj je pred posegi zaščitila celotno porečje Drave, ker naj bi tako zaščitila in ohranila prvobitne habitate na tem območju. Ob tem so udeleženci razprave poudarili svoje trdno prepričanje, da varianta ceste Jug 1 v ničemer ne ogroža Nature 2000, še manj tukajšnje habitate, saj
so ti izgubili svojo prvobitno podobo že z gradnjo ptujskega jezera, s čimer so bile pretrgane vse pomembne vodne žile na tem območju; to pa je imelo za posledico, da se je do tedaj naravno mokrišče, zamočvirjeni ter pogosto poplavljeni Šturmovci, pričel sušiti, s tem pa je postal neprijazen do prvotne narave ter predvsem do življenja v njej.
Da je tako, je po besedah župana Franca Kekca zatrdil tudi naravovarstvenik Vekoslav Lašič, sicer eden najbolj zagnanih ornitologov in zaščitnikov prvobitnosti slovenskih habitatov. Lašič naj bi Kekcu med drugim povedal, da izgradnja ceste po varianti Jug 1 nikakor ne more ogroziti katere od 34 vrst ptic, ki so jih pred leti evidentirali v Šturmovcu, saj so te s pretrganjem vodnih žil izgubile osnovne pogoje za življenje in prehranjevanje, zato so se v glavnem že preselile v „varnejše" in s hrano izdatnejše okolje.
Za južno varianto župani petih občin
Po decembrski okrogli mizi v Markovcih je župan Franc Kekec Ministrstvo za okolje in prostor ponovno seznanil, da je za občane krajev od Ptuja do Ormoža edina sprejemljiva varianta Jug 1. V nasprotnem primeru, če bi tako, kot želijo na ministrstvu, zgradili severno varianto, to zaradi
Foto: M. Ozmec
Predstavniki vaških odborov so skupaj z županom Francem Kekcem sklenili, da bodo v podporo južni varianti pričeli zbirati podpise.
načrtovanih ovinkov in zasukov zagotovo ne bila več hitra cesta. Tudi zaradi tega so se pred kratkim sestali župani in predstavniki petih občin ob Dravi - to so bili župani občin Ormož, Gorišnica, Markovci, Videm in Hajdina - ter soglasno sestavili in podpisali peticijo, s katero se odločno zavzemajo za izgradnjo ceste po varianti Jug 1, saj so vse druge variante za krajane teh občin, pa tudi za druge v tem okolju nesprejemljive.
Južna varianta, konkretno Jug 1, bi občini Markovci in občinam ob Dravi od Markov-cev naprej ponudila možnost, da se ekološko sanira območje lagune, kjer je zaradi nedo-
končanja že začete gradnje objektov hidroelektrarne na tem območju nastala prava ekološka bomba, saj na bi se vanjo že tri desetletja stekale neprečiščene odplake iz Ptuja, Perutnine, Kidričevega in Taluma. Na Fakulteti za kemijo in naravoslovje so bili po besedah Franca Kekca grenko presenečeni nad podatki, izsledki in analizami, ki so zapisani v študiji o ekološkem stanju v zloglasni laguni. V usedlinah in tri desetletja nakopičenem blatu je namreč izredno veliko težkih kovin, največ svinca in aluminija, kar zelo negativno vpliva na vse, kar je živega. Omenjena fakulteta naj bi v kratkem na
podlagi že znanih rezultatov iz študije izdala strokovno mnenje o obsegu škodljivosti na naravne habitate in okolje, že sedaj pa je jasno, da morajo laguno ekološko sanirati čimprej, sicer bodo škoda in negativni vplivi na habitate in okolje še naprej naraščali, s saniranjem pa bi jih lahko ohranili in jim spet nudili ugodnejše pogoje za življenje.
Pričeli bodo zbirati podpise
Tudi zaradi tega je Ivan Svrženjak udeležencem zbora predlagal, da bi čimprej pričeli zbirati podpise v
Ptuj • Skulpture zapustile mesto
Ptujska podjetja snedla obljubo
Skoraj sedem mesecev so skulpture kolumbijskega umetnika krasile staro ptujsko mestno jedro na osmih lokacijah. Zdaj so jih zapustile vse razen ene. Škoda, da mesto skupaj z velikimi podjetji ni našlo skupnega jezika, da bi vsaj nekatere tu tudi ostale.
Ptujčani in drugi obiskovalci so se nanje v tem kratkem času tako navadili, kot da so tu že od nekdaj. 23. januarja pa so jih delavci GP Gradis - Gradnje Ptuj, ki so jih sponzorsko namestili, pričeli sponzorsko tudi odstranjevati. Začeli so na gradu, kjer je bila nameščena najtežja skulptura, 500-kilogramski konj, ki je v ta ambient še kako sodil; nenazadnje je bila tu nekoč tudi konjušnica. Vseh sedem skulptur so začasno namestili na dvorišče Gradenj, od koder jih bodo vrnili v Burghausen, partnersko mesto Ptuja, ki je skulpture velikodušno „posodil"; osma skulptura pa ostaja na Ptuju in bo še naprej kra-
sila Evropark.
Glede na zanimanje, ki so ga skulpture vzbudile med meščani in obiskovalci mesta, je bilo pričakovati, da jih bo na Ptuju ostalo več. Na začetku so se zelo ustila nekatera velika ptujska podjetja, kako jih bodo kupila, ker sodijo v mesto. Vsa po vrsti so snedla obljube, le MO Ptuj je segla v proračunsko malho z nakupom ene, ki je stala 10 tisoč evrov. Vsaj za še eno bi se mesto moralo odločiti - za „baletko" na Slovenskem trgu, kajti brez nje bo „veduta" Mestnega gledališča veliko izgubila. Ni ga bilo turista na Ptuju, ki se ne bi ustavil ob njej in jo za spomin fotografiral. Zdaj bo treba temu prostoru najti novo (dodatno) atrakcijo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Odvoz skulptur kolumbijskega umetnika se je začel na gradu, kjer je stala najtežja skulptura, 500-kilogramski konj ...
podporo južni varianti gradnje ceste, saj je za to varianto med krajani velika podpora. Ponovno pa smo slišali tudi dejstvo, da v občini Markovci te ceste ne potrebujejo, če pa jo država želi zgraditi, naj jo zgradi tam, kjer je za krajane najugodneje in kjer bo tudi za okolje najmanj negativnih posledic - to pa je po mnenju vseh udeležencev le varianta Jug 1. Župan Franc Kekec je ob tem dejal, da so v Ljubljani novembra lani sicer zatrdili, da so za severno varianto že zagotovljena sredstva, obenem pa so mu povedali, da sredstev za sanacijo lagune, za kar bi bilo potrebnih 2 do 3 milijone evrov, ne morejo dobiti ne od države in bojda ne od Evrope - samo zaradi tega ne, ker so znani krivci oziroma glavni onesnaževalci lagune, to pa naj bi bili po njegovih besedah mesto Ptuj, Perutnina in kidričevski Talum. Po drugi strani pa so izračunali, da bi bila severna varianta toliko dražja, da bi lahko zgradili južno varianto in bi ostalo še dovolj sredstev za sanacijo lagune.
V	razpravi so predstavniki vaških odborov opozorili tudi, da naj bi bila asfaltna krona okrog Ptujskega jezera na več mestih vidno razpoka-na, da naj bi na nekaterih mestih celo puščala, zaskrbljujoča pa je tudi njihova trditev, da ptujska čistilna naprava sploh ne funkcionira, vsaj ne tako, kot bi morala, saj naj bi se predvsem ob koncih tedna skozi objezerski kanal namesto vode bojda pretakala gosta in smrdljiva gnojnica. Zato naj bi med drugim Mestno občino Ptuj pozvali, naj čimprej ukrepa, saj tako naprej ne gre.
V	razpravi so še enkrat poudarili, da je območje Šturmovcev izgubilo vodo z gradnjo jezera in objektov hidroelektrarne in da je to glavni krivec za propad habi-tatov, naravovarstvenikom pa so očitali, da so se tedaj, ko je bil čas za to, zelo slabo borili proti usodnim posegom v okolje, sedaj, ko bi s sanacijo lagune dejansko lahko stanje ekološko sanirali, pa se zavzemajo za to, da ne bi obveljala južna varianta, češ da bi s tem domnevno ohranili habitate v Šturmovcih. S tem se krajani nikakor ne strinjajo, zato so sklenili, da bodo z zbiranjem podpisov po vaških odborih državo in njene birokrate ponovno opozorili, da je edina možna varianta hitre ceste Jug 1, v nasprotnem primeru, če jim država ne bo prisluhnila, pa so zagrozili tudi z državljansko nepokorščino, saj naj bi gradnjo severne variante - če bo potrebno - tudi fizično preprečili.
M. Ozmec
Žetale • Križi in težave šolskih prevozov
Kje se je zataknilo
Da so šolski prevozi učencev do šole, zlasti v haloških občinah, kjer so kratkohlačniki „razmetani" po okoliškem hribovju, do koder marsikje ni niti dobre ceste, precej problematični, ni nobena novost.
Pot oz. prevoz učencev do šole zna biti v haloških občinah, tokrat se govori o Žetalah, precej delikatna zadeva...
Časi, ko so otroci tudi kilometre daleč pešačili do hrama učenosti, so že davno mimo, pa tudi naša zakonodaja ne dopušča več, da bi se najmlajši občani morali pošteno namučiti in izgubljati čas (ter tvegati varnost) s hojo do
Človek mora spoznati vino tako kot spozna prijatelja, ne zgodovina, ne literatura mu ne bosta v pomoč. To znanje mora osvojiti sam, samostojno iz svoje notranjosti in ne zunanjosti, poudarja nova slovenska vinska kraljica, ki
šole. Občine so problematiko šolskih prevozov tako reševale in rešile z dodatnimi prevozniki, večinoma seveda z manjšimi vozili, ki so bila primerna za prevoz manjšega števila otrok iz različnih relacij do šole ali pa vsaj do po-
je bila odziva prijateljev in sorodnikov v soboto zelo vesela. S seboj so prinesli veliko dobre volje. Vinogradniška družina Širec jih je pogostila, v kozarce pa so si lahko nalili tudi njihova odlična vina. Zbrano družbo so zabavali
stajališča, kjer jih čaka „redna avtobusna linija".
Tudi občina Žetale v tovrstnem reševanju šolskih prevozov ni nobena izjema. Ob redni avtobusni liniji je poskrbela še za dovoz otrok z različnih koncev občine s
mladi glasbeniki Trio Robert iz Poljčan, zapel pa je tudi Matija Puž.
Nadžupnik p. Mirko Pihler, srečanja se je udeležil tudi kot član evropskega reda vitezov vina, je ob tej priložnosti blagoslovil avtomobil, s katerim se bo vinska kraljica vozila v letu svojega kraljeva-nja, v njem bo promovirala slovensko vino in vinogradnike ter kulturo pitja.„Vinska krona na glavi naše krajanke je ponoven dokaz, da imamo v tem delu Štajerske odlične vinograde in da pridelujemo vrhunska vina. O vinski kulturi imamo znanje in veselje. Čestitam tudi vinogradnikom in vinarjem, ki imajo svoj simbol v Svetlani Širec, ambasadorki žlahtne pijače iz domačega kraja," je ob tej priložnosti povedal p. Pihler.
MG
kombiji. Vendar pa se je pri lanskem javnem razpisu, po katerem naj bi izbrali najugodnejšega ponudnika za naslednja tri leta, zataknilo. Ne pri vprašanju rednih linij, kjer je v skladu s pogoji razpisa kot najugodnejši ponudnik bilo izbrano podjetje Veolia Transport, pač pa pri izbiri izvajalca šolskih prevozov na preostalih treh relacijah, od koder se skupno vozi v šolo oz do avtobusnih postajališč na redni avtobusni liniji 40 učencev.
Neuspel prvi javni razpis
Komisija, ki jo je imenoval župan Anton Butolen, namreč na podlagi dveh prejetih ponudb s strani Veolie in zasebnika Adolfa Kropfla (Krodo), s. p., za omenjene tri „hribov-ske linije", ni mogla razbrati, s kakšnimi vozili nameravata ponudnika prevažati otroke, zato je oba ponudnika prosila za dopolnitev ponudbe. Oba sta jih tudi posredovala, vendar se zaplet s tem še ni rešil, saj še zmeraj ni bil jasen časovni okvir, v katerem bi bilo možno otroke s treh relacij pripeljati do postajališča redne avtobusne linije. Zato je komisija ponovno povabila oba ponudnika na sejo, kjer naj bi razčistili vse nejasnosti. Seje se je udeležil le domači prevoznik Krodo, s. p. Glavna težava, po mnenju komisije, je bila v tem, da domači prevoznik razpolaga z dvema voziloma s po osmimi sedeži,
na vsaki od treh relacij, kjer naj bi opravljal prevoze, pa je več šoloobveznih otrok (na prvi relaciji 11, na drugi 13 in na tretji 16). Izbira Kroda, s. p., bi torej pomenila, da bo moral vsako relacijo prevoziti dvakrat, da bodo vsi učenci v šoli oz. na avtobusnem postajališču redne avtobusne linije. To pa seveda posledično pomeni, da bodo otroci morali v šolo precej časa prej, kot če bi se peljali vsi naenkrat, v enem vozilu. Sicer je Adolf Kropfl, kot navaja komisija, povedal, da razmišlja o nakupu večsedežnega vozila, kar bi takoj rešilo zagato, a garancije, kdaj naj bi to naredil, ni dal. Tako se je petčlanska komisija odločila, da nihče od ponudnikov ne ustreza zahtevam razpisa, predvsem glede časovnega okvira prevozov, in v skladu z zakonom predlagala prekinitev postopka izbire. Prav tako so člani komisije predlagali novo obliko javnega razpisa z vsemi dopolnitvami oz. pogoji, toda po navedbah komisije se je župan Butolen odločil za drugačno varianto; in sicer da se razpis izvede le za to šolsko leto, nato pa naj se pripravi nov razpis za več šolskih let skupaj. To je bilo po eni strani tudi razumljivo, saj je prevoze otrok bilo potrebno zagotavljati ves čas, zato se je s tem predlogom strinjala tudi komisija.
Po zbranih treh ponudbah pritožba enega od ponudnikov
Tako je občina Žetale v začetku oktobra lani uvedla nov postopek, ne javni razpis, saj zaradi vrednosti naročila, ki je bila nižja od 40.000 evrov, to ni bilo potrebno, ampak je zbrala tri ponudbe; ponovno od Veolie, Kroda, s. p., in tokrat še od Okrepčevalnice Vrček. Komisija je vse te ponudbe ponovno pregledala in kot najugodnejšega za eno relacijo izbrala Kroda, s. p., kot najugodnejšega ponudnika za prevoze na dveh preostalih relacijah pa Vrček, s. p., ki je zagotavljal prevoz z minibusom s 16 sedeži.
Ko je bil o takšni „salomon-ski" razdelitvi treh relacij med dva prevoznika obveščen Krodo, se je na občino pritožil na prvi postopek (torej prvi javni razpis) z obrazložitvijo, da ni bil pravilno zaključen., saj bi moral biti kot ponudnik o zaključku obveščen, to pa naj ne bi bil. Župan Anton Butolen je pritožbo posredoval tudi komisiji, ki je odločala o izbiri, vendar slednja po njegovih besedah ni podala nobenega mnenja na pritožbo, zato je pač v skladu z zakonom pritožniku odgovoril sam, da je mnenje komisije odločujoče. Krodo se je nato preko svojega odvetnika odzval z zahtevkom po reviziji na pristojnem finančnem ministrstvu.
Na tej točki bi se vsa stvar s prevozi lahko precej hudo zapletla, vendar jo je rešil, vsaj začasno, dogovor med domačim prevoznikom Adolfom
Kropflom in županom. Kot je namreč pojasnil zadnje stanje s prevozi Anton Butolen, sta s podjetnikom dosegla dogovor, da umakne zahtevek za revizijo, kar je Kropfl z vsemi posledičnimi stroški tudi storil, v „zameno" za to pa ostaja izbrani prevoznik učencev na vseh treh linijah - seveda le do naslednjega razpisa, ko se bo izbiral najugodnejši ponudnik za tri leta.
Najkrajšo so (zaenkrat) potegnili otroci
Anton Butolen ob tem še pojasnjuje: „Prvi, osnovni problem je bil v tem, da smo lani zelo pozno izdali javni razpis za prevoz šoloobveznih otrok. Pouk se je že začel in zaradi nesporazumov ne moremo pustiti učencev brez prevoza. Drugi problem, ki je nato povzročil vse zaplete, pa je v tem, da komisija ob prvem razpisu ni pripravila natančnih pogojev za izbiro ponudnika. Ti pogoji so se kristalizirali šele kasneje in pripeljali do vseh teh zapletov. Ob tem ni zanemarljivo tudi dejstvo, da bi lahko imel večji kombi s 16 sedeži težave s prevoznostjo na nekaterih odsekih cest na določenih relacijah, četudi je s časovnega vidika boljša izbira. Vsekakor pa bom, da se izognemo takšnim zapletom pri naslednjem razpisu, ki ga bomo pripravili letos spomladi, od komisije, ki jo bom še imenoval, zahteval, da natančno zapiše vse pogoje v samem razpisu!"
Člani dosedanje komisije (Stanko Skledar, Saša Peršoh, Petra Plajnšek, Izidor Štajn-berger in Anton Furman) so prepričani, da so svoje delo opravljali pošteno in korektno: „Prevoze želimo urejati na način, ki bi bil za otroke najugodnejši in najprimernejši v smislu varnosti. Menimo, da v času, ko je na trgu več zainteresiranih ponudnikov za tovrstne storitve, občini ne bi smelo biti težko najti in izbrati kvalitetnega ter cenovno ugodnega izvajalca. Strokovna komisija pa je v vseh postopkih do vseh ponudnikov delovala korektno in vse postopke izvajala po veljavnih predpisih!"
Kakorkoli že, kdo ima v celotni zgodbi okoli prevozov v Žetalah bolj prav in kdo manj prav, niti ni najpomembnejše. Dejstvo je, da so zaenkrat „najkrajšo potegnili" otroci, predvsem tisti, ki morajo vstajati bolj zgodaj kot drugi zaradi sedanjega načina organizacije prevozov ter čakati drugo skupino sošolcev na avtobusnih postajališčih, ponekod kar precej časa. Nekateri so na čakanje „obsojeni" v šolski zgradbi, saj se tam znajdejo precej pred začetkom pouka, kar pa je vseeno bolj varno, če že ne prijetno. Da so jezni in razočarani tudi njihovi starši, pa tako ni potrebno posebej izpostavljati. Je pa tudi res, da mora marsikateri učenec iz Haloz, ne glede na občinsko mejo, vstajati precej časa pred drugimi sovrstniki, če hoče priti pravi čas v šolo ...
SM
Grajena • Srečanje vinske kraljice s prijatelji
Sprejem za kraljico
V Domu krajanov Grajena je bilo v soboto veselo. Slovenska vinska kraljica Svetlana Širec se je srečala s sorodniki in prijatelji oziroma z vsemi, ki jo podpirajo na njeni poti.
Formin • Diamantnoporočenca Bratuša
Ljubezen, ki je premagala vse
TU in tam, vse bolj in bolj redko, se v naši državi najdejo zakonski pari, ki obeležujejo izjemne obletnice skupnega življenja. Med njimi sta tudi gorišniška zakonca Terezija in Peter Bratuša, ki sta te dni praznovala 65. obletnico poroke!
Skromno, brez velikih proslav in ceremonij, so se ob diamantnem jubileju zbrali le njuni najožji domači; štirje otroci: Slavko, Terezija, Marija in Jože z družinami; sedem vnukov in danes že pet pra-vnukov.
Vesela jubilantka Terezija lahko postreže z zlatimi nauki, kako ohraniti ljubeč in dober zakon, ampak prvo in edino pravilo, da je zakonski par lahko tudi po tolikih letih srečen, je gotovo prava in velika ljubezen. Terezija, rojena leta 1921, in Peter, rojen 1922, sta se drug drugemu zaobljubila v času vojne, točno 17. januarja 1943. Peter je bil izučen tesar, veliko je delal po terenu, Terezija pa je prevzela skrb za kmetijo in kaj hitro za dvoje lačnih ustec. Toda vojna vihra
mladi družinici ni prizanesla; pred Terezijo je postavil eno najtežjih preizkušenj za človeka: mož Peter je bil namreč mobiliziran v nemško vojsko, nato ujet na Nizozemskem, prepeljan v Anglijo, od koder je bil nato sprejet v Peto pre-komorsko brigado ter poslan najprej v Split, Bari in Gospič, na koncu pa še v bitko za osvoboditev Ljubljane. Toda vsa njegova vojna kalvarija ni bila znana nikomur od domačih; nobenih novic ni bilo o njem, mlada žena ni vedela, ali je mož živ ali mrtev. Potem je prišlo tisto najhuje - obvestilo, da je njen mož padel. Toda Terezija tega enostavno ni verjela; njen občutek in vera v ljubezen do moža sta ji govorila, da je obvestilo napačno. In včasih se dogajajo
Terezija in Peter Bratuša sta januarja praznovala 65. obletnico skupnega življenja, ki je bilo v času vojne vihre trdo preizkušano.
čudeži; govori se, da samo tistim, ki resnično verjamejo in trdno upajo: Peter se je po vojni vrnil domov - živ in
zdrav! Koliko veselja in solz sreče med kruto ločenima zakoncema, ki sta do takrat komaj dobro okusila skup-
no življenje, je steklo v tistih prvih trenutkih srečanja, ni mogoče opisati.
Življenje pa je teklo naprej: Peter je po vojni najprej služboval kot miličnik, z ženo sta počasi dograjevala in dogradila svojo hišo, vmes sta se rodila še dva otroka. Skrb za veliko kmetijo ter štiri otroke je bila preveliko breme za Terezijo, zato se je Peter odločil, da opusti službo in se popolnoma posveti kmetovanju, do upokojitve.
Danes zakonca Bratuša še vedno živita v svoji hiši, tik ob njej pa si je svoje domovanje postavil najmlajši sin Jože, ki skupaj z ženo budno pazi, da je s staršema vse v redu: „Oh, saj ni kaj dosti. Mama in ata dobro poskrbita za vse. Mama še vse opere in jima tudi skuha, le pri čiščenju priskočimo na pomoč vsi po vrsti. Drugače pa sta dobrega zdravja in vsi se veselimo vsakega dne posebej, ko smo lahko skupaj in kakšno rečemo. Saj vidite, da je njuna življenjska zgodba tako zanimiva; posebno ata se zelo rad spominja, kaj vse mu je dogajalo med vojno, in ob teh pripovedih včasih preživimo več ur, tudi cele popoldneve in večere," pove sin Jože.
Ob visokem jubileju staršev si pri Bratuševih niso privoščili velikanskega slavja; v toplo zakurjeni kuhinji in sobi, kjer se je ob bogato obloženi mizi zbrala najožja družina, je pa vseeno čudovito dišalo po odličnem kosilu, še bolj pa je človeka ogrelo iskrivo in prijetno vzdušje med zbranimi. Slavljenca sta bila židane volje, še posebej Terezija, ki ji nasmešek kar ni hotel izginiti z lic: „Sprašujete, če sva se kdaj pošteno skregala? Pa seveda, kaj pa mislite, tudi to spada v dober zakon, kot začimba v hrano. Pa še kako sva se včasih sporekla, ko je bilo treba narediti red! Ampak vam tudi povem, da sta bila njegova oče in mama vedno na moji strani, zelo sta me imela rada in sta jih mojemu možu kar pošteno napela, če me ni ubogal!"
Ampak tisti nasmeh, ki je ves čas silil s Terezinega obraza, pa še bolj hudomušno mežikanje Petra ob teh stavkih sta dala vedeti, da je po vsaki takšni nevihti med njima posijalo še lepše sonce.
Čestitkam ob jubileju z željo po veliko zdravja in sreče še naprej se pridružujemo tudi v našem uredništvu.
SM
Benedikt • Kolegij županov Osrednjih Slovenskih goric
O varstvu okolja in redarski službi
V ponedeljek, 21. januarja, so se župani občin Osrednjih Slovenskih goric (Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveti Jurij in Sveta Trojica) sestali na 9. kolegiju županov, ki je potekal v Benediktu.
pripravljeni sodelovati v projektu CEGOR pod pogojem, da bo prišlo do spremembe konzorcialne pogodbe, zaključiti je treba vse stare probleme in tožbe ter začeti na novih, zdravih temeljih. Nova konzorcialna pogodba mora posameznim občinam omo-
gočati, da posamezna članica lahko sodeluje le v delu projekta oziroma podprojekta. Vsaki posamezni članici mora biti omogočeno, če ugotovi, da vnaprej niso znani pogoji sodelovanja v posameznem podprojektu oziroma celotnem projektu in če niso znane finančne obveznosti tako v zvezi z investicijo kot obratovalnimi stroški, da preprosto ne sodeluje in da lahko iz projekta izstopi. Župani so še poudarili, da je osnova smiselnega regijskega povezovanja, še posebno na področju ravnanja z odpadki, v tem, da se poiščejo smiselne, tehno-
loško sprejemljive rešitve in da so te rešitve finančno sprejemljive in ugodnejše tako za občino kot za povzročitelja odpadkov, ter da so rešitve primernejše od današnjih rešitev, za katere imajo občine Osrednjih Slovenskih goric sklenjeno pogodbo s podjetjem Saubermacher Slovenija.
Župani so razpravljali tudi o finančnem načrtu Lokalne akcijske skupine LAS - Ovtar Slovenskih goric in se dogovorili, da naj društvo dopolni finančni načrt za leto 2008, sprejme pa ga naj upravni odbor društva.
Zmago Šalamun
Pavlovski Vrh
Četrta Erazmova trgatev
Vinogradniška družina Kos je v Pavlovskem Vrhu opravila tradicionalno, četrto Erazmovo trgatev.
Sprejete sklepe so župani predstavili na tiskovni konferenci po končanem kolegiju.
Zbrani so najprej govorili o programu javnega dela "Psihosocialna pomoč ogroženim družinam". Projekt je županom predstavila direktorica Centra za socialno delo Lenart Jasmina Gruden. Namen programa za izvajalce je pomagati družinskim članom k spoznanju o nujnosti vlaganja napora v medsebojne odnose, izboljšanje družinske komunikacije in da se jim omogočijo boljši pogoji za normalen razvoj otrok. Brezposelnim osebam se zagotovijo sredstva za preživljanje, dosežena je boljša socializacija družinskih članov v lokalnih skupnostih. Pomoč je namenjena socialno ogroženim družinam, družinam v težji disfunkciji ter otrokom, ki imajo težave pri odraščanju. Udeleženci si
nabirajo delovne izkušnje pri delu z družinami in otroki, pridobivajo na lastni pozitivni podobi in se kasneje lažje zaposlijo, saj so si pridobili ugodne delovne izkušnje. Župani so sklenili, da projekt podprejo in da bodo k njemu pristopili v prihodnjem letu preko programa javnih del, ki ga sofinancira Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Ministrstvo projekt sofinancira v višini 40 odstotkov potrebnega denarja, čeprav so župani prepričani, da bi se morali takšni projekti v celoti financirani s strani države.
Župani so razpravljali tudi o ustanovitvi dveh organov skupne občinske uprave: "Medobčinski organ varstva okolja in ohranjanja narave" in "Medobčinsko redarstvo". Sklenili so, da podprejo usta-
novitev obeh organov. Pri ustanovitvi redarske službe župani zahtevajo, da se v Lenartu ustanovi izpostava redarske službe za potrebe vseh šestih občin na območju Upravne enote Lenart. Služba mora biti zagotovljena v dveh izmenah. Pred dokončnim dogovorom je treba pripraviti natančno finančno konstrukcijo.
Župani so na kolegiju razpravljali tudi o projektu celostnega ravnanja z odpadki CEGOR in ugotavljali, da projekt po petnajstih letih ni dosegel vseh zastavljenih ciljev. Zaradi tega so bile omenjene občine prisiljene iskati nove rešitve in imajo zadeve po njihovem mnenju trenutno urejene ugodneje od rešitev, ki so v projektu CEGOR. Zato so sklenili, da so v bodoče
Vsako leto, 22. januarja se pri njih obira grozdje pozne trgatve, tokrat so potrgali pridelek na 650 trsih šipona - suhega jagodnega izbora. Stisnili so okoli 200
litrov izjemno kakovostne kapljice. V bolj jesenskih kot zimskih vremenskih razmerah - bilo je +4 stopinje, so se trgatve udeležili tudi nekateri eminentni gostje,
med njimi nekdanji predsednik države Milan Kučan in letošnja slovenska vinska kraljica Svetlana Širec (na posnetku).
NŠ
Foto: SM
Foto: ZS
Foto: NS
Ptuj • Stojan Kerbler pred življenjskim jubilejnem
Nov ciklus Dvorišča, dokumentarec in vrsta razstav
Ptujčan Stojan Kerbler je zagotovo osrednja osebnost sodobne slovenske fotografije in sodobne fotografske produkcije, velja pa tudi za najuspešnejšega slovenskega razstavljavca fotografij. Čeprav bo novembra dopolnil že 70 let, je še vedno ustvarjalen in vsestransko dejaven.
Stojan Kerbler se je s fotografijo pričel ukvarjati med študijem elektrotehnike v Ljubljani, svoje fotografije pa je prvič poslal na več razstav leta 1960. Njegovo prvo nagrajeno delo je fotografija Skupna pomlad iz leta 1960, do današnjega dne pa je imel že 134 samostojnih razstav - v Sloveniji, nekdanji Jugoslaviji, Avstriji, Bolgariji, Nemčiji, Poljski, Španiji, Sovjetski zvezi, na Hrvaškem, v ZDA in celo na Japonskem. Od leta 1960 do danes je razstavljal že na 1384 skupinskih razstavah - gre za 631 razstav v 136 krajih nekdanje Jugoslavije ter za 743 mednarodnih razstav v 52 državah sveta. Za svoja dela je prejel 540 različnih nagrad in priznanj, od tega 128 na mednarodnih razstavah.
Visok življenjski jubilej tega izredno plodnega in še vedno ustvarjalnega umetnika, sicer tudi mednarodno prepoznavnega mojstra fotografije, bodo obeležili z več zanimivostmi. Sam umetnik se v teh dneh v okviru ptujskega društva umetnikov Stara steklarska, katerega član je, pripravlja na razstavo povsem novega ciklusa fotografij pod naslovom Dvorišča. Odprli naj bi jo 24. aprila v prostorih Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju, nato pa naj bi celotno razstavo prenesli še v umetnostno galerijo v Maribor in morda še kam. Sredi marca naj bi razstavo Kerblerjevih fotografij ob visokem življenjskem jubileju odprli v dolenjski galeriji Krka v Novem mestu. Kurator te razstave je Maja Skerbot, ki je po rodu sicer Ptujčanka, živi in ustvarja pa v nemškem Berlinu. V izdelavi pa je že tudi filmski projekt Portret Stojana Ker-blerja ob njegovi 70-letnici direktorice filma Alenke Sla-vinec. Kot smo izvedeli, gre za dokumentarni film z umetniškim pridihom, kar bo vsekakor nekaj posebnega.
Sicer pa so Kerblerjeve fotografije v teh dneh na ogled tudi drugod po Sloveniji. Pred nekaj dnevi so v razstavišču na ljubljanskem gradu odprli razstavo iz zbirke Kabineta slovenske
fotografije v Kranju, na kateri je razstavljenih tudi nekaj njegovih umetniških fotografij, nekaj njegovih del pa je na ogled tudi v Fotogaleriji v Stari Ljubljani.
Potem ko je leta 2003 izšlo umetnikovo osrednje, življenjsko delo, fotomonografija Ljudje - People, so sredi lanskega leta v njegovem rojstnem kraju Ptujska Gora, kjer z ženo pogosto preživljata poletne mesece, odprli stalno razstavo njegovih najboljših fotografij iz ciklusov Portreti s ptujskih ulic, Haloža-ni in Koline. Vse razstavljene eksponate je Kerbler podaril občini Majšperk, za fotogaleri-jo pa skrbi Turistično društvo Ptujska Gora. Stojan Kerbler je tudi častni član fotokluba Maribor in Šolt ter fotokluba Kranj oziroma Kabineta slovenske fotografije v Kranju.
Ob vsem tem je zanimiva
umetnikova posebnost, da vse svoje črno-bele fotografije še vedno izdeluje čisto sam in po klasični metodi, v svoji temnici, v stanovanju na Potrčevi 46 v Ptuju, ki je ena sama in izredno bogata galerija fotografij in drugih umetnih. V glavnem fotografira še na črno-beli film, ga sam razvija po klasični metodi v črno-beli tehniki, pa tudi fotografije izdeluje sam.
Največ fotografira s klasičnim zrcalno-refleksnim fotoaparatom Canon, za umetniške fotografije pa v glavnem z nekoliko večjim hasselbladtom (format 6 x 6). Sredi lanskega leta je pričel fotografirati tudi z novim digitalnim fotoaparatom Canon 5 (polni format), kar po njegovih besedah ni konkurenca njegovi črno-beli fotografiji ampak le dopolnitev, saj veliko fotografira tudi za dokumentacijo. Zani-
mivo je, da kljub novemu digitalnemu aparatu ne izvaja in ne dovoljuje nobene računalniške obdelave, zato računalnika sploh nima.
Stojan Kerbler: „Moj osnovni princip je, da je končni produkt samo fotografija, ki nastane s pomočjo fotoaparata, pri čemer je zelo pomembna izbira samega motiva, kompozicija in način osvetlitve. Moti me, da se novodobni fotografi dosti preveč ukvarjajo s tehniko obdelave, ne pa s samo sliko, z motivom, s kompozicijo. Mene zanima le izdelek, jaz jemljem digitalni fotoaparat le kot orodje, ki si ga podredim osebnim željam; vse ostalo je stvar moje izbire, navdiha, znanja in izkušenj. Nikakor pa ne dopuščam, da bi tehnologija obvladala mene kot fotografa. To je nedopustno."
Kakšno pa je sicer vaše mnenje o mladi generaciji fotografov?
„Moram reči, da sem verjetno eden zadnjih v generaciji, ki sem še lahko uspel kot fotografski amater, brez visokošolske izobrazbe, na področju fotografije. Mislim, da bi bilo danes to zelo težko, kajti težko je meriti amaterje, še manj pa jih primerjati s profesionalnimi fotografi. V Sloveniji je okoli 40 aktivnih, dokaj znanih fotografov, ki imajo višjo ali visoko šolo na področju fotografije. Sodoben, drag
in tehnično zmogljiv fotoaparat še ne zagotavlja kakovosti fotografije, potrebno je strokovno znanje in seveda tudi veliko prakse. Brez tega danes ne gre. Seveda pa tudi šolanje ni dovolj, če nimaš občutka za fotografijo, za pravo izbiro motiva in če nimaš pravega veselja do tega dela. Brez tega ni nič."
Ste z mladimi fotografi kar pogosto v stiku?
„Ja, kar nekaj jih je, ki se obračajo name in prihajajo po ta ali oni nasvet s področja fotografiranja, pa tudi po kakšno oceno svoje fotografije. Nekaterim pomagam tudi pri izbiri fotografij za njihove razstave, če je potrebno, svetujem tudi pri postavitvi razstave in posameznih del. Skratka mladega rodu fotografov sem vedno vesel, fotografija je moje življenje, na nek način sem vse svoje življenje podredil fotografiji in z leti si nabereš veliko znanja ter drobnih izkušenj, ki jih niti v najsodobnejši literaturi ni; zato vedno rad pomagam s svojimi nasveti, saj menim, da bi bilo nesmiselno, če tega, kar sem osvojil, ne bi prenašal na mlade rodove. Name se pogosto obračajo tudi študentje s področja umetnostne zgodovine ali fotografije, saj imam veliko podatkov tudi s tega področja, pa tudi sam sem se v življenju veliko ukvarjal s preučevanjem zgodovine slo-
venske fotografije."
Vidim, da ste sredi priprav na razstavo Dvorišča. Kakšno sporočilnost želite z njo posredovati javnosti?
„Mislim, da ima ta razstava širšo in globoko sporočilno noto. Mislim, da se sploh ne zavedamo, koliko zanimivih dvorišč imamo v našem čudovitem mestu. In vsako od teh dvorišč, ki je običajno dnevnemu obiskovalcu zakrito, kaže na veličino ptujskega mesta nekoč. Povrhu vsega pa gre za dejstva, ki so in še vedno obstajajo, v glavnem v enaki obliki kot pred desetletji, že jutri pa lahko vsak tak trenutek za vedno izginejo. Eden od namenom te razstave je torej iztrgati pozabi manj znane in manj vidne, a po svoje zelo zanimive kotičke našega mesta."
To je v vašem ustvarjalnem opusu nekaj novega, saj so bili na vaših dosedanjih fotografijah vedno v ospredju ljudje?
„No, na fotografijah ciklusa Dvorišče morda res ni ljudi, ampak poglejte jih, na vsaki fotografiji jih je čutiti: tukaj je odloženo kolo, tam obešeno perilo, tam zgoraj neka antena, vse to je nekdo ustvaril, postavil v to okolje. To je človek, Ptujčan, nekoč in danes ... "
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Stojan Kerbler sredi svojih najljubših fotografij, ki krasijo njegovo dnevno sobo.
Foto: M. Ozmec
V poletnih mesecih je najraje v rojstni hiši na Ptujski Gori, kjer z ženo skrbita za velik vrt.
Foto: M. Ozmec
Na ulici je v Kerblerjevih rokah najpogosteje klasičen zrcalno-refleksni canon ali hasselbladt.
Majski Vrh • V vinogradu Silve in Stanka Gregoreca
Vincekova rez
V nedeljo opoldne, ko se je temperatura dvignila na prav zavidljivih 15 stopinj Celzija in je bilo zunaj sončno in toplo kot v majskem popoldnevu, se je v vinogradu Stanka in Silve Gre-gorec v Majskem Vrhu 19 zbralo preko 150 vinogradnikov in drugih gostov.
Zakonca Gregorec sta namreč gostila vsakoletno strokovno predstavitev rezi trte, ki jo je tokrat pokazal Roman Štabuc z mariborskega KGZ. „Seveda bomo tudi letos veliko znanega le ponovili, nekaj pa bomo povedali in pokazali novega. Predvsem pa so tovrstne večje predstavitve rezi trte opozorilo vinogradnikom, da se celotna vinska letina in vinska zgodba začne z rezjo. Tudi v kleti ni možnosti za igro, enako kot pri rezi; osnova vsega je strokovnost. Pokazal sem različne tipe in oblike rezi, ki imajo sicer vse svojo strokovno podlago, vsaka oblika je dobra zaradi določenega razloga. Eni pač delajo z ljubeznijo in tisti bodo v vinogradu celo leto, drugi bodo pač rezali bolj ekonomično, da bo čimmanj dela in čimmanj stroškov."
Roman Šatbuc je številnim
zbranim tako prikazal „klasične" in znane oblike rezi, pa tudi, kako rezati, da se čimbolj zmanjša število delovnih ur z zmanjševanjem števila reznikov do skrajnega primera, ko lahko nekaj let tudi brez reznikov prideluješ grozdje. Povedal je tudi, kaj so prednosti in slabosti različnih oblik in načinov rezi, ter prikazal, kako lahko zelo bujne trte vinogradnik omeji v njihovi bujni rasti, saj je posledica takšne rasti pogosto slab pridelek grozdja. „Po-kazal sem tudi nekatere dodatne zadeve, kot je recimo, kako lahko s šparonsko rezjo vinogradnik rešuje morebitno prebujno rast."
Sicer pa Štabuc ne priporoča nekega splošnega in eno-veljavnega načina rezi: „Vsak vinogradnik mora poznati sebe in svoj vinograd, zato se mora vsak zase določati,
katero strokovno podkovano obliko rezi bo uporabljal, pač v odvisnosti od tega, kaj sploh hoče doseči. Vsekakor je namen strokovnih prikazov v tem, da se prikaže, kako z manj dela doseči čim višjo kakovost pridelka, da se ne zmanjša količina pridelka in da jim bo tako ostajal tudi čas za užitek, ne le za delo. Večina vinogradnikov tukaj itak ne živi izključno od trte, zato je važno, da imajo s trto vsaj veselje in zadovoljstvo, če že ne pravega prihodka."
Štabuc sicer priznava, da je trend pridelave grozdja v vzgoji visoko kvalitetnega in zelo zdravega grozdja, pravi pa tudi: „Kdor dela z naravo, zelo dobro ve, da v naravi ni sociale, ni lažnega upanja. Vsak vinogradnik mora nastaviti rez, ki mu bo zagotavljala pridelek in kvaliteto. Razmerje med tema dvema
Ormož • Do pusta ni več daleč
Za nagrade se bodo maske lahko potegovale v dveh skupinah - kot aktualne ali etnološke. Ocenjevala jih bo petčlanska komisija, ki bo upoštevala množičnost, skupina mora šteti najmanj 5 članov, estetski vidik, izvirnost in vložen trud. Pri etnoloških maskah pa se pri oceni upošteva še ljudsko izročilo in upoštevanje tradicije. Organizatorji si želijo okrepiti etnološki del karnevala in mu dati večji poudarek. Za obe skupini so predvidene nagrade za prve tri (500, 300 in 100 evrov). Nagrajene bodo tudi vse šolske in predšolske skupine. Nagradni fond za te
skupine znaša 1200 evrov in se bo razdelil med vse skupine. Vse sodelujoče skupine se morajo s kratkim opisom prijaviti do 11. ure v torek na e-naslov studio@ktv-ormoz.si ali na TD Ormož.
K organizaciji so pritegnili tudi Društvo Kurent Ormož, ki bo okrasilo trg. V nedeljo zjutraj ob 4. uri bodo pripravili kurentov skok, potem pa se bodo odpravili po Sloveniji, da se pokažejo še prebivalcem drugih mest. V ponedeljek bodo obiskali ormoške šole, vrtce in zavode. Na tradicionalni povorki bodo vsem kurentom, ki se je bodo udeležili, zagotovili malico in
upokoji
COp/TW-í
151
komponentama pa je odvisno od osebnih odločitev. Nekateri bodo pač več stavili na količino, drugo na kvaliteto! Za rez je zdaj začetek idealnega časa, veliki vinogradniki jo pravzaprav morajo opraviti, če jo hočejo izvesti pravočasno, medtem ko majhni še lahko tudi malo počakajo. Morebitni hudi mraz niti ne igra toliko pomembne vloge, ali nastopi pred rezjo ali po njej. Nikjer pa ne piše, da ga je letos pričakovati. Navsezadnje je bila zadnja huda pozeba že lepo število let nazaj. S tem vinogradniki morajo znati in znajo živeti!"
Strokovnjak za vinogradništvo Roman Štabuc je nazorno prikazal več načinov in oblik rezi trte, pri tem pa povedal tudi marsikatero zelo življenjsko resnico ...
Po opravljenem strokovnem prikazu načinov rezi se druženje pri Gregorčevih ni zaključilo, saj sta gostitelja pripravila še zanimiv ogled
ene najstarejših vinskih kleti na tem območju, seveda pa ni manjkalo niti domačih dobrot in haloškega vina.
SM
Pustovali bomo po tradiciji
Letošnje pustne norčije bodo kratko trajale, zato so organizatorji ormoškega pustovanja - turistično društvo, občina, mladinski center in muzej - že predstavili, kako bomo letos pustovali. Povedali so, da se bodo držali tradicije, in ker je pustni čas tako kratek, ne bodo postavljali šotora, osrednji dogodek pa bo povorka na sam pustni torek ob 14. uri.
Lani je slavila skupina Upokojene čarovnice iz CSO; kdo ve, kaj pripravljajo za letošnji pust ...
napitek. Organizatorji bi radi obiskovalce na trgu zadržali tudi po povorki, zato so napovedali nastop več animator-jev, predvsem za otroke, kajti potem bodo ostali tudi starši. Na trgu bo od 13. in 18. ure igral trio Polet. Poskrbljeno bo menda tudi za gostinsko ponudbo, še vedno pa iščejo nekoga za ponudbo krofov. Organizatorji si obetajo poln trg obiskovalcev.
Finančno je ormoško pu-stovanje ocenjeno na 7100 evrov, 4120 evrov je občinskih sredstev, ostalo pa bo s sponzorji zagotovilo Turistično društvo Ormož.
Otroci so se že navadili tudi na otroško pustno rajanje, ki ga organizira MCO in bo letos prvič v centru Holer-muos. Obljubljajo, da bo zelo veselo, saj so v pomoč povabili lutkarja in animatorja Borisa Kononeka. Napovedujejo vesele igrice, šaljiva tekmovanja, ples, najboljšo masko pa bodo nagradili. Otroško pustno rajanje bo v nedeljo med 10. in 12. uro.
MCO pripravlja tudi pusto-vanje za mlade v sodelovanju s TGT Grozd, ki pa bo v soboto zvečer.
Pustovali bodo seveda tudi v obeh novih občinah. Pri Sv. Tomažu bo pustna povorka v nedeljo ob 14. uri, v Središču ob Dravi pa v soboto ob 13.
Viki Klemenčič Ivanuša
Zanimanje prisotnih na prikazu rezi v vinogradu gostiteljev, zakoncev Gregorec v Majskem Vrhu, je bilo izjemno veliko.
Slovenja vas • Nadaljujejo tradicijo
Veselo ob luščenju belic
V društvu žena in deklet občine Hajdina že šest let ohranjajo tradicijo luščenja bučnic in prirejajo vesela januarska druženja na Košicenbalu.
Tudi letošnji bal minulo soboto v Slovenji vasi je bil dobro obiskan, med »lušači« pa smo poleg nekaterih občinskih svetnikov in hajdinskega kletarja Ivana Peklarja srečali tudi župana Radoslava Simo-niča in se prepričali, da zna tudi z bučicami. Belice, bele bučnice, ki so že od nekdaj najprimernejše za luščenje, so lani dozorele na njivi Marjane Veronek na Zg. Hajdini. Dve veliki vreči so jih prihranili za luščenje, je povedala podpredsednica društva Angela Mlakar, glavna organizatorka, ki je bila posebej vesela, ker se je na povabilo odzvalo veliko ljudi.
V društvu žena in deklet so prepričani, da bodo tradicijo prirejanja Košicenbala nadaljevali tudi v prihodnje, saj bodo tako ohranili nekdaj zelo
priljubljene zimske družabne večere na vasi. Letošnjega v Slovenji vasi so s petjem obogatile tudi pevke s Hajdine, pevke iz Skorbe, ki so zapele »za Marijo svečansko«, oglasil se je harmonikar Viktor Mun-
da, s harmoniko se mu je pridružil še mladi muzikant Jaka Purg iz Skorbe, posebej zanimiva pa sta bila Berta Šlamber-ger in Ignac Skaza v kratkem skeču kot Micka in Franc.
TM
Pevke iz Skorbe so tudi letos prišle zapet »za Marijo svečansko«
Foto: SM
Foto: SM
Foto: vki
Foto: TM
Ptuj • Dijaška sekcija KPŠ dobila nov zagon
Nova vizija reševanja dijaške problematike
Dijaška sekcija Kluba ptujskih študentov je bila ustanovljena leta 2000. Takrat so se dijaki v sklopu te sekcije aktivno začeli ukvarjati z nekaterimi problemi. Zadnje čase pa o njej ni bilo veliko slišati, pred dvema mesecema, s prihodom novega predsednika Andreja Čuša, pa je dobila nov zagon. V sekcijo je prinesel veliko idej, plod dela sekcije pa so začeli predstavljati tudi javnosti.
S prihodom Andreja Čuša, dijaka tretjega letnika ekonomske gimnazije, v Dijaško sekcijo KPŠ so tudi ostali člani začeli aktivneje sodelovati. »Že nekaj časa aktivno sodelujem pri ustvarjanju za mlade prijaznejšega Ptuja. Tako sem se tudi odločil za kandidaturo za predsednika Dijaške sekcije in trenutno bi se rad zahvalil celotnemu upravnemu odboru, ki je upravičil svoje zaupanje. Kandidiral sem zaradi izziva, prav tako pa so mi to svetovali prijatelji, saj so rekli, da odlično spremljam problematiko mladih na lokalni ravni. Moram reči, da sem prav zadovoljen nad odločitvijo, da sem kandidiral,« je pojasnil Čuš, ki dodaja, da je njegov namen utrditi dijaško sekcijo kot krovno dijaško organizacijo na Ptuju.
Njihov cilj je skupaj delati za boljši položaj dijakov na Ptuju. Prirejajo različne projekte s področja rekreacije, kulture, zabave in v prvi vrsti druženja, saj po mnenju novega predsednika mladi pogrešajo družbo in prostore za druženje.
Članstvo v silovitem porastu
Rdeča nit delovanja sekcije je problematika dijakov. Ukvarjajo se s temami, kot so nasilje, vandalizem in slab položaj mladih v družbi. »Problem mladih je, da si morajo ponavadi sami iskati informa-
Novi predsednik Dijaške sekcije KPS je Andrej Cuš.
cije. Vesel sem vsakega dijaka, ki me vpraša za kak nasvet ali mnenje. Med dijaki opažam veliko zanimanje za aktivno sodelovanje, na primer v dijaški sekciji, ampak mladi za nas nekaj časa niti niso vedeli. Vesel sem vsakega dijaka, ki ga zanima delo, sodelovanje ali preprosto druženje. Pripravljen sem sodelovat z vsakim dijakom na vseh področjih,« poudarja Čuš.
Dijaška sekcija KPŠ, ki deluje pod mentorstvom študentov, se tudi financira s strani Kluba ptujskih študentov. V tem šolskem letu imajo približno 200 članov, zagotovo pa bo številka na koncu šolskega leta še bistveno večja. Aktivnost sedanjih članov dokazuje tudi dejstvo, da se je ta številka v času, kar je vodstvo prevzel Čuš, narasla s približno 15 na 200 članov.
Trenutno se v sekciji najbolj posvečajo projektu Dijaki na Ptuju, s katerim želijo povezati vse srednje šole na Ptuju v celoto, ki bi skupaj delala za boljši položaj dijakov.
»Problem mladih obstaja v vsaki občini. Na Ptuju je kar nekaj problemov, kar se tiče mladih, seveda tudi dijakov. Ravnokar pripravljamo projekt Dijaki na Ptuju, v okviru katerega bomo anketirali 1000 dijakov s ptujskih srednjih šol z osmimi vprašanji z vseh področij, ki so pomembna za njih. Rezultate bomo predstavili javnosti na tiskovni konferenci in upam, da mi bo tudi dr. Čelan pomagal, da bi se ta problematika in rezultati predstavili na eni sej MO Ptuj,« še dodaja Čuš. Sicer pa se na Ptuju obeta novost, saj namerava Dijaška sekcija
KPŠ ustanoviti Dijaški parlament, ki ga bodo sestavljale vse dijaške skupnosti ptujskih srednjih šol. Na ta način nameravajo skupaj delati na izboljšanju položaja dijakov in aktivnem predstavljanju težav, s katerimi se srečujejo.
Ni posluha za mlade
Po mnenju Čuša je ena ključnih težav, s katerimi se pri svojem delovanju srečujejo ptujski dijaki, ta, da na Ptuju ni veliko posluha za mlade. »Imamo mladinski mestni svet, ki bi moral biti vodilna mladinska organizacija na Ptuju, a žal je realnost daleč od tega. Glede delovanja mladih se v zadnjih časih na Ptuju slišijo samo KPŠ, dijaška sekcija in nekaj političnih podmladkov. Ne vem sicer zakaj, a mislim, da je to, kar se dogaja, kar malce sramotno. Mladinski mestni svet recimo ima letni proračun, ki zagotavlja pripravo treh vrhunskih projektov za mlade, tudi glede njihovih sej ni bilo nič slišati že lep čas. Kot predsednik dijaške sekcije upam, da se bo to v prihodnje izboljšalo,« je dodal Čuš in zaključil, da bodo samo s sodelovanjem tistih na vodstvenih mestih lahko izboljšali pogoje za življenje mladih. Morda pa bo dijaški parlament uspel problematiko dijakov na Ptuju prenesti tistim, ki jim lahko pri reševanju težav pomagajo.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Predstavitev treh knjižnih novosti
Za mlado in odraslo bralstvo
Prvi literarni večer v letošnjem letu so v knjižnici Ivana Potrča na Ptuju namenili predstavitvi treh knjižnih novosti - romana Dušana Šarotarja Biljard v Dobrayu in pravljičnima knjigama Študentske založbe Ljubljana, ki ju je predstavila urednica Jelka Ciglenečki.
Gosta literarnega večera sta bila Dušan Sarotar in Jelka Cigle-nečki.
Biljard v Dobrayu je šesta knjiga pesnika in pisatelja Dušana Šarotarja, posvetil pa jo je svojemu rojstnemu mestu - Murski Soboti. Zgodba je postavljena v čas po drugi svetovni vojni, mesto dogajanja pa je nekdaj imenitni so-boški hotel Dobray, v katerem se danes nahaja kavarna Zvezda. Avtor v pripovedi preplete srečanja in številne usode, ki se zgodijo v eni sami noči. Šarotar, ki je eden najboljših literatov današnjega dne, je tudi scenarist in urednik. Je avtor pesniških zbirk Občutek za veter, Krajina v molu in proznih del Potapljanje na dan, Mrtvi kot, Nočitev z zajtrkom in Biljard v Dobrayu.
Gostja prvega letošnjega literarnega večera v knjižnici Ivana Potrča na Ptuju pa je bila tudi Jelka Ciglenečki, urednica in literarna kriti-čarka, urednica Študentske založbe, avtorica spremnih besedil, prevajalka, literarna kritičarka, voditeljica književnih večerov ter direktorica festivala Dnevi poezije in vina v Medani. Ptujskemu občinstvu je predstavila knjigi pravljic Živalske pravljice z vsega sveta in Obesi luno na streho moje palače in druge židovske pravljice, ki je minulo leto izdala Študentska založba. Obe je uredila in izbrala Jana Unuk.
Dženana Bečirovič
Tednikova knjigarnica
Ob 130. obletnici rojstva Otona Župančiča
Le kdo v deželi ne pozna znamenitega fantička, ki teče v zeleni dan in muptičica sleherni dan lepo zapoje v pozdrav: »Ciciban, Ciciban, Ciciban, Ciciban, dober dan!«
In ta isti fantič, ki ga imamo v spominu z rdečo rutko okoli vratu in v oblačilcih, ki so pravzaprav pomanjšana belokranjska narodna noša, sliši tudi, kako mu ptička prepeva: »Cicifuj, Cicifuj, Cicifuj, Cicifuj, fej in fuj!«
V sredo, 23. januarja 2008, je minilo natančno 130 let od rojstva pesnika, dramatika, prevajalca, domačega učitelja, profesorja, dramaturga, mestnega arhivarja, enega najvidnejših imen v slovenski pesniški umetnosti, Otona Župančiča.
Rodil se je leta 1878 v Vinici v Beli krajini. Bilje prvorojenec v družini malega trgovca Franca in matere Ane, rojene Malič. Takrat so se pisali Zupančič, pesnik Oton pa je svojemu priimku dodal strešico leta 1908. Sprva je mlada družina živela v Vinici pri Maličevih, le-ti so bili premožni, ugledni viničarji. Ded Franc Ma-ličje bil veletrgovec z lesom in nekaj časa tudi trški župan. Deda je odlikoval izjemen pripovedni dar, ki gaje delil s svojim vnukom. Ko je Oton dopolnil drugo leto, seje družina preselila v bližnji Dragatuš, kjer so začeli z gostilno in trgovino ter preživeli naslednjih dvanajst let. Družina seje povečala z Otokarjem in Mimico. Komaj pet let in osem mesecev je štel prvorojenec, ko je prestopil šolski prag, po dveh letih je šolanje nadaljeval v Novem mestu, kjer je obiskoval tudi gimnazijo. Končal jo je v Ljubljani, kjer se je v letih 1891 do 1896 vključeval v dijaška društva in krožke, in nato odšel študirat zemljepis in zgodovino na Dunaj. Po vrnitvi je bil najprej pomožni profesor, nato pa dolga leta domači učitelj v tujini. Že leta 1920je bil priznan pesnik, takrat je bil tudi dramaturg in upravnik SNG, nato mestni arhivar. Bilje redni član SAZU.
Janez Mušič je zapisal, da je Ciciban gotovo najbolj znana Župančičeva knjiga in ena najpriljubljenejših pesniških zbirk sploh, kar jih je kdaj izšlo na Slovenskem. Po umetniški vrednosti presega vse druge pesnikove knjige za otroke in ga lahko primerjamo samo z njegovimi najboljšimi pesniškimi zbirkami. Z njim se je Župančič vzpel v vrh mladinske poezije pri Slovencih, naši mladini pa je ustvaril junaka, ki se lahko po priljubljenosti kosa z najbolj poznanimi liki iz svetovne mladinske književnosti (Album slovenskih književnikov, 2006).
Naj spomnim na ostala Župančičeva mladinska dela: Pisanice (1900), Lahkih nog naokrog (1912), Sto ugank (1915), Ciciban in še kaj (1915), Mehurčki in petdeset ugank (1952). In poezija za odrasle: Čaša opojnosti (1899), Čez plan (1904), Samogovori (1908), Mlada pota (1920), V zarje Vidove (1920), Naša beseda (1929), Zimzelen pod snegom (1945). Za Župančičevo dramatiko kritika pravi, da je manj značilna in umetniško šibka: Noč na verne duše (1904), Veronika deseniška (1924). Oton Župančič je opravil tudi pomembno prevajalsko delo, prevedel je klasike: Shakespearove igre, dela Dickensa, Shawa, Balzaca, Stendhala, Schillerja, Puškina, Moliera, Hamsuna in druge. Župančičeva poezija je bila prevedena v mnoge tuje jezike, predvsem tista za otroke pa doživlja vedno nove ponatise.
(Včasih pomišljam, da bi bil lahko Ciciban prav tak, po vsem svetu znan in priljubljen junak, kot je recimo Pika Nogavička!)
Liljana Klemenčič
Foto: DB
Foto: DB
Miran Murko, vodja uradov za delo Ptuj in Ormož
Ormož • Stanje brezposelnosti na Ormoškem
788 brezposelnih išče delo
Miran Murko, vodja uradov za delo Ptuj in Ormož, je na kratko povzel trende na področju zaposlovanja na Ormoškem. Povedal je, da je bila po podatkih zavoda za statistiko septembra prijavljena stopnja brezposelnosti na območju Upravne enote Ormož 8,3 %, na Ptujskem 8,0 %, slovensko povprečje pa je znašalo 7,2 %.
Zanimivo je, da je najmanjša brezposelnost (7,7 %) zabeležena v občini Sv. Tomaž, v Središču ob Dravi je nezaposlenih 8,0 % aktivnega prebivalstva, največ, (8,4 %) brezposelnih pa imamo v občini Ormož. V ormoški enoti urada za delo je bilo ob zaključku minulega leta prijavljenih 788 oseb, kar je 80 oseb več kot leto poprej. V sami stopnji nezaposlenosti to ne pomeni porasta, saj se je tudi število aktivnih prebivalcev povečalo in na osnovi tega je stopnja brezposelnosti ostala približno enaka.
Struktura brezposelnih na področju območne službe Ptuj kaže, da je delež mladih do 26 let 23 %, podobno kot prejšnje leto. Opazno med nezaposlenimi raste delež žensk (okrog 60 %), čeprav na območju Ormoža ne tako izrazito (52 %). Delež dolgotrajno brezposelnih, ki delo iščejo več kot eno leto, je čez 40 %. Med brezposelnimi raste tudi odstotek starejših od 50 let in nezaposlenih s VII. stopnjo izobrazbe. Sicer pa je največ nezaposlenih s I. stopnjo izobrazbe, sledita V. in Iv., kjer je vedno veliko potreb, a veliko brezposelnih nima ustreznih znanj ali ima omejitve. Na Ormoškem je kar 33 brezposelnih s VII. stopnjo izobrazbe, od tega 23 žensk. Murko to dejstvo, pripisuje temu, da gre za poklice, za katere je manjše povpraševanje - predvsem so to družboslovni poklici, za katere pa se v večji meri odločajo ženske..
„S prijavo na uradu brezposelne osebe sprejmejo določene pravice in obveznosti, med drugim pravico do povračila stroškov iskanja zaposlitve in v nekaterih primerih tudi denarno nadomestilo. Njihova obveznost je, da aktivno iščejo zaposlitev in si za zaposlitev prizadevajo ter da se oglasijo na vsako vabilo in napotnico. Naša naloga je, da jim ponudimo aktivnosti, ki jim povečajo možnosti zaposlitve, čim več zaposlitvenih pogovorov, če delodajalci izrazijo potrebe, vključevanje v programe aktivne politike zaposlovanja, delavnice, kjer se usposobijo za nastop na trgu, pridobijo določene spretnosti, znanja, da so bolj konku-
renčni," je pravice in dolžnosti brezposelnih na kratko predstavil Miran Murko.
Na uradu intenzivno sodelujejo tudi delodajalci. Z večjimi delodajalci je urad pogosteje na zvezi, da spremljajo, v kateri smeri gredo trendi. Trenutno za Carrero Optyl intenzivno iščejo kader, ker pričakujejo večje zaposlovanje v naslednjih mesecih. Te dni že delajo izbor potencialnih kandidatov in jih vključujejo v delovni preizkus, ki pokaže, ali bodo uspešni na delovnem mestu. Iščejo predvsem delavce za enostavna dela pri brušenju in izdelavi okvirjev za očala, po strojnih tehnikih in inženirjih je menda vedno povpraševanje. Število potreb po delavcih je nekoliko upadlo v primerjavi z letom poprej. Na območni službi Ptuj so leta 2006 delodajalci iskali 11.400 delavcev, leta 2007 pa 10.700. Za ormoško območje pa je tudi vsak teden vsaj po 20 ponudb s tega področja; del jih redno objavljamo tudi v Štajerskem tedniku.
Enako se na uradu pripravijo, ko jim iz kakšnega podjetja sporočijo, da bodo večje število delavcev odpustili. Tako je bilo tudi v primeru Tovarne sladkorja Ormož. Na uradu so se pripravili na povečan obseg dela pri postopkih prijave, saj tega s kadri, ki jih imajo na uradu za delo Ormož, ne bi zmogli v običajnem delovnem času. Z delodajalcem so se pogovorili o
naročeni prijavi, okrepili so ekipo in stranke sprejemali po naročilu. Z delodajalcem so se dogovorili tudi za izmenjavo dokumentacije, tako da so stranke čim manj obremenili s samimi postopki, ki jih lahko izvedejo na nivoju zavod - delodajalec.
V lanskem letu je iz Tovarne sladkorja Ormož na zavod za zaposlovanje prešlo 153 delavcev z različnimi odpovednimi roki, tako da so se na zavod prijavljali ob različnem času. Medtem jih je 88 že dobilo zaposlitev drugje, 56 delavcev nekdanje TSO pa je še brez zaposlitve. Največ se jih je zaposlilo v novoustanovljenem podjetju, ki dela pri razgradnji tovarne. Sicer pa iščejo delo najraje na območju Ormoža, nekateri se odločajo tudi za Ljutomer, kjer je precej zaposlovanja s področja kovinarstva. Seveda se vedno bolj zavedajo, da bodo morali biti bolj mobilni, vendar to dostikrat ne pomaga, saj ormoški delavci Mariborčanom niso zanimivi, če lahko bližje najdejo primerne kandidate. Brez zaposlitve so ostali delavci različnih profilov, precej je administrativnih delavcev iz režije, agronomi, pa tudi iz strojnih poklicev, ki so sicer iskani. Le malo nekdanjih delavcev TSO se je odločilo za samostojno poklicno pot, morda tudi zato, ker ni bilo sofinanciranja samozapos-litve v taki meri kot prejšnja leta. Kot je povedal Miran
Murko delajo intenzivno na tem, da jim najdejo drugo zaposlitev, vendar imajo zlasti osebe z omejitvami manjše možnosti za zaposlitev.
Kam usmeriti mlade?
Na vprašanje, v kakšne poklice je primerno usmerjati mlade, je Murko povedal, da je pri izbiri poklica treba izhajati iz sebe, iz svojih interesov, značilnosti, sposobnosti in zmožnosti ob maksimalnem upoštevanju okolja. Deficiti delovne sile so še vedno na področju tehnike, gradbeništva, računalništva in ta trend se bo še nekaj časa nadaljeval. Podobne potrebe so tudi v vsej Evropski uniji, kjer potrebujejo zlasti delavce v zdravstvu in gradbeništvu.
Za konec je Miran Murko opozoril še na javna dela, ki na Ormoškem niso zaživela v taki meri, kot bi si želeli. Letošnji razpis je sicer že zaprt, za prihodnje leto pa upa, da se bodo neprofitni delodajalci bolj odločali za to možnost, saj je na zavodu prijavljene kar nekaj populacije, ki bi v tem lahko našlo svojo zaposlitev. Delodajalce je tudi pozval, da spremljajo razpise za pomoč pri zaposlovanju, kajti v februarju se pričakuje objava razpisov za pomoč pri zaposlovanju starejših od 50 let in mladih iskalcev prve zaposlitve pod pogoji, ki jih bodo določali razpisi.
Viki Klemenčič Ivanuša
Svet je majhen
Še ena škoda davkoplačevalcem
Minilo je samo nekaj ur, odkar je prejšnji teden izšla naša zadnja kolumna, v kateri smo se spraševali, ali bo minister za obrambo znal sprejeti pomembne odločitve za našo zunanjo politiko, pa nam je Erjavec odgovoril na vsa vprašanja, ki smo mu jih postavili. Verjetno bolj kot on osebno nam je odgovoril še enkrat, posredno, predsedn ik vlade.
V	četrtek, 17. januarja, je priletel v Ljubljano francoski minister za obrambo, takoj po vladni seji pa je Janša opozoril, da je potreben rebalans državnega proračuna zaradi 30-milijonskega primankljaja. Dan kasneje pa je ministrstvo za obrambo javno obvestilo, da je med italijanskim Alenia Spartanom in francosko-španskim Eads-CASA izbralo slednjega kot zmagovalca javnega razpisa za nabavo transportnega vojaškega letala. Naši politiki so še enkrat (pre)jasno dokazali, da jim več pomenijo osebni interesi kot pa velike geostrateške poteze oziroma iskrena želja po kvalitetnem opremljanju naše vojske. Še enkrat seje izkazalo, da minister za obrambo v naši državi nima v resnici nobene teže znotraj vlade in da njegova beseda nikoli ni zadnja.
Ocene tehnične komisije za Alenia Spartan so bile nepre-merljive z Eads-Casa, tudi zato, ker med obema obstaja dejanska kakovostna razlika. Sam minister je osebno ocenil prvega za pravo vojaško letalo, drugega pa za leteči avtobus. Zato ne moremo verjeti, da želi svoji vojski zagotoviti slabše pogoje dela s prevoznim sredstvom, popolnoma neustreznim minimalnim standardom in zahtevam Slovenske vojske.
Spartan prevaža več, leti višje in ima večje zmogljivosti od tekmeca. Ko sem ga prvič v življenju videl leteti, sem bil vzhičen. Tovorno letalo je nad menoj naredilo kompletno akrobatsko fuguro luping. Kot gledalec in kot pilot sem razumel, da sem pred tehnološkim čudežem, ki ga je kasneje cel svet nagradil, ne glede na (razumljivo) malce višjo ceno od konkurence.
Naveza Janez Janša - Božo Dimnik, ki stoji za imenovanjem Kryžanovskega na sedež predsednika Petrola, za napačnim nakupom vojaške bolnišnice, za razvpito nabavo operacijiskih miz za pet slovenskih bolnišnic ter še za številnimi drugimi gospodarsko-političnimi potezami, se je izkazala močnejša od vseh mednarodnih pritiskov na Ljubljano in močnejša od morebitnega repozicioniranja Slovenije na mednarodni šahovnici, posebej na Balkanu, skupaj z novo zaveznico Italijo. Žal, kar pa je še huje, je slovenskim davkoplačevalcem naredila še eno veliko škodo. Dobesedno je vrgla v koš več kot 21 milijonov evrov (če ne bomo zahtevali čez nekaj let še drugega letala) za nakup, ki ne ustreza potrebam Slovenske vojske. Samo za primer: Eads-Casa ne more naložiti niti evropalete(!), kaj šele oklepnikov, kijih bomo morali prevažati po svetu v sklopu obveznosti znotraj Zavezništva (npr. oklepnike za kemično-bateriološko vojno ali izvidniška vozila). Kupili smo neuporabno letalo in tako bomo morali še kar naprej prositi in plačati drugim državam za uslugo prevozov.
Ali minister Erjavec res ne more zbrati dovolj poguma, da ne bi vsaj enkrat upošteval prej opisanih interesov in sprejel neko odločitev v prid vojske? Rad bi ga videl v trenutku, ko bo moral generalu Gutmanu, ki je dobro vedel, da je možna le ena odločitev glede taktično-transportnega letala, pojasniti izbiro Eads-Casa. Pa predsednik vlade se zaveda, da je vsota denarja, ki ga bomo pokurili za takšno nabavo, sešteta z nabavo bolnišnice, enaka javnemu primanjkljaju, o katerem je govoril prejšnji teden takoj po seji vlade?
Minister Erjavec, boste vi razložili svojim volivcem, da ste sami krivi, če jim ne morete zagotoviti večje penzije?
Če nimamo dovolj finančnih sredstev za kvalitetne nabave, raje prekličimo razpise. Ne kupujmo pa nečesa, kar ni uporabno! Še manj pa kupujmo, kar nam je prodano v nasprotju s samim razpisom (P.4 razpisa, točka 16 - oprostite, zadevo sem želel preučiti do konca!) zaradi dumpinške cene.
Kupili bomo letalo od tovarne, ki je na robu propada prav zato, ker ga nobena Nato zaveznica (razen Poljske, kipa ima sedaj velike težave zaradi kršitve pogodbe s strani Case in neprijetnih zgodb o podkupovanju na državnem nivoju) ni izbrala. Z odločitvijo, da ne izberejo Spartana, za katerega je imela Finmeccanicapodpisane več kot stoodstotne protidoba-ve z našimi najsposobnejšimi podjetji, kot so na primer Iskra, Gorenje, Hermes itd., imamo neuporabno bolnišnico, nabavili smo neke belgijske puške, pri katerih nam na frontah ne bo noben zaveznik mogel pomagati ob najmanjši okvari. Kaj nas še čaka? Bomo ponovno proti italijanski Finmecca-nici, kije zmagala na vseh Natovih razpisih v zadnjih letih in ki se je javila tudi na naš razpis glede radarja, in bomo spet dali prednost francoskemu Thalesu, ki ima samo na papirju razvito digitalno tehnologijo? Bomo šli tako daleč, da bomo z našim proračunom celo financirali razvoj francoske vojaške industrije?
V	trenutku, ko berete ta članek, se ministri Italije in Slovenije sestajajo v sklopu državne bilaterale. Težko verjeti, da ne bo na mizi tudi rokavica, ki smo jo vrgli sosedom v obraz.
Janša se bori proti tajkunom, ki naj bi bili krivi za našo inflacijo in za vse možne socialne nepravičnosti. Žal vsak dan dokazuje, da so prav njegove lobističnepovezave tiste, ki obvladujejo naše gospodarstvo in nam delajo veliko proračunsko škodo. Vlada, ki pa tega ne ustavi, je soodgovorna!
Dr. Laris Gaiser
Brezplačna objava
V skrbi za okolje • Pogovor s strokovnjakom Fouadom Al Mansourjem
Strah in nasprotovanja brez vsake osnove
V javnosti je že nekaj časa veliko slišati o izrabi tako imenovane bioenergije oz. obnovljivih virov energije. V našem okolju so se sicer zadnje obdobje že kar „dobro prijeli" projekti, ki se nanašajo na izrabo lesa (zlasti lesnih odpadkov) v visokoenergetskih pečeh oz. kotlih, medtem ko so drugi viri izrabe alternativnih vrst energije še zelo neznani in zato pogosto v očeh javnosti pravi bavbav.
Foto: SM
Prva bioplinska naprava na živalske odpadke, ki je pridobila status KP, je bila postavljena na kmetiji Flere v Letušu. Na idejo o izgradnji bioplinske naprave je investitor prišel predvsem zaradi težav s sosedi, ki jih je motil smrad s sveže pognojenih travnikov.
Zakaj je tako, zakaj se ljudje bojijo na primer izgradnje bioplinske elektrarne ali podobnih objektov, je raziskal priznan strokovnjak z Inštituta Jožefa Štefana doktor Fouad Al Mansour. Njegova raziskava, ki nosi naslov Bioprom, odgovarja na veliko neupravičenih dvomov in vprašanj.
Vsekakor pri izgradnji objektov, namenjenih izrabi alternativnih virov energije, pomembno vlogo igra stališče javnosti, torej javno mnenje. Kakšno je pravzaprav v Sloveniji?
„Raziskava javnega mnenja na področju obnovljivih virov energije (OVE) je zelo pomembna za pospeševanje izkoriščanje teh virov. Projekti za izkoriščanje obnovljivih virov energije imajo pozitiven vpliv na razvoj lokalnih skupnosti, za njihove izvedbe pa je potrebna podpora širše javnosti. Vsi projekti na lokalni ravni zahtevajo podporo lokalnih skupnosti. Naša raziskava je potekala v okviru projekta »BIOPROM - Promocija bioenergije (Premagovanje ne-tehničnih ovir za implementacijo bioener-getskih projektov v gosto naseljenem okolju)«. V tem projektu smo raziskali vrsto ne-tehničnih ovir za izvedbo bio-energetskih projektov v urbanem področju. Tu ni bilo raziskano javno mnenje širše publike, ampak samo različne skupine, ki so nosilci odločanja o postavitev bio-energetskih projektov. Raziskali smo različne faktorje, ki vplivajo na uspešnost bio-energetskih projektov (ekonomske, finančne, zakonske, družbeno-ekonomske in pomanjkanje informacij), in zaključna mnenja o pogledu javnosti na bioenergetske projekte. Iz analize rezultatov pridobljenih odgovorov udeležencev pri bioenergetskih projektih je ugotovljeno, da ima pomanjkanje informacij največji vpliv na realizacijo bioenergetskih projektov, sledijo družbeno-ekonomske in finančne ovire, medtem ko so ekonomske ovire postavljene na četrto mesto. Najmanj problematične so po oceni vprašanih zakonske ovire. Ugotovljeno je tudi, da je konkurenčnost bio-energetskih projektov nizka v primerjavi z drugimi projekti na fosilno gorivo. Glede na rezultate analize so bili uvrščeni kot pomembni v urbanem področju projekti na pelete in biogoriva ter lesne sekance. Bioplinski projekti so nepomembni v urbanem okolju. Odločanje o investiranju v bioenergetske projekte je odvisno od ekonomskih in finančnih faktorjev in spre-
jemljivost javnosti.
Imamo dva primera, ki kažeta na te vplive. Prvi primer o pozitivnem vplivu je postavitev bioplinske elektrarne na kmetijskih farmah (Nemščak, Kolar, Flere) po sprejetju višje cene in premije za odkup električne energije iz bioplinarne. Drugi primer o negativnem vplivu je onemogočitev gradnje vetrnih elektrarn na Volovjem rebru zaradi nasprotovanje javnosti oziroma nevladne organizacije."
Kaj sploh so bioener-getski projekti in zakaj so tako zelo pomembni?
„Morda je potrebno najprej povedati nekaj o vrsti bioenergetskih virov. To so: les in lesni ostanki iz gozda, na žagah ali v lesno predelovalni industriji, slama, ostanki obrezovanja, drugi kmetijski ostanki in bioplin, pridobljen z anaerobno dige-stacijo (fermentacija v odsotnosti kisika). Poznamo več vrst bioplina, in sicer bio-plin, pridobljen iz kmetijskih odpadkov (živalski gnoj, rastlinski odpadki ...) ali drugih organskih (nekomunalnih) odpadkov (odpadkov kuhinj in restavracijah, preostanki zelenjave), deponijski ali od-lagališčni plin, ki nastane na deponijah, in bioplin iz čistilnih naprav.
Bioenergetski projekti so projekti za izkoriščanje bioenergetskih virov v energetske namene oziroma za proizvodnjo koristne toplote, električne energije in bio-goriva. Tako imamo sisteme daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, elektrarne na biomaso ali bioplin, odlaga-liščni ali bioplin iz čistilnih naprav in obratov za proizvodnjo biogoriva. V okviru tega lahko naštejemo projekte za proizvodnjo ali soproiz-vodnjo toplote in električne energije na lesno biomaso, proizvodnjo električne energije iz bioplina, deponijskega plina ali plina iz čistilnih naprav.
Visoka energetska odvisnost Slovenije in EU, ki presega 50% in bo po pričakovanju dosegala 70% v letu 2030, ter obveznosti Slovenije in EU za zmanjšanje emisije to-plogrednih plinov (TGP) za 8% do leta 2012 (glede na emisije v letu 1986 v Sloveniji in 1990 v EU) daje veliko pomembnost projektom za izkoriščanju OVE. Taki projekti povečujejo delež domače energije v energetske bilance in zmanjšujejo emisije TGP zaradi zmanjšanja uporabe fosilnih goriv ter pozitivno vplivajo na razvoj lokalnih skupnosti. Poseben pomen imajo bioenergetski projekti za pridobivanja toplote in električne energije iz lesa in
lesnih ostankov v Sloveniji zaradi razširjenosti gozda. Poleg tega imajo projekti za izrabo bioplina še večji pozitivni vpliv na okolje. Bioplin je podoben zemeljskem plinu in vsebuje 70% metana, ki ima 21 krat večji vpliv na okolje kot CO2."
Kateri so najboljši bio-energenti, kako jih pridobivamo, kako izberemo najustreznejše v nekem okolju?
„Razvrstitev bioenergen-tov je odvisna od razpoložljivosti na neki lokaciji in njihove ekonomske upravičenosti. V Sloveniji najbolj razširjen bioenergent so les in lesni ostanki. Seveda je izbira bioenergetskega projekta odvisna od razpoložljivosti vira in stroškov, povezanih z njihovo pripravo, ter danih možnosti financiranja. Na primer: najprimernejši bio-energetski vir v gozdnem območju je les in lesni ostanki, deponjiski plin na deponijah, bioplin iz gnoja na živinorejskih farmah itd."
Zakaj je v Sloveniji v energetski bilanci tako
majhen delež zelene energije?
„Delež obnovljivih virov energije v energetski bilanci Slovenije v letu 2006 je bil 11% in je tako celo višji od povprečja v EU, kjer je njihov delež v primarni bilanci manj kot 7%. Eden od strateških ciljev Resolucije o nacionalnem energetskem programu (ReNEP) je doseganje 12-odstotnega deleža OVE v primarni energiji. Za doseganje tega cilja so postavljeni naslednji cilji:
-	povečanje deleža proizvodnje električne energije iz OVE na 33,6 % do leta 2010,
-	povečanje deleža OVE pri
oskrbi s toploto na 25 % do leta 2010 in
- zagotovitev do 2 % deleža biogoriv iz OVE do konca leta 2005.
V skladu z Direktivo EU 2003/30/ES je cilj doseganje 7,5 % deleža letne količine biogoriv (v odstotkih energijske vrednosti goriva), dan na trgu za pogon motornih vozil do leta 2015."
Zakaj trend pridobivanja zelene energije pri nas ne narašča in kakšen sploh je ta trend v naši državi?
„Trend pridobivanje energije iz obnovljivih virov narašča. V zadnjih letih so bili postavljeni ali pa so še v gradnji sistemi daljinskega ogrevanja na lesno biomaso Vransko, Kočevje, Mozirje in Luče, Slovenske Konjice/Loče, Črnomelj/Čardak, Solčava, sistemi za proizvodnjo električne energije na deponjiski plin v Ljubljani, Mariboru in Celju, sistemi za proizvodnje električne energije iz bioplina Rakičan, Koto Ljubljana, kmetija Kolar in proizvodnja biodizla v Pinus Rače, Intercorn trading Gan-čani ter Oljarica Kranj. Na državni ravni je bil pripravljen operativni program rabe lesne biomase kot vira energije (OP ENLES 2007 - 2013), ki je zdaj v fazi sprejemanja."
Kakšna je razlika v pristopu do projektov koge-neracije, če primerjamo Slovenije in ostale države, ki ste jih zajeli v svoji raziskavi?
„Kogeneracija ali sopro-izvodnja je učinkovitejša tehnologija za pretvarjanje primarne energije (goriva) v električno energijo in koristno toploto kot v ločene proizvodnje električne energije in
toplote. V Sloveniji uporabimo pojem kvalificiranih proizvajalcev električne energije za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov ali v sistemih za soproizvod-njo (kogeneracija) toplote in električne energije (SPTE). V že sprejeti Resoluciji o nacionalnem energetskem programu (ReNEP) je postavljen strateški cilj podvojitev deleža proizvodnjo električne energije iz SPTE. Tudi zdaj je v pripravi zakonska osnova za prenos EU Direktive 2004/8/ES o spodbujanju soproizvodnje. V okviru tega bo določen sistem spodbud državnih pomoči SPTE. Sedanja zakonodaja daje prednost
nakupu električne energije od kvalificiranih proizvajalcev. V Energetskem zakonu so sistemski operaterji prenosnega (SOPO) in distribucijskega (SODO) omrežja električne energije odgovorni za odkup vse električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije.
Mehanizmi podpore SPTE so v obliki fiksne cene in premije za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev in v ugodnih kreditnih pogojih za investicije, ki jih nudi Ekološki sklad RS. Fiksne cene in premije za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev (Feed-in tariff) so že od leta 2002 določene s sklepom vlade (Sklep o cenah in premijah za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije) na osnovi sprejete uredbe - Uredba o pravilih za določitev cen in za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije)."
Neizpodbitno dejstvo je, da če bo človeštvo hotelo preživeti, se bo moralo obrniti k alternativnim virom energije, saj je fosilnih goriv vedno manj. Obnovljivih virov energije (veter, sonce, geotermalna energija, bio-masa, živalski odpadki itd.) pa imamo veliko, poleg tega so z reciklažo in uporabo veliko manj škodljivi za okolje.
Kako kaže z izgradnjo bio-projektov vnaprej, kakšna je prihodnja energetska politika in še nekaj zanimivosti, pa lahko preberete v naslednji številki našega časopisa.
SM
Brezplačna objava
Blaž Rola
Končal nastope na Australian opnu
Stran 16
Rokomet
Ptujčanke na finalnem turnirju Pokala Slovenije Stran 16
Strelstvo
Rok Pucko zmagal 4. zapored
Stran 17
Odbojka
Lahko delo za igralce športnih stav
Stran 17
Šolski šport
Na področnem prvenstvu zmagala Dornava
Strani 19 PK Terme Ptuj Rezultatski in organizacijski napredek Strani 18
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
E-mail: sport@radio-tednik.si
tednik
Športnik leta Mestne občine Ptuj za leto 2007
Lani sta bila najboljša atletinja in judoist
Komisija za izbor naj športnika mestne občine Ptuj za leto 2007 je imela tudi letos težko delo, saj so nekateri športniki, ki so člani klubov s sedežem v MO Ptuj, dosegli zelo dobre rezultate. Na koncu je določila, da sta si ta laskavi naziv prislužila atletinja Nina Kolarič in judoist Klemen Ferjan. Slednji je v tem izboru slavil že lani, za Nino pa je to prvo tovrstno priznanje (lani je bila tretja, zmagala je športna plezalka Mina Markovič).
To je že 49. izbor (prvi je bil leta 1957, vmes pa dvakrat izbora niso izvedli), kar prireditev uvršča med tiste z najdaljšo tradicijo. Posebni gost prireditve je bil letos Miro Cerar, nekdanji vrhunski telovadec, ki je med drugim v svoji športni karieri osvojil tudi dve zlati odličji na olimpijskih igrah (leta 1964 v Tokiu in leta 1968 v Meksiku). Ob Cerarju je bila posebna gostja prireditve pa-raolimpijka Mateja Pintar, ki je dobitnica zlate medalje na paraolimpijskih igrah v Atenah 2004 v namiznem tenisu.
Atletinja Nina Kolarič, članica AK Cestno podjetje Ptuj in stalna članica državne reprezentance, je v lanskem letu v svoji paradni disciplini, skoku v daljino, dosegala odlične rezultate in se zelo približala normi za nastop na letošnjih olimpijskih igrah v Pekingu; njena najboljša znamka je bila 657 cm. Je državna prvakinja med čla-
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Nina Kolarič, članica AK Cestno podjetje Ptuj, se je lani v skoku v daljino zelo približala normi za nastop na letošnjih OI.
Član JK Drava Ptuj Klemen Ferjan je drugič zapored osvojil naziv najboljši športnik MO Ptuj.
nicami in mlajšimi mladinkami, uspešno pa je nastopila na dveh velikih tekmovanjih v lanskem letu: na EP mlajših članic
v Debrecenu in na Univerzijadi v Bangkoku. Na prvem je osvojila 8. na drugem pa 13. mesto. Drugo mesto v letošnjem v iz-
boru je pripadlo članici ŽRK Mercator Tenzor Ptuj in stalni državni reprezentantki Kristini Mihič, tretje pa judoistki Lei
Murko, članici JK Drava Ptuj.
Judoist Klemen Ferjan, član JK Drava Ptuj, je drugič zapored osvojil naziv naj športni-
ka Ptuja. To si je prislužil predvsem z odmevnim rezultatom na EP v Beogradu, kjer je osvojil 5. mesto. Na svetovnem prvenstvu v Braziliji je kljub poškodbi osvojil 12. mesto. V letošnjih tekmovanjih bo poskušal na tekmah svetovnega pokala zbrati dovolj točk za dosego norme za nastop na OI v Pekingu. Za njim sta se zvrstila Aleksander Kolednik, član KBV Ptuj in nogometaš Drave Rok Kronaveter.
Med ženskimi kolektivi je prvo mesto pripadlo rokome-tašicam ŽRK Mercator Tenzor Ptuj, druge so bile teniške igralke TK Terme Ptuj, tretje pa članice ženskega odbojkarskega kluba Ptuj. V kategoriji moških ekip je tretje leto zapored slavil kolesarski klub Perutnina Ptuj, za njimi pa so se zvrstili nogometaši Drave in judoisti JK Drava Ptuj.
Priznanje za življenjsko delo na področju športa je letos prejel Boris Perger, ki je v različnih športih in v različnih vlogah (igralec, trener, organizator ...) aktiven že 50 let. Posebna priznanja za vrhunske dosežke na področju športa sta prejela boksar Dejan Zavec in golfist Matjaž Gojčič, v kategoriji šahistov pa Duško Pavaso-vič (Šahovsko društvo Ptuj) in ekipa ŠD Ptuj.
Več o sami prireditvi v naslednji številki Štajerskega tednika.
Jože Mohorič
Najpopularnejši športnik Spodnjega Podravja
Izbrali ste Ano Mihaelo in Dejana
Letos smo v družbi Radio-tednik Ptuj v sodelovanju s športnim portalom www. sportne-novice.com izpeljali že tretji izbor za najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja; v prvih dveh so slavili Dejan Zavec (2 krat), Nina Kolarič in Lea Murko.
V letošnjem glasovanju ste prvič oddali več kot 1000 glasov, kar daje izboru vedno večjo težo; glasove je prejelo 21 športnikov in športnic. Letos je nekoliko manj glasov »odšlo« na ormoško področje, zato pa jih je precej dobil slovenskobi-striški atlet Miran Vodovnik. Že tretjič zapored je v moški konkurenci slavil boksarski šampi-on Dejan Zavec, ki je s svojimi zmagami v profesionalnih bor-
bah in športnim obnašanjem lahko pravi vzor številnim športnikom. Sledijo mu Miran
Vodovnik (veliko glasov je dobil predvsem na športnem portalu), Klemen Ferjan in Doris
Kelenc.
Bolj izenačena je bila borba pri dekletih (podobno je bilo
že na prvih dveh izborih), na koncu pa je slavila Ana Mihaela Ciora, članica ŽRK Mercator Tenzor Ptuj. Za njo sta se zvrstile dosedanji zmagovalki, Nina in Lea.
Končni vrstni red, dekleta:
Ana Mihaela Ciora (ZRK Mercator Tenzor Ptuj)
Dejan Zavec
1.	Ana Mihaela Ciora (ZRK Mercator Tenzor Ptuj) 205
2.	Nina Kolarič (AK Cestno podjetje Ptuj) 156
3.	Lea Murko (JK Ptuj) 90
4.	Mina Markovič (športno plezanje)
5.	Majda Raušl (SK Ptuj), Sergeja Lorber (ZOK Ptuj), Mateja Arnuš (ZNK Ljudski vrt), Laura Pajtler (AK Cestno podjetje Ptuj) ...
Fantje:
1.	Dejan Zavec (boks) 255
2.	Miran Vodovnik (AK Almont Slovenska Bistrica) 161
3.	Klemen Ferjan (JK Drava Ptuj)
32
4.	Doris Kelenc (NK Drava Ptuj) 25
5.	Mitja Mahorič (KK Perutnina Ptuj), Marko Bezjak (RK Jeruzalem Ormož), Matjaž Gojčič (Golf klub Ptuj), Rok Kronaveter (NK Drava Ptuj), Simon Simonič (SD Juršinci), Boštjan Simonič (SD Kidričevo-Tenzor), Simon Simonič (SD Kidričevo-Tenzor), Gregor Gazvoda (KK Perutnina Ptuj) .
Jože Mohorič
Rokomet • Pokal Slovenije (ž)
Ptujcanke na finalnem turnirju
Celeia Žalec -Mercator Tenzor Ptuj 25:28 (10:12)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Ma-
rinček (18 obramb), Kelenc, Puš 6, Majcen, Korotaj, Prapotnik 6, Ciora 8(6), Kikanovič 3, Cvetko, Volarevič 2, Mihič 1, Strmšek 2, Havlas. Trener: Nikola Bistrovič.
Ptujske rokometašice so se z zmago proti domači ekipi Celeia Žalec uvrstile na zaključni turnir pokalnega tekmovanja. Dekleta so si to uvrstitev močno želela ter si jo na koncu tudi
priigrala. V bistvu je najbolj pomembna zmaga, ki prinaša napredovanje, igra pa se hitro pozabi.
Gostje iz Ptuja so bile tiste, ki so imeli skozi vso srečanje pobudo, vendar je bilo v njihovi igri precej nihanj in pa veliko tehničnih napak. Velikokrat je ekipo iz zagat reševala reprezentančna vratarka Miša Ma-rinček, ki je na koncu zbrala osemnajst obramb.
To je bilo za rokometašice že drugo srečanje v tem tednu in je bilo pomembno tudi iz psi-
Nikola Bistrovič - trener Mercator Tenzor Ptuja: »Najbolj pomembno je, da smo zmagali in da bomo udeleženci zaključnega turnirja v pokalnem tekmovanja. Časa za oddih ni, saj že v soboto igramo v Ljubljani. Skrivnosti med nami praktično ni, saj vemo kako igrajo naše domačinke in se bomo temu ustrezno pripravili.«
Pokal Slovenije - četrtfinale
V sredo so bila odigrana četrtfinalna srečanja v ženski konkurenci za pokal Slovenije. Na zaključni turnir so se uvrstile ekipe Mercator Tenzor Ptuj, Krim Mercator, Celjske mesnine in Olimpija PLK, ki je napredovala brez odigrane tekme, saj je ekipa Zagorje Istrabenz Gorenje odstopila od nadaljnjega tekmovanja v pokalu.
REZULTATI: Celeia Žalec - Mercator Tenzor Ptuj 25:28 (10:12), Celjske mesnine Evro Casino Kočevje 32:20 (17:10), Krka - Krim Mercator 19:51 (9:21).
hološkega vidika pred sobotnim gostovanjem v Ljubljani, pri Olimpiji PLK. Na tribuni v Žalcu je bil tudi njihov trener in selektor slovenske ženske rokometne reprezentance, Robert Beguš, ki bo svojo ekipo poizkušal kar najbolje pripraviti na dvoboj z Mercator Tenzor Ptujem. Olimpija je v letošnji sezoni veliko močnejša in nevarnejša kot v lanskem tekmovalnem letu in bo potrebno biti previden.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Igralke ZRK Mercator Tenzor Ptuja (na sliki Kristina Mihič) so se z zmago proti ekipi Žalca uvrstile na zaključni turnir slovenskega pokalnega tekmovanja.
Nogomet • NK Drava Ptuj
V soboto že na Ptuju
Danes (v petek, op. p.) bodo dnje pripravljalno srečanje z v Medugorju nogometaši Neretvo, po tekmi pa se bodo ptujske Drave odigrali še za- odpravili domov. Sledila bosta
Foto: Črtomir Goznik
lan Emeršič je na tekmah v Širokem Brijegu in Medugorju dobil precej priložnosti za dokazovanje.
dva prosta dneva, nato pa po ustaljenem ritmu ter programu strokovnega štaba sledi delo na Ptuju, kjer so trenutno ugodne razmere za vadbo.
V ptujskem taboru so po dveh odigranih srečanjih (Široki Brijeg in Dinamo) zadovoljni s prikazano igro, še posebej proti močnemu zagrebškemu Dinamu. Do začetka prvenstva je še več kot mesec dni, kar je dovolj časa za dobro pripravljenost na spomladanski del prvenstva. Nogometaši so v Medugorju dobro vadili, nič bistvenega pa se ni zgodilo v zvezi z morebitnimi okrepitvami (ali odhodi). Rok Kronaveter se po poškodbi počasi vrača v ekipo in očitno je, da bo z njim Drava močnejša. Precej priložnosti za igranje so dobili tudi Ian Emeršič, Zagoršek, Lenič, Kurež, Mandič in Fabio. Če na Ptuj ne bo Lunguja iz Maribora, bo morda prav Fabio tisti, ki bo zasedel mesto v zadnji vrsti. Po informacijah, ki smo jih prejeli, so vsi igralci zdravi in ni na novo poškodovanih, kar je razveseljiva novica.
Danilo Klajnšek
Tenis • Blaž Rola (TK Terme Ptuj)
Koncal nastope na Australian opnu
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola je lahko zadovoljen s prikazanim na avstralski turneji, še posebej na Australian opnu.
Mladi ptujski teniški igralec Blaž Rola, rojen oktobra 1990, je dosegel veliki uspeh z uvrstitvijo na glavni turnir mladinskega Australian opna; to je bil njegov prvi nastop na grand slam turnirjih. Uspešno je začel tudi nastope v glavnem turnirju, saj je premagal Japonca Eharo. V 2. krogu je bil njegov nasprotnik šele 15-letni (!) Avstralec Bernard Tomič, ki velja za enega največjih talentov svetovnega tenisa. Tomič se je sicer rodil v Nemčiji, sedaj pa je njegovo stalno prebivališče avstralski Gold Coast. Letos je odlično začel nastope na mladinski turneji, saj je že osvojil turnir visoke prve kategorije v Melbournu (Notthinghill), kjer se Blaž ni uspel uvrstiti na glavni turnir. Mladi Avstralec (5. nosilec) je s svojo napadalno
igro precej onemogočil Blaža, predvsem v 1. setu, ki ga je hitro dobil s 6:2. V nadaljevanju mu je še edini preostali slovenski predstavnik na turnirju bistveno bolje pariral, vendar je po manj kot uri igre Tomič
Rezultati: Australian open, mladinci, posamezno:
1.	krog: Blaž Rola - Hirovasu Ehara (Japonska) 6:7(4), 7:5, 6:4.
2.	krog: Blaž Rola - Bernard Tomič (Avstralija, 5) 2:6, 4:6.
Dvojice:
1. krog: Blaž Rola/Jan Tavčar (Slovenija) - Logan Mackenzie/ Dane Drodoggia (Nova Zelandija/Avstralija) 4:6, 7:5, 7:10.
zmagal. Slednji je izkoristil 4 priložnosti za break (od 6), Rola pa le 1 (od 2). Drugi slovenski predstavnik na turnirju Jan Tavčar je nastope med posamezniki končal v 1. krogu, prav tako sta v paru z Blažem izgubila uvodni dvoboj dvojic. V tesnem obračunu je bil od njiju boljši novozelandsko-av-stralski par.
Kljub tema porazoma je Blaž lahko s prikazanim na avstralski turneji zadovoljen, predvsem z najpomembnejšim nastopom - Australian opnom. Zagotovo bo precej napredoval na lestvici ITF, kjer je trenutno na 128. mestu. Več o samem nastopu in o celotni avstralski turneji bomo lahko izvedeli po njegovi vrnitvi v domovini, ki je predvidena v naslednjem tednu.
Jože Mohoric
Kolesarstvo m KK Bike Ek Haloze 2002
Tudi uradno zaključena sezona
S sklepnim dejanjem, s podelitvijo pokalov in priznanj Kolesarske zveze Slovenije v tekmovanju za Pokal Slovenije, je za ptujske kolesarje iz ekipe KK Bike Ek Haloze 2007, tudi uradno zaključena sezona tekmovanj v letu 2007.
Pretekla sezona je bila za kolesarje več kot uspešna, saj so po štirih letih obstoja tekmovalne ekipe, v letošnjem letu ekipno osvojili 6. mesto v Sloveniji. Pred ekipo iz Ptuja so bile uvrščeni le najboljši v Sloveniji, ki po številčnosti tekmovalcev močno presegajo malo ptujsko tekmovalno ekipo, v tekmovanjih za Pokal Slovenije pa so prisotni vse od začetka teh tekmovanj. Točke k uspehu ekipe KK Bike Ek Haloze 2002 so lani prispevali Andreja Bezjak, Natalija Veršič, Miha Vantur, Zvonko Hasemali, Peter Strašek, Iztok in Matic Robič, Franc Frangež, Andrej Gu-ček, Vojko Kosič, Ma-
rio Vračič in Blaž Omahen.
Posamično sta v pretekli sezoni tekmovanj največji uspeh za ekipo dosegla Miha Vantur in Natalija Veršič. K naslovom državnih prvakov sta dodala še osvojitev prvega mesta v skupnem seštevku točk v tekmovanju za Pokal Slovenije, kar je v močni konkurenci tekmovalcev v obeh kategorijah zavidljiv uspeh. Miha in Natalija sta se sicer v štirih letih tekmovanj hitro približevala vrhu v svojih kategorijah, vseeno pa je bilo
Miha Vantur in Natalija Veršič, v ozadju direktor kluba Davorin Panikvar
težko pričakovati, da bosta že ob koncu sezone 2007 stala na zmagovalni stopnički. V skupnem točkovanju v tekmovanjih za Pokal Slovenije so bili med najboljših deset posamično uvrščeni še Andrej Guček, Zvonko Hasemali, Peter Stra-šek in Andreja Bezjak.
Kljub temu, da v tem obdobju v amaterskem kolesarstvu ni tekmovanj, tekmovalci iz KK Bike Ek Haloze 2002 ne mirujejo in nabirajo moči za novo sezono. Ptujčani računajo, da bodo tudi v naslednji tekmovalni sezoni v slovenskem prostoru dosegli odlične rezultate. Cilj kolesarjev iz Ptuja je, da se jim z dobrimi rezultati uspe uvrstiti tudi na svetovno prvenstvo amaterskih kolesarjev, ki se vsako leto odvija v Avstriji, kjer bi lahko pomerili moči z najboljšimi amaterji na svetu.
Danilo Klajnšek
Odbojka m 1. DOL (ž)
Lahko delo za igralce športnih stav
Jutri bodo s prvenstvenimi tekmami nadaljevale odboj-karice v prvi ligi. V Grosuplju bodo gostovale vodilne Mariborčanke, Blejke bodo gostile drugouvrščeno moštvo Benedikta, v Koper bo potovalo zadnje moštvo lige - Prevalje, Ptujčanke pa se odpravljajo na gostovanje k Epic Sloving Vitalu v Ljubljano.
16. krog državnega prvenstva bi skoraj zagotovo pomenil lahko delo za igralce športnih stav (v kolikor bi odbojkarska liga kotirala na stavnicah); v obračunih med moštvi zgornjega in spodnjega dela lestvice bi bilo namreč veliko presenečenje, če bi kateremu »nižjeligašu« uspelo zmagati. Še največ možnosti imajo morda prav ptujske odbojkarice, saj na lestvici za svojimi tokratnimi tekmicami zaostajajo zgolj dve mesti. A je kvalitetna razlika precejšnja, kar potrjujeta obe prejšnji srečanji, ki so jih dobile Ljubljančanke. Ne glede na le en dobljen niz v dveh tekmah, so v gostujočem taboru optimistke:
»Obakrat, tako v Ljubljani kot na Ptuju, smo bile dokaj enakovreden tekmec, čeprav rezultat tega morda ne pokaže. To nam vliva samozavest, mislim da smo z nekaterimi novostmi na treningih naredile korak naprej. Kaj dosti izgubiti ne moremo, če bomo igrale kot znamo, je vse mogoče. Osnovni pogoj je dobra igra v obrambi, v kolikor želimo zmagati, bomo morale odigrati zares vrhunsko, saj nas čaka zelo kvaliteten nasprotnik,« je povedala ptujska trenerka in igralka Ser-geja Lorber.
Po enomesečnem novoletnem premoru se Ptujčanke počasi vračajo v tekmovalno formo. V sredo so za uigravanje odigrale prijateljsko tekmo s Šempetrom. A kot v sredo, tudi jutri ne bodo odigrale v popolni postavi. Lorberjeva še vedno ne more računati na kapetanko Anjo Cvirn, ki je poškodovana. Računa pa na bučno podporo s tribun.
UG
Judo
Impolu ekipno 1. mesto
Tekmovanja judoistov za pokal Pohorskega bataljona v športni dvorani v Slovenski Bistrici v zadnjih nekaj letih zaradi manjše udeležbe tekmovalcev niso več tako privlačna. Na 39. Pokalu Pohorskega bataljona je nastopilo med člani le 97 judoistov iz petih držav. »Ne morem razumeti, zakaj je udeležba tako siromašna. Pogrešam predvsem slovenske tekmovalce. Razlogov, zakaj jih ni, je več, a o tem ne bi razglabljal,« je v imenu prireditelja tek-
movanja dejal Ernest Tramšek, direktor JK Impol.
Razlog odsotnosti najboljših naših je utrujenost od napornih priprav pred začetkom tekmovanj za svetovni pokal. Nastopila sta le Matjaž Ceraj in Primož Ferjan, a se je slednji že v uvodnem dvoboju poškodoval. Naši judoisti so zmagali v štirih kategorijah, v treh so slavili tekmovalci iz tujine. Večina finalnih dvobojev se je končala z ipponom.
Sebi Kolednik
Rezultati:
ml. deklice: do 48 kg: 1. Tjaša Brumen - JK Drava;
ml. dečki: do 60 kg: 1. David Forštnarič - JK Gorišnica;
kadeti: do 81 kg: 3. Damjan Ljubec - JK Drava;
kadetinje: do 63 kg: 3. Tanja Kociper - JK Gorišnica;
člani: do 60 kg: 1. Matjaž Trbovc - JK Sankaku, 2. Dorijan Jamnišek
-	JK Duplek; do 66 kg: 1. Simon Mohorovič - JK Bežigrad, 7. Kristjan Crnič - JK Impol; do 73 kg: 1. Mitar Mrdič - JK Bosna; do 81 kg: 1. Uroš Tajhman - JK Duplek, do 90 kg: 1. Milan Randl - JK Bratislava, 3. Denis Imamovič - JK Impol, 5. Žiga Unuk - JK Impol, 7. Ervin Vinko - JK Drava Ptuj; do 100 kg: 1. Zoltan Palkovacs - JK Dukla Slovaška, 7. Primož Ferjan
-	JK Impol; nad 100 kg: 1. Matjaž Ceraj - JK Impol, 3. Nejc Kučan - JK Impol.
Ekipno: 1. Impol 73 točk, 2. Duplek 70, 3. Bežigrad 65.
Tjaša Brumen (JK Drava Ptuj) je v Slovenski Bistrici zmagala med mlajšimi deklicami v kategoriji do 48 kg.
Strelstvo • 4. krog državne mladinske lige v Ormožu:
Rok Pučko zmagal 4. zapored
V	nedeljo se je v ormoški športni dvorani na Hardeku odvijal 4. krog državne mladinske lige v streljanju z zračnim orožjem in pokal prijateljstva za najmlajše strelce-pionirje. Na zelo dobro organiziranem turnirju, ki so ga pripravili marljivi člani domačega društva Kovinar iz Ormoža, so naši strelci iz Spodnjega Podravja največ uspehov ponovno poželi v najmočnejši in najštevilčnejši kategoriji pionirjev in pionirk.
V	ekipnem seštevku so še drugo zaporedno zmago s 523 krogi dosegli strelci SD Kovinarja iz Ormoža, ki so se s tem uspehom še dodatno utrdili na skupnem 1. mestu (izredna konkurenca 14 ekip!) v seštevku vseh štirih turnirjev. Med posamezniki je najboljšo uvrstitev za domači klub dosegel Tilen Vnučec s 177 krogi na 7. mestu, Jan Šumak je s 174 krogi osvojil 13. mesto, med dobitnike točk pa se je s 15. mestom uvrstil tudi kidričevski strelec Aleš Pernat s 174 krogi. Dobre uvrstitve so dosegli še: 21. Grega Polajnko 172 krogov, 26. Tomi Jevšovar 170 krogov (oba SD Kovinar Ormož) in 33. Sašo Stojak, SK Ptuj, 169 krogov. Valentin Tratnik je s 155 krogi osvojil 47. mesto, Jan Tovornik 153 krogov 48. mesto, Niko Visočnik 148 krogov 53. mesto, Blaž Topo-lovec 147 krogov 55. mesto in Kristijan Jurič 146 krogov 59. mesto. Med pionirkami sta si z enakim rezultatom 176 krogov (seriji 88, 88) 9. in 10. mesto razdelili domačinki Petra Vernik in Melanie Habjanič, boljšo uvrstitev pa je določi-
Foto: Simeon Gonc
Juršinski strelec Rok Pučko nadaljuje s svojim zmagovitim nizom.
lo večje število desetic 3:2 za Petro. Svoj najboljši dosežek s 172 krogi si je pristreljala Ptuj-čanka Sara Rojko, ki je osvojila 14. mesto, Melisa Kosi je s 168 krogi zasedla 17. mesto, Ptujčanki Valentina Ranfl in Maja Bezjak pa sta s 144 in 136 krogi tekmovanje končali na 24. in 25. mestu. V ekipnem seštevku so slavile strelke iz Maribora s 534 krogi, domačinke so s 520 krogi osvojile 3. mesto, Ptujčanke pa so s 452 krogi zasedle 4. mesto.
V kategoriji mladincev z zračno pištolo z odličnim streljanjem nadaljuje juršinski strelec Rok Pučko, ki je tokrat s 367 krogi dosegel že četrto zaporedno zmago. Ptujčan Rok Veršič je s 326 krogi osvojil 14. mesto. Med mladinkami je z novo zmago svojo dobro formo potrdila Romana Pre-
lec iz Železnikov s 349 krogi, med najboljše tri pa se je prebila tudi ptujska strelka Mateja Pešakovič, ki je s 336 krogi osvojila 2. mesto. V ekipnem seštevku kadetov s pištolo je juršinska ekipa z 906 krogi osvojila 3. mesto, med posamezniki pa sta zelo izenačeno streljanje s 335 in 334 krogi prikazala Niko Pšajd, ki je zasedel 5. mesto in David Kekec ki je osvojil 7. mesto. Novinec v juršinski ekipi Jernej Pon-delak je z 237 krogi osvojil 16. mesto. Med kadetinjami s pištolo je dornavska strelka Staša Simonič dosegla 345 krogov in osvojila 3. mesto.
Pri kadetih s puško je nov uspeh dosegel kidričevski strelec Uroš Mohorko, ki se mu je s 381 krogi še drugič v tej sezoni uspelo prebiti na stopničke in osvojiti 3. mesto. Prvič se je
Košarka m OMREZJE.NET & PARKL
Slamovcem zmaga ušla za las
S tekmami sedmega kroga je končana prva polovica tekmovanja v prvi ligi, medtem ko v drugi ligi sledijo še tri tekme pred razigravanjem. Na lestvici 2. lige v skupini B slabo kaže mladi ekipi iz Starš, ki še niso okusili slasti zmage in najverjetneje razigravanja ne bodo »videli«. V skupini A je še vse »odprto«, vendar ima rahlo prednost ekipa Destrnika, ki je v prvi tekmi premagala ekipo Ptujske gore. Zadnji dve ekipi v obeh skupinah bosta odigrali dve tolažilni tekmi. Ostalih osem ekip gre v »boj« za uvrstitev v prvo ligo. Treba bo priti v finale, zmagovalec bo za »nagrado« postal udeleženec prve lige, poraženec finalne tekme bo imel še eno možnost; igral bo dve tekmi s sedmo uvrščeno ekipo prve lige za morebiten napredek.
V prvi ligi so bili rezultati bolj ali manj pričakovani. Pra-gerčani so s pol moči odpravili Kidričane. »Dečki« niso imeli večjih težav z ekipo Dornave, ki se je dobro upirala nemo-tivirani ekipi domačih vse do polčasa. Sledil je »vrtoglavi« ples v tretji četrtini in dečki so zmago pospravili v svoj žep. Neman nikakor letos ne najde svoje igre, pa tudi skompleti-rati mu ne uspe svoje ekipe. Rače niso imele z njimi večjih težav in pridno nabirajo točke za končni turnir.
Ekipa Starš je gostila ekipo Šd Slam, ki igra iz kroga v krog bolje. Ker ekipa iz Starš ni bila kompletna, je bil to še dodatni motiv gostom iz Ptuja. Tekmo so pričeli poletno in narekovali tempo, ki so ga domači s težavo lovili. Prednost po prvem delu igre je bila sicer minimalna (en koš), vendar je nadaljevanje s hitrim tempom prineslo prednost devetih košev do odmora. V nadaljevanju so domači le »strnili« vrste in rezultat znižali za pet košev. V zadnjem delu igre sta ekipi prikazali borbeno igro, tehtnica se je do končnice prevesila na stran domačih, ki so izenačili. Le 15 sekund pred koncem so domači povedli za en koš, a so gostje zapravili oba prosta meta. Kaj več od hitre
taktične osebne napake ni bilo moč narediti. Najboljši strelec Milič je »hladnokrvno« zadel oba meta. Gostje so hitro prenesli žogo v napadalno polovico, vendar met za točke ni zadel obroča in domači so žogo zadržali vse do konca. Vse ostale zanimivosti lahko preberete na www.parkl.si.
1. liga
Rezultati 7. kroga: Good guys -KMO Dornava 78:52 (10:16, 21:15, 24:9, 23:12), KK Pragersko - ŠD Kidričevo 95:82 (26:18, 26:15, 16:27, 27:22), KK Rače - Neman 77:56 (20 :14, 16:10, 22:17, 19:15), KK Starše -ŠD Slam 69:66 (17:18, 10:18, 17:12, 25:18).
1.	KK STARŠE 7 7 0 +111 14
2.	KK PRAGERSKO 7 6 1 +141 13
3.	GOOD GUYS 7 5 2 + 60 12
v kategoriji kadetov s standard puško preizkusil tudi domačin Jan Šumak, ki je s 367 krogi osvojil dobro 12. mesto, pred Gregom Novakom iz SD Jože Kerenčič z enakim rezultatom, vendar slabšo zadnjo serijo (92 :86) na 13. mestu. Strelca SD TSO Tadej Ivanuša in Grega Ivančič sta s 356 in 331 krogi zasedla 19. in 29. mesto. Med kadetinjami s puško je letošnjo najboljšo uvrstitev s 4. mestom in 373 krogi dosegla Barbara Muhič, SD TSO, Melanie Habjanič in Petra Vernik pa sta s 360 in 343 krogi osvojili 7. in 13. mesto. V ekipnem delu je ponovno slavila ekipa iz Gorenje vasi s 1148 krogi, strelci SD Kovinarja iz Ormoža so s 1070 krogi osvojili 6. mesto, strelci SD TSO pa so s 1060 krogi tekmovanje končali na 9. mestu.
Simeon Gonc
4.	KK RACE
5.	ŠD SLAM
B. ŠD KIDRIČEVO T. NEMAN
T 4	3	t 33	11
T 2	5	- 29	9
T 2	5	- 54	9
T 1	B	- 119	8
8. KMO DORNAVA (-1) 7 16 - 143 7
2. liga
Rezultati: ŠD Cirkovce - ŠD Ptujska gora 56:38 (15:12, 10:7, 20:9, 11 :10), KK Ptuj - ŠD Destrnik 90:44 (24 :17, 18:9, 23:10, 25:8), ŠD Majšperk - KK Starše mladi 100:67 (21:15, 18 :15, 29:19, 32:18), ŠD Podlože - KK Nova vas MB 63:79 (17:16, 14:19, 17:22, 15:22). Prosti sta bili ekipi KK Avtoefekt in Bar LM Prag.veterani.
2. A liga
1.	KK PTUJ	6	5	1 + 81	11
2.	EKART CIRKOVCE	6	5	1 + 69	11
3.	KK AVTOEFEKT	5	3	2	+ 47	8
4.	ŠD PTUJSKA GORA	6	0	6 - 80	6
5.	ŠD DESTRNIK	5	1	4	-117	6
2. B liga
1.	SD PODLOZE 6 4 2 - 15 10
2.	BAR LM PRAG.VET. 5 4 1 + 88 9
3.	ŠD MAJŠPERK 6 3 3 + 13 9
4.	KK NOVA VAS MB 5 3 2 + 16 8
5.	KK STARŠE MLADI 6 0 6 -102 6 Lestvica najboljših strelcev po 7.
krogu: 1. Aleš Milič (KK Starše) 234, 2. Davor Bauman (KK Rače) 168, 3. Gregor Bien (ŠD Slam) 153, 4. Jan Nič (KK Starše mladi) 140, 5. Mitja Blažič (KK Nova vas MB) 133 košev.
Pari 8. kroga:
Košarkarji KK Slam
1.	liga: KK Starše - Good guys, KK Rače - KK Pragersko, Neman - ŠD Kidričevo, KMO Dornava - ŠD Slam.
2.	liga: ŠD Podlože - ŠD Majšperk, KK Nova vas MB - Bar LM Pragersko veterani, KK Ptuj - ŠD Cirkovce, KK Avtoefekt - ŠD Destrnik. Prosti sta ekipi KK Starše mladi in ŠD Ptujska gora.
Radko Hojak
Foto: SK
Plavanje • Plavalni klub Terme Ptuj
Rezultatski in organizacijski napredek
Na Ptuju je veliko športov in klubov, ki imajo dolgo tradicijo, imajo veliko članov ter se posvečajo delu z mladimi -mednje sodi tudi plavalni klub Terme Ptuj. Z razvojem Term Ptuj se razvija in napreduje tudi plavalni klub, ki se lahko pohvali s tem, da združuje 125 mladih plavalcev in plavalk. Mladi imajo radi vodo in plavanje, za strokovno in organizirano vadbo pa sta v minulem letu skrbela Tanja Rozman in Mijo Zorko iz Celja.
Predsednik PK Terme Ptuj Franjo Rozman je povedal, da so bili zadovoljni z doseženim v letu 2007, saj so rezultatsko in organizacijsko precej napredovali. »Naš cilj je, da bi še povečali število tekmovalcev, predvsem v članski konkurenci. To pa se seveda ne more zgoditi čez noč, ampak je potrebno biti vztrajen in se držati začrtanih ciljev. Dobro delo se opazi in potem zadeve stečejo v želeno smer,« je še dodal Rozman.
Z dosežki njihovih plavalcev in plavalk v minulem letu so bili v klubu zadovoljni. Gregor Šerbec je nastopal v sedmih disciplinah in je dosegal dobre uvrstitve in bil vedno blizu najboljših. Tudi Blaž Kekec v pro-
Najstarejša tekmovalna skupina s trenerjema, prof. Tanjo Rozman in Juretom Rozmanom.
sti in prsni tehniki dosega vedno boljše rezultate, napredujejo pa tudi mladi, med katerimi lahko omenimo Blaža Hazema-lija, Nušo Šerbec, Ano Sršen in Bredo Zorec. V letu 2008 si v klubu želijo napredka svojih tekmovalcev, realno upajo tudi na kakšno medaljo v mladinski
ali kadetski konkurenci.
PK Terme Ptuj je skupaj s Termami Ptuj lani organiziral 4. mednarodni plavalni miting, ki je uspel v vseh vidikih, predvsem pa je bil izredno številčen, kar pomeni, da se je Ptuj uvrstil tudi po organizacijski plati na slovenski plavalni zemljevid.
Namizni tenis • Novički
Ivana in Vesna brez zmage
Pro tour v Velenju
Minuli teden je v Velenju potekalo mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu, tako imenovani Pro tour. V moški konkurenci je slavil trikratni evropski prvak in prvi nosilec Belorus Vladimir Samsonov, ki je v finalu z 4:2 premagal Ching Lija iz Hon-konga. V ženski konkurenci je prvo mesto osvojila Jiao Li iz Nizozemske, ki je v finalu premagala Belorusinjo Irino Pav-lovič. Med našimi je najdalje prišel najboljši slovenski igralec Bojan Tokič, ki je v osmini finala izgubil od kasnejšega zmagovalca. V Velenju letos ni bilo igralk in igralcev iz Kitajske, ki se po odpovedi turnirja v Zagrebu niso odločili za pot v Evropo.
Od ptujskih igralk sta nastopili Ivana Zera, ki je nastopila v članski konkurenci in do 21
let, ter Vesna Rojko, ki je nastopila le v kategoriji U-21. Naši igralki žal nista bili uspešni in sta obtičali v kvalifikacijski skupini. Ivano Zero sta v skupini premagali igralki Mi Skov iz Danske in Wang You iz Italije, obe z 3:0, v konkurenci U-21 pa je Ivana izgubila z Italijanko Simono Soldi s 3:0 in Marto Golgota iz Poljske s 3:1. Vesna je igrala z Vesno Stečenko iz Italije in izgubila 3:1, z Moniko Molnar iz Srbije pa 3:0. V igri dvojic je Ivana Zera igrala skupaj s Kristin Fatorič. Slovenski dekleti sta bili poraženi od italijanske dvojice. Dvojica Vesna Rojko - Ana Verdinek je izgubila dvoboj z grškima igralkama.
Regijsko prvenstvo
Minulo nedeljo je v Gornji Radgoni potekalo regijsko prvenstvo severovzhodne Slovenije v namiznem tenisu. Nasto-
pila je kombinirana ekipa ŠD Cirkovci in NTK Ptuj, v močni konkurenci osmih klubov SV Slovenije. Fantje in dekleta so bili uspešni, saj so osvojili štiri medalje. Anja Bezjak (ŠD
Vsi, ki so prišli, so lahko videli kaj jim ponujajo v Termah Ptuj in se bodo vsekakor še vrnili, nekateri tudi na priprave. Med drugimi bo s skupino vrhunskih plavalcev na Ptuj prišel tudi priznani plavalni strokovnjak Dimitrij Mancevič.
Danilo Klajnšek
Cirkovce) je med mlajšimi ka-detinjami posamično osvojila 3. mesto, med dvojicami pa celo 2. (to je bil njen prvi nastop na kakšnem uradnem tekmovanju!). Anja Peršuh (NTK Ptuj) je osvojila 2. mesto med dvojicami v kategoriji kadetinj, tretje mesto pa sta v dvojicah osvojila tudi Žan Napast in Darko Hergan (NTK Ptuj).
Danilo Klajnšek
Kombinirana ekipa NTK Ptuj-ŠD Cirkovce na tekmovanju v Gornji Radgoni
Karate
Šolska karate liga
V	soboto, 19. 1., je v Žalcu potekalo 2. kolo šolske karate lige. Iz Karate-do kluba Ptuj in Mar-kovci so tekmovali Rok Žganjar, David Murko, Ela in Tinka Valen-ko, Oscar in Krištof Križanec, Kaja Vrbnjak, Nina Strelec, Mitja Kostanjevec, Jan Mlač Černe, Tomaž Šuta ter Ajda Jakomini.
V	konkurenci 130 tekmovalcev sta Ela Valenko (KK Ptuj) in Kaja Vrbnjak (KK Makovci), osvojili 3. mesti v katah. Dvojnega uspeha se je veselil Rok Žganjar (KK Ptuj), ki je zmagal v katah in osvojil 2. mesto v borbah v kategoriji mlajši kadeti do 57 kg.
jk
Boks • Dejan Zavec
Morda bo več znano v ponedeljek
Dejan Zavec se po zadnjem dvoboju, v katarem je zmagal že 24-ič (brez poraza) v svoji profesionalni karieri, še ni dodobra odpočil, ko so se že začela ugibanja o njegovem naslednjem nastopu. Na spletni strani evropske boksarske zveze (www.boxebu.com) se je namreč že pojavil datum, to je 3. maj 2008, ko bi naj Belgijec Jackson Osei Bonsu branil naslov evropskega prvaka. Ker je prvi izzivalec Dejan Zavec, je ta podatek zanj še kako aktualen. »Ta podatek sem preveril pri v mojem klubu v Nemčiji, kjer so mi pojasnili, da je to zaenkrat samo začasen datum in da pogajanja še tečejo. Več bi naj bilo znano že v kratkem,« nam je Dejan pojasnil zapis na spletni strani.	(JM)
Športni napovednik
Ela Valenko
Rok Zganjar in Kaja Vrbnjak
NOGOMET
Maribor v soboto gostuje v Kidričevem
V	soboto, 26. 1., bodo nogometaši Aluminija v svojem prvem pripravljalnem srečanju gostili ekipo Maribora. Srečanje se bo pričelo ob 15.00 uri.
ROKOMET
1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - ŽENSKE
PARI 11. KROGA: Olimpija PLK - Mercator Tenzor Ptuj, Zagorje Istrabenz Gorenje - Burja Škofije, Velenje - Krim Mercator, Izola - Celeia Žalec, Škofja Loka KSI - Celjske mesnine, Brežice - Evro Casino Kočevje.
ODBOJKA
1. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - ŽENSKE
PARI 16. KROGA: ŽOK Ptuj - Epic Sloving Vital (v soboto, ob 17.30 v gimnazijski telovadnici), Luka Koper - Prevalje. Srečanje LIP Bled
-	Benedikt je bilo odigrano sinoči, srečanje MZG Grosuplje - Nova KBM Branik bo odigrano 4.2.
1. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - MOŠKI
PARI 16. KROGA: Marchiol Prvačina - Svit Unimetal, Galex MIR -Astec Triglav, Krka - Calcit Kamnik, Duol Olimpija - Salonit Anhovo.
3. DRŽAVNA ŽENSKA ODBOJKARSKA LIGA - VZHOD
PARI 11. KROGA: Kurent SK Company - Ruše (v soboto, ob 20. uri v gimnazijski telovadnici), Ecom Tabor - DŠR Murska Sobota II., Nova KBM Branik II. - Galeja Vega, Kema Puconci - Svit Unimetal.
NAMIZNI TENIS
1.	SLOVENSKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA - MOŠKI
PARI 10. KROGA: Ptuj - Prevent Radlje (v soboto, ob 17. uri v ŠD Mladika), Ilirija - Kema Puconci, Melamin - Maribor Finea, Sobota - Tempo Velenje, Edigs Mengeš - Krka.
3. SLOVENSKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA
5. KROG: Merkur Kranj - Ptuj II., Škofja Loka - Cirkovce, Škofja Loka
-	Ptuj II., Merkur - Cirkovce.
KEGLJANJE
2.	SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA VZHOD - MOŠKI
11. KROG: Miklavž - Drava
2. SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA VZHOD - ŽENSKE
8. KROG: Drava - Šoštanj (v soboto, ob 13.30 v DETA Centru)
MALI NOGOMET
LIGE MNZ PTUJ
V	soboto popoldan bo v ŠD Center na Ptuju potekal zaključni turnir za naslov prvaka v 1. in 2. ligi malega nogometa, ki jih je organizirala in vodila MNZ Ptuj.
RAZPORED KONČNICE: 1. LIGA MNZ PTUJ: 16.45: ŠD Rim - MARK 69 Aba; 18.15: KMN Majolka - ŠD Rim; 19.45: MARK 69 Aba - KMN Majolka.
2. LIGA MNZ PTUJ: 16.00: Mogg - Bar Gloria Bukovci; 17.30: NK Mark starejši dečki - Mogg; 19.00: Bar Gloria Bukovci - NK Mark 69 starejši dečki.
TENIS
ZIMSKA LIGA 2007/2008
2. LIGA - v soboto, ob 9.00: TK Tigri - TK Enigma, TK Gorišnica - TK Skorba gad; ob 12.00: Kellersports - TK Štraf.
Danilo Klajnšek
BOWLING
V soboto začetek državne lige
Ekipi BK Ptuj bosta v soboto začeli s tekmovanjem v slovenski državni ligi, kjer sodeluje 23 ekip. V prvem delu so ekipe razdeljene v 4 skupine. Ptujski ekipi bosta nastopali v A in D skupini, v 1. krogu pa obe gostujeta v celjskem Planetu Tuš. Razpored 1. kroga, v soboto, 26. 1.: skupina A: Dodo SCH group 2 - Ptuj 1, Olimpija 1 - Xtreme 2. skupina D: Dodo SCH group 1 - Ptuj 2, Triglav 2 - Epic 2, Purger
-	Nova generacija.
JM
Nogomet • Prestopni rok
Najbolj zanimivo v Domžalah in Mariboru
Zimski prestopni rok je v polnem teku in pri tem niso izjeme tudi naši prvoligaši. Trgovalo se je kar precej, najaktivnejši pa so bili v Mariboru in Domžalah. Poznavalci nogometnih razmer pri nas so mnenja, da bi s kakim adutom iz rokava lahko tik pred zdajci presenetil predsednik Interblocka Joc Pečečnik. Spodaj so omenjeni tudi nekateri nogometaši, na katere v klubih ne računajo več, so takorekoč na izhodnih vratih, vendar pa si novega delodajalca do sedaj še niso našli. Do sedaj opravljena tržnica: Primorje
prišli: Edin Šaranovic (Medimurje)
odšli: Ivica Guberac (Cagliari), Luka Prašnikar, Zsolt Makra, Denis Tahirovic Koper
prišli: Amusan Sunday, Nwankwo Tochukwu odšli: Dalibor Volaš (Maribor), Milan Rakič, Mihael Kovačevic (Dundee United) Maribor
prišli: Nilton (Ethnicos Achnas), Zoran Pavlovič (Interblock), Dalibor Volaš (Koper)
odšli: Dimitar Makriev (Ashdod), Dragan Čadikovski (Partizan), Marko Kolsi (Rudar), Leon Panikvar, Amel Mujakovic, Vladislav Lungu, Andrej Pečnik, Mitja Brulc Livar
prišli: Tim Lo Duca (Domžale), Darko Topič (Domžale) odšli: Darko Kremenovič (Bonifika), Eldin Adilovic, Adi Adilo-vic, Maksut Azizi, Marko Lunder (Radomlje), Duško Kuzmanovic, Aleksander Railic, Matic Seferovič (Radomlje), Denis Mešanovič (Krško) Domžale
prišli: Jalen Pokorn (Atlantas), Borut Semler (Varteks), Alen Čoralič (Interblock), Blaž Zalar (Svoboda), Dalibor Stojanovič (Benfica)
odšli: Zlatan Ljubijankič (Gent), Tim Lo Duca (Livar), Darko To-pič (Livar), Dejan Grabič (Interblock) Drava
prišli: Nenad Dakovič (Aluminij) odšli: Eugene Obi, John Ogu Nafta
prišli: Nenad Gračan (trener) odšli: Nebojša Vučičevic (trener) Gorica
prišli: Gregor Balažic (Aguilas) odšli: Marko Šuler (Gent, Belgija)
Foto: Črtomir Goznik
Marko Šuler (Gorica, beli dres) bo odslej igral v belgijski ligi.
Celje
prišli: Dejan Kelhar (Greuther Fuerth), Roki Štraus (Salernita-na), Darko Jovandic (Banat)
odšli: Sebastjan Gobec (St. Truiden), Dominik Beršnjak (Poli-tehnica) Interblock
prišli: Srečko Katanec (strokovni svetovalec), Darijan Matič (Spartak Nalčik), Dejan Grabič (Domžale) odšli: Alen Čoralič (Domžale)
Prehodi v evropskih ligah:
Tudi v nogometni Evropi se dogaja kar precej, toda »bombe« lahko pričakujemo šele zadnji teden prestopnega roka, ali pa morda celo nekaj minut pred polnočjo 31. januarja, kot se je to v preteklosti rado dogajalo. Nekaj zanimivih transferjev do sedaj:
Igralec	iz kluba	v klub
Ever Banega	Boca Juniors	Valencia
Alexandre Pato	Internacional	Milan
Andreas Hinkel	Sevilla	Celtic
Jan Koller	Monaco	Nuernberg
Nicolas Anelka	Bolton	Chelsea
Tim Borowski	Werder	Bayern
Nicolae Dica	Steaua	Benfica
Maniche	Atletico Madrid	Inter
Branislav Ivanovic	Lokomotiva Moskva Chelsea	
Zlatko Dedič	Frosinone	Piacenza
Hedwiges Maduro	Ajax	Valencia
James McFadden	Everton	Birmingham
Helder Postiga	Porto	Panathinaikos
Mirnes Šišič	Levadikos	Olympiacos
Tadej Podvršek
Šolski šport • Nogomet
Na področnem prvenstvu zmagala ekipa OŠ Dornava
V torek, 15. 1., se je s finalnimi obračuni končal področni del prvenstva osnovnošolskih ekip v nogometu. To je na našem področju najmnožičnejše tekmovanje, saj je nastopilo kar 26 ekip iz področnega centra Podravje. Pravico nastopa so imeli letniki 1993 in mlajši.
Na finalni turnir se je uvrstilo šest ekip, ki so bile najboljše na medobčinskih turnirjih: iz ptujskega so se finala udeležile OŠ Dornava, OŠ Destrnik-Trnovska vas in OŠ Breg, iz slovenskobistriškega OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica in OŠ Črešnjevec in iz ormoškega OŠ Miklavž pri Ormožu. Organizator celotnega tekmovanja je bil Zavod za šport Ptuj, za izvedbo finala v
Dušan Koren, OŠ Dornava:
»S tem rezultatom sem zelo zadovoljen, saj se z ekipo Izven rednih šolskih ur nismo posebej pripravljali. Potihem smo ta rezultat pričakovali, saj fantje igrajo nogomet po različnih klubih; nekaj jih je članov NK Dornava, pa tudi Drava in Aluminij. Večje presenečenje je za nas uvrstitev naših košarkarjev v nadaljnje tekmovanje, tako da imamo letos kar dve uspešni ekipi.«
Mladi nogometaši OŠ, Dornava so pod vodstvom Dušana Koren in Aleša Velikonje zmagali na področnem prvenstvu OŠ.
športni dvorani Gorišnica pa so poskrbeli na OŠ Destrnik, vodja tekmovanja je bil ravnatelj Drago Skurjeni. Na tem mestu lahko posebej izpostavimo in pohvalimo sodelovanje med OŠ Gorišnica in OŠ Destrnik-Trnovska vas; prvi so odstopili telovadnico drugim za organi-
zacijo finalnega turnirja, saj je dvorana v Gorišnici večja in primernejša za izvedbo.
Mladi so pokazali obilo nogometnega znanja, še posebej razburljivo pa je bilo v finalnem obračunu, ko so učenci OŠ Dornave šele po izvajanju kazenskih strelov ugnali tek-
mece iz OŠ Destrnik-Trnovska vas.
JM
Ekipa OŠ Destrnik-Trnovska vas je v finalu klonila šele po kazenskih strelih; kljub temu so se uvrstili v nadaljnje tekmovanje.
REZULTATI:
Skupina A: Dornava - Breg 5:1, Breg - Pohorski odred S. Bistrica 1:1, Pohorski odred SB - Dornava 1:1.
Skupina B: Destrnik-Trnov-ska vas - Črešnjevec 5:1, Miklavž pri Ormožu - Črešnjevec 1:1, Miklavž pri Ormožu - Des-trnik-Trnovska vas 1:3.
Za 3. mesto: Pohorski odred Slovenska Bistrica - Miklavž pri Ormožu 0:1.
Za 1. mesto: Dornava - Destrnik-Trnovska vas 4:3 (1:1), po kazenskih strelih.
Končni vrstni red: 1. OŠ Dornava, 2. OŠ Destrnik-Tr-novska vas; 3. OŠ Miklavž pri Ormožu, 4. OŠ Pohorskega odreda, 5. OŠ Črešnjevec, 6. OŠ Breg.
OŠ Dornava: Marko Mernik, Marko Veselič, Mitja Za-goršek, Aljaž Horvat, Nino Pukšič, Smiljan Kos, Denis Kukovec, Marko Pšajd, Timotej Čeh. Vodja ekipe: Dušan Koren in Aleš Velikonja.
V 1/4 finale sta se uvrstili prvouvrščeni ekipi.
Atletika • Zimski kros
Veseliceva na krosu v
Minulo nedeljo so v Murski Soboti pripravili 10. mednarodni zimski kros za vse kategorije. Atletski klub Cestno podjetje Ptuj sta uspešno zastopali mlajši mladinki Maja Veselič in Ana Brajkovič. Ciljno črto 3000 metrov dolge preizkušnje je prva prečkala Veseličeva, Brajkovičeva je v cilj pritekla kot peta. Maja je prva dva kroga preizkušnje nadzorovala položaj v vodilni skupini, v zadnjem krogu pa se je z močnim finišem oddaljila od tekmic in na koncu
bo tekla Beogradu
zmagala s prednostjo pol minute pred najbližjo zasledo-valko.
Hkrati je to tekmovanje služilo tudi kot pregledni kros za sestavo državne reprezentance, ki bo v nedeljo nastopila na 41. Mednarodnem Belem krosu pod okriljem Evropske atletske zveze v Beogradu. Tam bo Maja zastopala barve Slovenije v konkurenci letnic 1991 in 1992, pomerile pa se bodo na 4000 metrov dolgi razdalji.
UE
3
Maja Veselič - AK Cestno podjetje Ptuj
Foto: UE
Prejeli smo
Haider je odstranil slovenske napise na Koroškem, država Slovenija pa turistične table turističnim ponudnikom v Sloveniji!
Tisti, ki ima količkaj volje, da bi se sam preživljal in se ukvarjal s katero od dejavnosti in s tem plačeval "penzijo" sebi in drugim, davek državi in podobne zadeve, ima resne težave, da se vsak dan posebej prepriča, ali naj to še počne. Če živi ob hrvaški meji, so mu ravnokar postavili "rampe" - ovire, da slučajno ne bi zaslužil kaj z gosti iz tretjih držav. Iz prvih in drugih pač ne more zaslužiti, ker je slovenska zakonodaja odstranila table ob cestah, s katerimi bi obveščal in informiral turiste iz prvih in drugih držav, kako priti do njega po luknjastih, razdrapanih in uničenih cestah. Za območja, kot so Haloze, je turizem prioriteta od najvišjih vrhov v državi do posameznega učenca v šoli. Žal pa nas nihče noče niti malo poslušati in narediti kaj v tej smeri, da bi pospeševal razvoj turizma in motiviral ljudi k aktivnemu delovanju in preživljanju samega sebe. Država nas aktivno vzpodbuja in motivira, kako se NE ukvarjati z dejavnostjo.
No, očitno je potem boljše, da počakaš tako daleč, da si upravičen do socialne po-
moči države in si pač doma pridelaš hrano za sebe. Kakšnega pujska mogoče ali za spremembo kakšno ovco, drugače pa pač zelenjavo - to, kar zrase v haloških "bregih". Za pijačo pa ni problema, saj lahko piješ večletne zaloge vina iz lastne kleti.
No, pa da preidemo na zadevo, kaj me je pravzaprav tako razjezilo, da trošim svoj čas in ostro napišem nekaj svojih razmišljanj. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah glede na sprejeto zakonodajo turističnim ponudnikom v Sloveniji ne omogoča ustrezne postavitve usmerjevalnih tabel, da bi ga lahko potencialni turist našel, ko drvi na Hrvaško v Dalmacijo. Če pa se ponudnik odloči, da bi to storil po vseh pravilih, ga ena usmerjevalna tabla stane 400 € (izdelava elaborata za postavitev s stacio-nažo, izdelava table, sama postavitev). Potem pa lahko nastane tudi letni strošek, ki ga mora plačati vzdrževalcu cest za vzdrževanje table. Temu zadnjemu (vzdrževanje za tablo) nisem prišel čisto do konca, ali je to potrebno plačati na letni ravni ali le ob postavitvi. Bom ugotovil po enem letu, ko bo tabla stala. Lahko bi dal za primerjavo tudi tablo, ki označuje vinsko turistično cesto ali turistično območje ipd. Takrat stroški še narastejo zaradi same velikosti table.
Pa na primer vzemimo, da gre za turistično kmetijo. Povprečno kosilo na turistični kmetiji stane 8 €. Od tega prihodka v kalkulaciji ostane lastniku kmetije, če odšteje
vse stroške, vključno z delom in davki, cca. 0,5 €. To pomeni, da mora za postavitev ene table prodati 800 kosil. Turistične kmetije imajo na našem območju povprečno 30 skupin na leto po 35 oseb. V primeru, da potrebuje 3 table, mora prodati 2.400 kosil in pozabiti na zaslužek - dobiček od kosil dveh let svojega poslovanja od turističnih skupin.
Bom omenil še dva konkretna primera. Turistični ponudnik, ki izvaja dejavnost, mora imeti skladno z zakonodajo svojo dejavnost označeno, tako da ima postavljeno tablo na svojem objektu. Zadevo ima tudi urejeno, vendar je od Direkcije RS za ceste prejel odločbo, da mora tablo odstraniti skladno z Zakonom o javnih cestah. Drugi primer: na zemljišču, katerega lastnik si, moraš tudi do 25 metrov daleč od ceste postaviti usmerjevalno tablo, ki kaže na tvoje dvorišče, oddaljeno od ceste samo 10 metrov. Gre za oba konkretna primera, ki se ne nahajata v naselju.
V Zakonu o javnih cestah in Pravilnikom o prometni signalizaciji je jasno navedeno, kakšni pogoji so potrebni za postavitev table. Če na kratko povzamem, mora biti izdelan elaborat s stacionažo, priloženo priporočilo kakšnega od združenj, priložene mapne kopije in zemljiškoknjižni izpiski, priložena izjava, kdo bo tablo naredil (lahko eno od petih podjetij v Sloveniji, ki imajo potrdilo o usposobljenosti proizvajalcev prometne signalizacije), priložen mora biti tudi barvni načrt lamele z vpisanimi
dimenzijami, izjava o kritju stroškov materiala, postavitve in vzdrževanja prometnih znakov; samo postavitev pa potem izvede pooblaščeni vzdrževalec državnih cest.
Osredotočil se bom na primer table za turistično kmetijo, za katero predpisana tudi njena vsebina oziroma znak VII-6.1. Predpisana je osnovna barva znaka, ki je bela z napisom, usmerjevalno puščico in simbolom v rjavi barvi. Simbol za turistično kmetijo je petelin.
Takole, da se ne bo slučajno čez čas kdo od vas čudil, da vas vabimo na degustacijo vina na turistično kmetijo v Haloze s tem petelinom. Sicer še nisem v nobenem promocijskem gradivu zasledil, da bi na primer Slovenska turistična organizacija vabila turiste na turistične kmetije s tem petelinom. Me res zanima, kaj si bo tuji ali domači turist predstavljal, ko bo zagledal petelina na tabli ob cesti. Verjetno se bo takoj spomnil, da lahko dobi narezek iz "tunke" in najboljšo buteljko vina s tega območja.
Pa poglejmo na drugo stran meje, ki je več ni, v Avstrijo. Njihova zakonodaja je prav tako evropska kot naša. A ko so tam pisali zakono-
Strokovnjaki pojasnjujejo • Ponudba, povpraševanje, cene
Zakaj cene hrane naraščajo?
V vsakem stabilnem tržnem gospodarskem sistemu cene nekaterih proizvodov, izdelkov oziroma storitev naraščajo, druge padajo, tretje mirujejo, vendar ne sočasno. V izbranem trenutku, ko nekatere cene rastejo, druge upadajo, tretje ostajajo nespremenjene. V primeru, da bi vse hkrati hitro naraščale ali vse hkrati upadale, je sistem nestabilen in slej ko prej bo doživel gospodarski zlom (krizo). Spreminjanje cen (gor, dol, mirovanje) v stabilnem dinamičnem sistemu največkrat ne predstavlja večjega problema, saj je v takem sistemu takšno vedenje nujno za ohranjanje stabilnosti.
Znanstveni model
V nadaljevanju bomo na poljudnoznanstven način obrazložili vzroke za vse omenjene pojave. Uporabili bomo najpreprostejši matematični model, za katerega globalno razumevanje zadošča matematično znanje vsaj pete stopnje izobrazbe (žal pa ne nižje). Razumeti je treba matematični pojem odvoda.
Analogno kot spremenljivke, parametre in konstante sestavljamo v algebrske enačbe, sestavljamo iz odvodov t. i. »diferencialne enačbe« - eno od le-teh bomo uporabili za razlago tega članka. Podana diferencialna enačba spada med linearne diferencialne enačbe prvega reda s konstantnimi koeficienti. Ima obliko:
dc/dt=(povpraševanje - ponudba)	(1) Nanaša se na povpraševanje in ponudbo produkta ali storitve, katerega prihodnjo ceno želimo napovedati. Pri tem pomeni izraz »dc/dt« odvod cene po času. Obnašanje cen
Če pogledamo desno stran enačbe (1), je to razlika
(povpraševanje - ponudba)	(2)
Razlika (2) lahko zavzame tri različne vrednosti:
1.	Če je ponudba enaka povpraševanju, je izraz (2) enak nič, vemo pa, da je odvod (dc/ dt) enak nič, ko je cena stalna (konstantna), torej se cena produkta oziroma storitve s časom ne spreminja.
2.	Če je razlika (2) v nekem trenutku pozitivna, cena v tem trenutku narašča, saj vemo, da je odvod rastoče funkcije pozitiven.
3.	Če je razlika (2) v nekem trenutku negativna, cena v tem trenutku temu izdelku oziroma storitvi pada.
Kdaj torej cene naraščajo? Znanstven odgovor je ena od naslednjih možnosti:
A.	Povpraševanje ostaja enako, ponudba upada.
B.	Povpraševanje narašča, ponudba ostaja enaka.
C.	Povpraševanje narašča, ponudba upada.
D.	Povpraševanje narašča hi-
treje od ponudbe.
E. Ponudba upada hitreje od povpraševanja.
Točke A. do E. veljajo za vse proizvode, izdelke in storitve v tržnem gospodarstvu. V splošnem v stabilnem gospodarskem sistemu začasno naraščanje cen ne predstavlja nevarnosti gospodarske krize, saj so znane metode stabilizacije v izjemnih primerih.
Cene lahko naraščajo, pa tudi upadajo na različnih področjih. In zakaj v svetu v zadnjem času tako narašča cena hrane? Vzroka sta predvsem dva:
1.	V svetu nezadržno narašča povpraševanje po nafti, saj se vedno večji delež ljudi vozi z avtomobili. Tu imamo opraviti s točko D. Ker torej cena nafte narašča, s tem vzporedno naraščajo cene vsega, kar je povezano z nafto, od izdelkov iz PVC do vzdrževanja kmetijskih in drugih strojev, prevozov blaga in s tem povezanih storitev itn., zato tudi cene kmetijskih pridelkov.
2.	Vedno večje je povpraševanje po bioloških gorivih
(»biodiesel«), za katere se uporabljajo tudi hraniva in krmila. Ker je cena teh produktov za pridelovalca višja od cen hrane, se pameten gospodar raje odloča za tovrstno proizvodnjo. Pri rasti cen hrane imamo torej tu opraviti s primerom A.
Če bi takšno nestabilno stanje trajalo v svetu predolgo, bi lahko privedlo do krize svetovne razsežnosti. Z ustrezno zakonodajo (ne zgolj slovensko) pa je mogoče zadevo stabilizirati tako, da »ostane koza cela in volk sit«.
Toliko na kratko o vzrokih naraščanja in upadanja cen na poljudnoznanstveni način. Zadeve stabilizacije so pa še mnogo bolj zapletene, saj vplivajo cene druga na drugo. Enačba (1) je v resnici kompleksen sistem sto-hastičnih diferencialnih enačb. Napoved gibanj cen je t. i. »rešitev« tega sistema, ki pa ni zgolj konstantna, rastoča ali padajoča funkcija časa, pač pa matematično zelo kompleksen vektorski stohastični proces.
Dr. Adolf Žižek, univ. dipl. sist. ing.
dajo, so najprej pogledali, kako so označeni turistični ponudniki, in napisali zakonodajo tako, da niso imeli potreb zamenjevati tabel ali celo še komu kaj plačevati, da tabla tam stoji. No, če pa v Avstriji kaj ni dobro, lahko pogledamo tudi kakšno drugo evropsko državo - Italijo, Španijo, Francijo, Portugalsko ipd. Ko se pogovarjaš s turističnimi ponudniki ob vin-sko-turističnih cestah, v teh državah ni ne duha ne sluha o kakih težavah. Nasprotno. Odgovorni, ki so zaposleni za vzdrževanje cest in urejanje te regulative, so brezplačni svetovalci za kmetije in jim pomagajo, kako pravilno in dobro označiti turistično ponudbo, da jo bo turist našel z avtoceste, ne le iz kakšne raz-drapane vaške poti (takšne so skoraj vse državne ceste pri nas v Halozah).
Zakaj je tako urejeno v nekaterih evropskih državah, v naši evropski Sloveniji pa ne? Predvsem zato, ker v tistih državah turističnemu ponudniku ostane dobiček dveh let in davek plača državi tudi za "plačo ljudi, ki skrbijo za ceste".
Sestavka nisem napisal z namenom, da bi prizadel koga osebno ali katero organizacijo ali ga/jo s tem izpostavil. Ampak z namenom, da se razmisli in prouči obstoje-
Krvodajalci
3. december - Brigita Novak, Obrež 121/b; Boris Čulek, Trg talcev 6, Središče ob Dravi; Boris Dimitrovski, Senik 4, Sveti Tomaž; Ivan Lukman, Obrež 117, Središče ob Dravi; Ivanka Dogša, Ljutomerska 2, Središče ob Dravi; Ljudmila Lukman, Partizanska 9/a, Središče ob Dravi; Miroslava Turk, Trate 5, Središče ob Dravi; Igor Podplatnik, Obrež 1, Središče ob Dravi; Dušan Šavora, Partizanska 7/a, Središče ob Dravi; Tadej Lukman, Obrež 117; Janez Lukman, Partizanska 9/a, Središče ob Dravi; Primož Babič, Ul. heroja Nandeta 50, Maribor; Nada Mlinarič , Flegeričeva 2, Ptuj; Tadej Bojnec, Langusova 26, Ptuj; Marija Rojko, Nova vas 77, Hajdina; Irena Mihalinec, Rimska ploščad 20, Ptuj; Rudolf Repec, Tržec 19/a; Boštjan Ku-harič, Obrež 26; Janko Kodrič, Bukovci 92/a; Petra Plohl, Slomi 12/b; Mihael Herega, Panonska 8, Ptuj; Damjan Ferš, Hajdoše 6; Roman Šoštarič, Kukava 7, Juršinci; Leon Petrovič, Zakl 3, Podleh-nik; Alojz Horvat, Juršinci 19/a; Renata Majer, Bukovci 115; Franc Majerič, Sagadinova 13, Ptuj; Violeta Kancler, Kolodvorska 1, Pragersko; Mitja Trop, Rimska pl. 6, Ptuj; Bojan Vidovič, Baris-lovci 11/a.
6. december - Marta Munda, Sodin-ci 9; Janez Arnuš, Podvinci 31; Matjaž Korenjak, Podvinci 95; Boštjan Lešnik, Prvenci 29; Darko Klaneček, Skorba 19/b; Mirjana Belšak, Bolečka vas 5/e, Ptujska Gora; Majda Belšak, Bolečka vas 6/e; Miha Ličen, Dalmatinska 3/b; Rudi Štelcer, Pobrežje 118; Branko Ko-rez, Stogovci 22; Primož Pehar, Ul. 8. februarja 23, Miklavž na Dravskem polju; Anica Jus, Žetale 56; Metka Bolcar, Ribiška pot 17, Ptuj; Milena Bajec, Dolič 43/a; Marija Belšak, Popovci 5; Jožica Zelenko, Janežovski Vrh 14; Svetlana Stošic Divjak, Trubarjeva 11, Ptuj; Zoran Malovič, Mestni Vrh 17/a; Aleksander Furek, Skorba 31/c; Vili Pečnik, Marjeta na Dravskem polju 8; Jože Pečovnik, Na Preloge 9, Miklavž na Dravskem polju; Irena Bračič, Zabovci 15/a; Rajko Sok, Dornava 107; Irenka Kodele Lužnik, Rabelčja vas 18, Ptuj; Stanko Tobijas, Moškanjci 70; Genovefa Arnuš, Pacinje 32; Robert Zemljič, Bodislavci 24; Slavko Čeh, Pivkova 7; Andrej Malovič, Pla-
či sistem na področju urejanja postavitve usmerjevalnih in informativnih turističnih tabel. S tem pa se poišče možnosti, kako spremeniti zadeve, da bo človek, ki je na primer (zaradi samega primera in ker živim v Halozah) iz Haloz, sploh motiviran, da bi se ukvarjal s kakšno od lastnih dejavnosti in ne čakal na milost "boga/države". Kljub vsemu je potrebno vedeti, da je z odstranitvijo tabel bila največja škoda narejena lastnikom in uporabnikom (turistom) ter konec koncev posredno res tudi državi. Upoštevati je potrebno, da je nekdo moral vse te table narediti in nekdo jih je moral plačati in v večini primerov so bile postavljene skladno s takrat veljavno zakonodajo in predpisi.
Naj zaključim s predlogom. Za tiste, ki so postavili svojo tablo (so primeri, ko tudi na svoji zemlji ali dvorišču) skladno s takrat veljavno zakonodajo, pa se je zakonska regulativa spremenila, je moj predlog, da se jim omogoči (vsaj turističnim ponudnikom na podeželju), da te službe naredijo brezplačno predloge, kako in kakšne table postaviti ali obstoječe prestaviti na takšna mesta, da bodo turistični objekti najdeni s strani turistov.
Jernej Golc, delavec v turizmu
car 57/a; Branko Ivančič, Hrastovec 73; Vladimir Bauman, Arbaiterjeva 3, Ptuj; Damjan Bračič, Zabovci 15/a. 10. december - Smiljana Muhič, Moškanjci 14/b; Majda Petrič, Dolič 15; Franc Gabrovec, Gorca 69; Marija Ze-lenik, Levanjci 11; Dušan Kosec, Vinski Vrh 84; Ignac Sluga, Levanjci 26; Franc Kukovec, Placar 7/a; Nejc Havlas, Cvetlična ul. 5, Ormož; Marija Kramberger, Ločki Vrh 33/a; Milena Vrečar, Drstelja 48; Marjan Grabar, Podvinci 100; Sne-žana Plohl, Klepova 43, Ptuj; Darija Toplak, Mestni Vrh 99; Davorin Kociper, Veličane 2; Miro Kokol, Janežovci 12/b; Rado Toplak, Mestni Vrh 99; Mitja Šu-mak, Ormoška 21, Ljutomer; Branislav Svenšek, Žetale 105; Mirko Lovrec, Vin-tarovci 42/a; Franc Gornjec, Hlaponci 7; Franc Marušič, Zg. Velovlek 22; Jože Škofič, Destrnik 14; Franc Kralj, Des-njak 3; Zlatko Gajšek, Podlehnik 66/a. 13. december - Slavko Cvetko, Mala vas 8/a, Sveti Tomaž; Dejan Rižnar, Ptujska c. 10, Ormož; Nevenka Lebar, Gorišnica 93/a; Ivan Kokot, Hrastovec 29; Maja Kelc, Turški Vrh 70/b; Jožef Belšak, Hrastovec 39; Jožef Voglar, Skrblje 9/a; Terezija Zebec, Hrastovec 26/a; Anton Belšak, Turški Vrh 71/a; Štefanija Slameršek, Pestike 1/a; Branko Skok, Goričak 24; Dušan Slodnjak, Sakušak 19/a; Ivan Ribič, Hrastovec 6/ b; Slavko Ivančič, Vošnjakova 10, Ptuj; Milan Pernek, Repišče 16, Zgornji Le-skovec; Milan Pernek, Repišče 16; Milena Vogrin, Slavšina 37; Drago Kolarič, Slovenja vas 58; Terezija Belšak, Turški Vrh 71/a; Stanislav Škrinjar, Turški Vrh 14; Sonja Majcenovič, Hrastovec 39; Helena Šmigoc, Bukovci 9/a; Vida Mi-lunič, Gorenjski Vrh 21; Smiljan Ivančič, Hrastovec 22/d; Andrej Križan, Brstje 24/a; Mitja Jabločnik, Proletarska 8, Kidričevo; Kristina Kokot, Hrastovec 3/a; Aleksander Purg, Ul. 25. maja 4, Ptuj; Frančiška Bratuša, Korenjak 3; Jože Le-vak, Trubarjeva 2, Ptuj; Štefan Samec, Jiršovci 31; Stanislav Molnar, Krčevina 83, Ptuj; Sonja Bauman, Turški Vrh 1/d; Renata Plohl, Stojnci 57/a; Alojzija Po-horec, Hrastovec 80/c; Franjo Vrbanec, Kajuhova 3, Ptuj; Štefan Bukvič, Rabelčja vas 16, Ptuj; Silvo Furman, Gorenjski Vrh 30, Zavrč; Janez Kokot, Hrastovec 153; Sonja Kokot, Hrastovec 27; Boris Čuš, Hlaponci 5.
Veliki vrh • Zimska trgatev pri Petrovičevih
Poudarek na pridelavi predikatnih vin
Vinogradništvo Romana Petroviča iz Ptuja se ponaša s kakovostnimi vini. Ker se veliko ukvarjajo tudi s pridelavo predikatnih vin, so v začetku tega leta opravili trgatev suhega jagodnega izbora.
Petrovič obdeluje 4,2 hektarja vinogradov. Zasajenih ima 15.000 trsov, od tega 75 odstotkov v Velikem Vrhu v Halozah, kjer prideluje renski in laški rizling ter sivi pinot, preostali del v Slovenskih goricah pa sta traminec in sivi muškat. Romanu pri delu pomagata mama Kristina in oče Franc, ki skupaj s sinom gojita neizmerno ljubezen do narave in vinogradništva.
V desetih letih, odkar se je Roman začel intenzivno ukvarjati z vinogradništvom, so postali priznano vinogradniško ime Haloz in Slovenskih goric. Roman je pred desetimi leti od staršev prevzel vinograd s 700 trsi. Udeležba na vinogradniškem tečaju mu je vlila motivacijo, da začne svoje delo in znanje v bodoče vlagati v vinogradništvo. „Zadal sem si cilj, da v petih letih postanem eden izmed najboljših vinogradnikov tega območja. Moje znanje o vinogradništvu in vinarstvu se je iz leta v leto izpopolnjevalo in na ocenjevanjih so kmalu prišli prvi uspehi. Sočasno
s prvimi uspehi smo posestvo začeli povečevati. Nekaj vinogradov smo kupili, nekaj imamo v najemu od Sklada kmetijskih zemljišč. Vinograde smo popolnoma obnovili. Na Destrniku smo nov nasad uredili pred štirimi leti in že rodi, v Halozah pa imamo 6500 trsov čisto novega nasada - drugi letnik. V obnovo vinogradov smo vložili ogromno dela, truda in denarja. Seveda pa sam brez pomoči staršev dela v vinogradu in kleti ne bi zmogel, saj sem redno zaposlen," pojasnjuje Petrovič in poudari, da mora v dobri kleti biti tudi kakšen predikat.
„Takoj po tečaju sem se odločil, da začnem pridelavo predikatnih vin. In že pri prvem poizkusu smo bili zadovoljni. Za predikatna vina sta na tem območju najustreznejša laški in renski rizling, lani pa smo prvič poskusili tudi s tramincem.«
Predikatnih vin Petrovičevi pridelajo med 150 in 300 litri. Ostali pridelek namenijo pridelavi namiznih vin. Največ vina prodajo doma, ne-
Trgatev v snegu. Od leve: Romanova mama Kristina Petrovič, druga ptujska vinska kraljica Tatjana Caf, vinogradnik Roman Petrovič ter njegov oče Franc.
kaj izvozijo v Avstrijo.
V desetih letih se je Romanu nabralo že precej priznanj in odlikovanj. Leta 2001 je prejel glineno amforo - najvišje priznanje - na prvem ptujskem grajskem ocenjevanju vin Vinsko-turistične ceste 13, ki ga organizira Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice. Druga amfora je sledila v lanskem letu, in sicer za letnik 2006. Med priznanja, ki so razstavljena v Petrovičevi zidanici, so lansko leto dodali tudi dva znaka kakovosti z razstave Dobrote slovenskih kmetij. Z znakom kakovosti je komisija ocenila renski rizling, izbor, ter renski rizling, pozna trgatev. „Vsa priznanja so velika vzpodbuda za v bodoče," pravi Roman in dodaja, da k rezultatom veliko pripomorejo vinogradniški tečaji, delavnice in strokovni posveti znotraj Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, v katerega je tudi sam včlanjen.
Mojca Zemljarič
Južnoafriška republika • Svet v eni državi
O Afriki in zarečenem kruhu
A poznate tisti pregovor, ki pravi: »Zarečenega kruha se največ poje«? No, takšnega kruha sem se pošteno najedla tudi jaz, ko sem si še nedolgo nazaj rekla, da v Afriko ne želim potovati, ker pa tam res ni nič kaj takšnega, kar bi mene zanimalo, razen morda divjih živali, pa še te lahko malo počakajo, vsaj dokler se ne naužijem peščenih plaž ob Indijskem oceanu ali kakšne podobne eksotike. Pa saj zato so dopusti, da se človek spočije, prebere na plaži kakšno dobro knjigo in si nabere novih moči, ki bodo še kako potrebne po vrnitvi v civilizacijo, a ne?
Vse lepo in prav, dokler ni prišel lanski oktober in mrzlično iskanje letalskih kart. Termini za večino desti-nacij, ki sva si jih s fantom želela obiskati, so bili že zasedeni, tisto malo, kar je bilo še prostega, pa pregrešno drago. In tako obupana iščeva karte kar za vsa mesta, ki so v bazi letalske družbe, ko naletiva na »Cape Town«. »Kje pa je to?« sva se najprej oba vprašala. Karte za najin termin so proste, cena ugodna ... Super, samo da še preveriva, kje je to ... Afrika! Ja, kaj pa zdaj?!
No, ker v življenju dobre stvari pridejo in gredo in je samo od nas samih odvisno, ali jih bomo izkoristili ali ne, sva se odločila, da kljub vsemu rezervirava karte, saj drugih možnosti, če želiva v tople kraje, ni več. In tako sva decembra zgolj po spletu okoliščin (če v njih verjamete) odletela za Južnoafriško republiko (krajše JAR).
JAR ima čudovito lego, saj kot pove že ime samo, leži na skrajnem jugu afriške celine, kjer ga obdajata dva ocena, Atlantski in Indijski. Mešanje obeh oceanov je povzročilo raznolikost flore in favne v vodi, na kopnem pa predvsem različne podnebne pasove, od sredozemskega do tropskega. Lega države je tudi razlog za družbeno raznolikost, saj se je priseljevanje Evropejcev pričelo ravno s postavitvijo postojank za lačne in utrujene mornarje, ki so se na trgovskih ladjah vozili v Indijo po eksotične začimbe. Za zagotovitev hrane je bilo obdelovanje zemlje neizbežno, pri slednjem pa so si Evropejci pomagali pretežno s sužnji, ki so jih uvažali iz Mozambika in Indonezije. Stoletja življenja Evropejcev, uvoženih sužnjev ter različnih avtohtonih plemen »drug ob drugem« so bila tako osnova za razvoj moderne južnoafriške populacije, ki sama sebe
imenuje »rainbow nation« oz. ljudje mavrice.
Kljub naravnim in družbenim lepo-
tam in posebnostim države pa turiste pereči problemi, kot so visoka stopnja kriminala in okuženih z virusom HIV,
velikokrat od obiska JAR odvrnejo. Država za izboljšanje stanja na omenjenih področjih naredi sicer zelo veliko, zato kot turista nisva nikoli občutila neposredne nevarnosti, velja pa tudi pravilo: kakršen si ti do drugih, takšni so drugi do tebe.
Cape Town
Cape Town velja za prestolnico področja Western Cape in najlepše mesto na afriški celini. Za laskav naziv se lahko zahvali svoji legi, saj zaseda eno tistih lokacij, ki navduši slehernega obiskovalca. Glavnina mesta je ujeta med Mizasto goro na jugu, morjem na severu in zahodu ter vinorodnim območjem na vzhodu, medtem ko širša okolica mesta obsega še naravni park Rt dobrega upanja in otok Robben, ki
je oddaljen 3 km od obale in je znan kot kraj, kjer je dosmrtno zaporno kazen prestajal Nelson Mandela.
Posebnost južnoafriških mest, pri čemer Cape Town ni nobena izjema, sva opazila že pred odhodom od doma. Pri preverjanju zemljevidov mest sem namreč opazila, da je tloris vseh mest pravzaprav identičen, in sicer ravne ulice po dolgem in počez, pri čemer je ime glavne ulice običajno »Long Street« (Dolga ulica). Dejansko je v Cape Townu malo trgov, kjer bi se ljudje lahko zbirali in posedali, kar je sicer običajno za evropska mesta. Družabno življenje je tako osredotočeno na notranjost lokalov, ki jih je v mestu polno, pravi ritem mesta pa se seveda začuti šele zvečer, ko se iz lokalov zasliši živa afriška glasba, prepletena s temperamentnimi afriškimi plesi.
Spoznavanje mesta je bilo zelo prijetno opravilo, saj je mesto čisto in ljudje niso nadležni, zato sva lahko svobodno raziskovala znamenitosti in sproščeno nakupovala na tržnici brez strahu, da bo vsak napačno usmerjen pogled povod za plaz besed. Raziskovanja Cape Towna sva se lotila peš, saj so si znamenitosti blizu. Le-teh ni veliko, zato sva imela dovolj časa za njihovo spoznavanje.
Nadaljevanje prihodnjič
Besedilo in fotografije:
Ivana Viher
Foto: Ivana Viher
Pogled na Cape Town in otok Robben z vrha Mizaste gore.
Foto: Ivana Viher
Foto: Ivana Viher
Pogled na Mizasto goro iz pristanišča Waterfront, Cape Town.
Nastop otrok pred mestnim parkom v Cape Townu.
Foto: MZ
Kuharski nasveti
Tople jedi za mrzle zimske dni
Repin narastek
Sestavine: 20 dag koruzne moke ali koruznega zdroba, 2 dl vode, malo soli, 1 kg sveže repe, 2 - 3 dl kisle smetane, 3 jajca, 10 dag pšenične moke, sladkor po okusu, vanilin, cimet.
Preliv: 1 jajce,1 dl kisle smetane.
Vodo zavremo, solimo in z njo poparimo koruzno moko. Če uporabimo koruzni zdrob, ga zakuhamo v vrelo slano vodo. Zdrob ali moko ohladimo. Ohlajenemu dodamo 2 jajci in pšenično moko ter temeljito premešamo. Posebej v večji količini vode skuhamo olupljeno in grobo naribano repo. Kuhano odcedimo, nekoliko ohladimo in ji dodamo kislo smetano, jajce, sladkor in začimbe. Manjši pekač premažemo z margarino, potresemo z ostro moko, vanj vsipamo polovico pripravljenega testa, na testo vsipamo ves nadev, enakomerno porazdelimo in pokrijemo z ostalo polovico testa. Testo prepika-mo, prelijemo z mešanico kisle smetane in jajca ter pečemo pri 180 stopinjah celzija 45 do 60 minut.
Preden ponudimo, potrese-mo z mešanico sladkorja v prahu in cimeta.
Repni narastek z ajdovo moko
Sestavine: 50 dag ajdove moke, 50 dag pšenične moke, sol, 2 jajci, vrela voda po potrebi.
Nadev: 1,5 - 2 kg repe, mleko, 70 dag skute, sladkor po okusu, 2 - 3 jajca, 1 dl kisle smetane, vanilin, 2 žlici kisle smetane (za preliv), 1 jajce (za preliv).
Ajdovo moko poparimo z vrelo slano vodo. Gladko premešamo in pustimo, da se do mlačnega ohladi. Nato dodamo pšenično moko in jajci. Gne-temo tako dolgo, da dobimo gladko testo. Testo razdelimo na tri enake dele. Posebej pripravimo repo. Repo očistimo, olupimo, grobo naribamo in damo kuhat v vrelo slano vodo. Skuhamo jo do mehkega, odce-dimo in prelijemo z mlekom, da je pokrita. Tako pustimo stati pol ure. Nato jo ožmemo, ji dodamo skuto, sol, sladkor, vanilin in jajca. Dobro premešamo. Del testa razvaljamo, ga damo v po-maščen pekač, premažemo s polovico nadeva in postopek ponovimo. Po zadnji plasti testa prelijemo kislo smetano, ki smo ji dodali jajce. Pogačo damo v pečico, ogreto na 200 do 220 stopinj celzija, in pečemo eno uro. Repino pogačo pogosteje pripravljamo v zimskem času, ponudimo jo toplo ali hladno.
Ragu iz svinjine in prosene kaže
Sestavine (za 4 osebe): 1 dl belega olja ali svinjske masti, 2 čebuli, 4 stroki česna, 50 dag sveže svinjine, 1 zelena paprika, 2 korenčka, 1 - 2 žlici moke, 0,5 l vode ali mesne juhe, 10 dag graha, 15 dag prosene kaše, sol, mleta kumina, lovor, peteršilj.
V kozici segrejemo maščobo, dodamo sesekljano čebulo in jo pražimo toliko časa, da rahlo porumeni. Nato dodamo na majhne kocke narezano zeleno papriko, rahlo popražimo in dodamo na kocke narezano meso. Meso pražimo med mešanjem toliko časa, da se rahlo opeče. Nato dodamo na kocke nareza-
Tačke in repki
Nega hišnega kunca
Kar precej vprašanj se je nabralo glede nege in bivališča za vse bolj priljubljenega hišnega kunca. Zato bom v tem članku poizkusil na kratko opisati, kaj vse bi morali postoriti za prijetno in kakovostno bivanje našega kosmatinčka.
Kunec se dobro počuti le takrat, kadar je njegova kletka čista in urejena. Vsak dan mu je potrebno zamenjati nastilj iz slame in sena, predvsem če je moker in vlažen. Poskrbeti moramo, da ima vsak dan čisto in svežo vodo za pitje in za čistočo posode, iz katere jemlje hrano in vodo. Vsaj enkrat tedensko
Repin narastek z ajdovo moko
no korenje, svež grah in rahlo pomokamo. Zalijemo z vodo ali poljubno mesno juho. Ragu začinimo in dušimo 20 minut. Posebej v slani vosi skuhamo proseno kašo. Ko je kuhana, jo odcedimo in stresemo k raguju. Dobro premešamo in ponudimo kot samostojno jed skupaj s poljubno solato.
Enolončnica s svežim zeljem in slanino
Sestavine (za 4 osebe): ena manjša glava zelja, 1 velika čebula, 3 stroki česna, 20 dag hamburške slanine, 3 debelejši krompirji, 1 žlica moke, 1,5 l vode ali kostne juhe, sol, poper, mleta kumina, lovorov list, 1,5
žlice paradižnikove mezge ali 4 večji sveži paradižniki, 1 dl olja ali druge maščobe.
Zeljnato glavo očistimo in zelje narežemo na majhne kocke. Posebej v loncu segrejemo maščobo in na njej prepražimo sesekljano čebulo. Ko rahlo porumeni, dodamo na kocke narezano slanino in sesekljan česen, rahlo prepražimo in dodamo narezano zelje. Zelje med mešanjem rahlo dušimo dobrih 5 minut, nato ga pomokamo, moko rahlo prepražimo, dodamo paradižnikovo mezgo in zalijemo z vodo ali kostno juho. Enolončnico začinimo in dodamo na kocke narezan krompir. Počasi kuhamo do mehkega.
Recepti iz knjige Nade in Vlada Pignarja: Sodobne domače jedi
Ragu iz svinjine in prosene kaše
je treba kletko oprati, saj se na dnu naberejo obloge iz urina, ki oddajajo neprijeten vonj v prostor.
Pomemben del nege hišnega kunca je negovanje kožuha, še posebej v času, ko menja dlako. S krtačo ga moramo vsakodnevno temeljito skrtačiti, tako da sproti odstranimo odmrlo dlako, masiramo kožo, pospešimo krvni obtok in poskrbimo za hitrejšo rast nove dlake. Kuncu moramo redno pregledati tudi zobovje. Pogosto imajo težave z anatomskimi nepravilnostmi zgornje in spodnje čeljusti in tako si ne brusijo sekalcev. Se-
Foto: Emil Senčar
kalci tako prekomerno zrastejo, kunec neha jesti in začne hirati. V takem primeru je potrebno poiskati pomoč veterinarja, ki bo sekalce ustrezno skrajšal in tako omogočil kuncu jemanje hrane. Pozornost moramo nameniti tudi krempljem, ki lahko preveč zrastejo, če kunec nima možnosti, da si bi jih obrusil. Krempeljce lahko skrajšamo sami s posebnimi kleščami, ki jih dobimo v bolje založenih trgovinah za živali. Paziti moramo, da pri krajšanju krempljev ne zarežemo do živcev in krvnih žil v samem kremplju, saj to lahko žival zelo boli in povzroča krvavitev.
Pri negi kunca ne smemo pozabiti na čiščenje kože okoli spolovila in analne odprtine. V svoji praksi sem pogosto naletel na živali, ki zaradi strjenega in zalepljenega blata okoli analne odprtine niso mogle na blato in tako so trpele velike muke. Te dele telesa čistimo z mokro krpo oziroma uporabimo čistila, ki so temu namenjena in jih kupimo v boljših trgovinah za male živali. Pregledati moramo tudi ušesa, vendar čiščenje le
Vaša vprašanja v zvezi z nego hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralni-k@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
teh, predvsem pa morebitno zdravljenje raje prepustimo veterinarju. V ušesih pogosto prihaja do vnetja, pojavljajo se kra-stice po koži ušes, kunec otresa z glavo. Veterinar bo uspešno pomagal prebroditi težavo in tudi svetoval bo lastniku, kako ravnati vnaprej.
Kopanja hišni kunec nima rad in tega raje ne počnimo, saj se bo močno prestrašil, lahko se tudi poškoduje, ko hoče pobegniti.
Domači kunci so v bistvu precej nezahtevne živali. Problematično je le to, da so po večini parjeni v sorodstvu, kar zelo potencira telesne in zdravstvene težave. Zelo težko oziroma skoraj nemogoče je pri prodajalcu preveriti, ali so starši našega novega ljubljenčka v sorodu.
Kadar postane naš kunec žalosten, neješč, ima izcedek iz nosu ali oči, težko diha ali ima drisko, je najbolje, da ga čim prej peljemo k veterinarju, ki mu bo pomagal, da nas bo lahko še dolgo zabaval in osrečeval. Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Sivi vrt v zeleni zimi
Narava z netiadnimi otoplitvami sredi najhladnejšega zimskega meseca prosinca preseneča. Vrtno rastje se je v zeleni zimi pričelo prezgodaj prebujati iz zimskega spanca. Razcvetela se je leska, vznikajo čebulice spomladanskega cvetja, okrasni nepozebniki odcvetajo, v zraku se čuti vonj po pomladi, kot da se je zima že poslovila. Ker vremena ne moremo usmerjati, se mu z opravili v vrtu prilagajamo, tako da spomladanske posevke vrtnin ter nego drevnin in trajnega vrtnega rastja varujemo pred občutnejšimi ohladitvami.
V SADNEM VRTU opravimo rez grmovnic jagodičev-ja, ki naj bo zaključena, preden prično brsteti, kmalu pa se bo potrebno posvetiti rezi vinske trte, ki jo vzgajamo na brajdah. Rez sadnega drevja in vinske trte je prvo opravilo v trajnih nasadih. Vinogradniki so vinsko trto pričeli rezati ob Vincencu, godoval je 22. prosinca. Z vincekovo rezjo se pričenja rez vseh vrst drevnin, ker so se dotlej v rastlini v času zimskega počitka že zgodile neke faze presnove rastlinskih sokov, ki so pogoj za bodočo vegetacijo. Do srede zime je prenehal ves povraten pretok asimilatov, nastalih v času vegetacije minulega leta v listih, mladikah in zgornjih delih rozg, v veje, deblo in korenine, kjer so presnovljeni hranjeni za za-
četek nove vegetacije. Iz te naravne zakonitosti izhaja odgovor, kdaj je pravi čas za rez drevnin. Zgodnejšo rez lahko opravimo pri starejših drevesih, ker je v njih pretok rastlinskih sokov počasnejši in bolj umirjen kot pri mladih drevninah, grmovnicah in trti. Zimska rez mora biti opravljena še v stanju zimskega mirovanja, preden prične drevo ali trta brsteti. Z zgodnjo rezjo drevnin tvegamo le možno zimsko pozebo vrhnjih brstov ob nenadni občutni pozni zimski zmrzali, če je pred tem bila topla zima, kot je to letošnji primer. Obrezana rastlina na pozebo ni občutljivejša, kot če bi v času zmrzali bila še neobrezana. Pozebe lahko le vršno oko na mladiki ali rozgi, če je dotlej že toliko vzbrstelo. Na nevarnost pozebe vpliva mnogo dejavnikov, najpogostejši pa so: občutljivost sadne vrste, sorte in podlage, starost drevesa, lega, rastišče, prehranjenost, zdravstveno stanje in še drugi. V domačem sadnem vrtu, kjer vzgajamo različne sadne vrste, rez pa opravimo v nekaj dneh ali urah, je priporočljivo to opravilo odložiti na konec zime tik pred pričetek vegetacije.
Čemu je potrebno opraviti rez sadnega drevesa? Z rezjo pri rastlini uravnavamo ravnotežje med rastjo in rodnostjo. Z rezjo uravnavamo drevesno obliko, višino in širino drevesne krošnje. Z redčenjem pregostih poganjkov omogočimo drevesni krošnji boljšo zračnost in osvetljenost, kar je osnovni pogoj za zdrav in kakovosten razvoj sadja.
Ob vincekovem se pričenja rez vinske trte v vinogradih, kjer se vzgaja vinska trta ob žični opori ali kolju, lahko pa pričnemo tudi v vrtu, kjer je trta vzgojena ob opori v obliki brajd, senčnic, pergol, latnikov in podobno, zaključena pa naj bo še v času, ko je trta v stanju zimskega mirovanja. Ko se namreč prične trta prebujati iz stanja zimskega mirovanja in se po njej prično pretakati rastlinski sokovi iz korenin in stebla v rozge, z rezjo povzročimo na rozgi rane, skoznje pa se rastlina prične solziti, pri čemer se izgubljajo hranilne snovi za začetek vegetacije, od izcedka pa se poškodujejo vrhnji brsti.
V ZELENJAVNEM VRTU se je na gredicah, zasejanih z ozimno zelenjavo, ter gredicah, ki jih v pozni jeseni nismo globoko prekopali, v topli in brezsnežni zimi pričel razraščati plevel. Med pleveli so nekatere vrste, ki že pri nizkih temperaturah cveto, prično semeniti ter se bujno zaraščajo. Še preden pričnemo pripravo zemlje za setev, ko se zemlja nekoliko osuši, plevele izpulimo s korenino vred in pustimo na kupčkih ovenetim preden jih kompostiramo. Zakopavanje plevelov na gredice je enako, kot bi jih tamkaj posejali ali posadili.
Miran Glušič, ing. agr.
'dan 25. januarja - 31 januarja
25-petek é	26-sobota	27-nedelja	28-ponedeljek
29-torek	30-sreda	31 -četrtek	

Kako kaže drugim v letu 2008
Rusija kot nekoliko pozabljena dežela se kljub ekstremni rasti surovin z vidika borze ni ravno dobro odrezala. Država se sooča z izredno visoko inflacijo, negotovost so prinesle tudi volitve. Tudi za letošnje leto ni potrebno pričakovati kakšnih posebnih dogodkov, saj ob ohlajanju svetovnega gospodarstva surovine postajajo manj zanimivo področje za investiranje.
V	Latinski Ameriki so oči uprte v Brazilijo, saj je le-ta postala največja proizvajalka bio goriv na svetu. Poleg tega na tem trgu še naprej cveti telekomunikacijski sektor. Prihodnost je tudi tukaj negotova, saj so borze odvisne predvsem od stanja gospodarstva v ZDA.
Balkanski prostor je pokazal, da delnice ne morejo vedno samo rasti. Razlogov je več, saj je celotni sektor kar naenkrat prekrilo veliko oblakov. Volitve na Hrvaškem, Kosovska kriza, panika med ljudmi v Bosni, dviganje sredstev iz slovenskih skladov zaradi nakupa NKBM, itd. Menim da je dolgoročno vstop na te borze zanimiv, vendar pod pogojem, da imate namen vlagati do vstopa teh držav v EU, pa naj traja kolikor hoče. Poleg tega mislim, da se bo v obdobju predsedovanja Slovenije EU precej govorilo o tem prostoru, kar lahko pritegne tudi tuje investitorje. Trgi na Balkanskem prostoru so pač majhni in se zaradi tega hitro ter nepredvidljivo premikajo.
Zlato podira rekorde, vse to pa seveda zaradi rekordno nizke vrednosti ameriškega dolarja. Tudi tukaj so napovedi tako mešane, da ni možno predvideti smeri gibanja zlata. Nekatere napovedi pravijo, da naj bi zlato poskočilo na 1.100 USD, druge predvidevajo padec na 700 USD. Dejstvo je, da se bo zlato dražilo, v kolikor bo padala vrednost dolarja oz. predvsem če bo centralna banka v ZDA še naprej nižala obrestno mero in v obtok pošiljala nerazumne količine denarja. To pač valuto razvrednoti oz. na drugi strani podraži stvarne dobrine, kamor spadajo zlato, nafta in ostale surovine, kjer ne smemo izključiti surovin, povezanih s prehrambeno verigo.
V	letu 2008 pričakujem slabšanje gospodarskih razmer po celem svetu in še vsaj en val podražitev. Vse skupaj se bo vrtelo okrog vrednosti nepremičnin in bančnega sektorja ter s tem povezano gospodarsko rastjo ter od poletja dalje volitev v ZDA. Kreditna kriza se poglablja, dodatno tiskanje denarja pa tega problema ne more rešiti. Problem je v prekomerni svetovni potrošnji in dokler se ta nekoliko ne zniža, se dviganje cen ne more ustaviti. Nedvomno bodo na celotno borzno dogajanje imele močan vpliv tudi centralne banke, saj trenutno ni znana njihova namera o spremembah obrestnih mer in vsak nepričakovani premik od pričakovane smeri lahko pripelje do pretirane reakcije na borzah tako v pozitivni kot negativni smeri.
Vendar vse le ni tako črno, kot se zdi na prvi pogled. Za svoj kapital še vedno lahko najdete ugodne naložbe, zavedati se morate le tega, da nekoliko znižate tveganje in ne stavite preveč na enega konja.
Mitja Petrič
Modrosti dežele vzhajajočega sonca
Zajec - jasnovidni kreativni ustvarjalec
Ljudje rojeni v letih: 1915, 1927, 1939, 1951, 1963, 1975, 1987, 1999, 2011
www.poravnava.si
080 13 14
Rok Snežič,
univ. dipl. prav.
Nenad Dukič,
mag., MBA
Po tradiciji in verovanju Kitajcev je to eno najsrečnejših znamenj horoskopa. Mnogi verjamejo, da je to leto mačke in zajca, sledi pa verovanje, da eden in drugi črpata moč od Lune, še posebej tedaj, ko stojita pod akacijevim drevesom. Jeseni poteka festival, kjer imajo otroci svečke v obliki zajca in tako slavijo polno Luno, kajti tedaj je po njihovem prepričanju najlepša in najmočnejša.
Zajec je znamenje miline, prikupnega vedenja, čistosti, miru, prijaznosti in dovzetnosti za lepoto. Seveda pa lahko prevara dober okus in je potrebno v življenju postaviti določene meje in pravila. Sreča je nenazadnje ta, da je to leto, ki je v samem bistvu intuitivno in se tako loči zrno od plev. Leto zaznamuje cvetoči finančni priliv.
Osebe, rojene v znamenju zajca: Znane so po tem, da imajo radi spokojno, tiho in mirno življenje - kar jim nenazadnje tudi uspeva. Če so slabe volje, to jasno in glasno pokažejo, toda na drugi strani se prav gotovo zavedajo, da za dežjem vedno posije sonce. V denarnih in finančnih zadevah jih spremlja sreča in imajo prefinjen okus za zaslužek. Izredno spretni so v kupčijah, in ker so diplomatski, se kocke usode zasučejo v njihovo korist. Njihova šibka točka je kritika, saj jih lahko zelo stre. Znani si po tem, da uspehe žanjejo v pravu, politiki in vladi - to je leto modrih in prijetnih odločitev. Z ljubljenimi osebami je nežen, z drugimi ljudmi pa včasih grob in celo neusmiljen. Za mirno in
Živi in pusti živeti Poravnava# d.o.o., odgovarja
krotko naravo se skriva močna volja in neomajen pogum - zaveda se, da bo svoje cilje v življenju dosegel. Značilno je, da nikoli ne uporablja grobih besed, čeprav bo istočasno jasno in glasno dal vedeti, kaj mu je všeč in kaj ne. Od časa do časa daje občutek počasnosti, vprašanje pa je, ali ni to zgolj krinka. Nikoli se ne prenaglijo, kajti nekje v sebi se intuitivno zavedajo, da ni potrebno noreti, kajti svet se bo jutri še naprej vrtel. Zanimivo je tudi dejstvo, da se znajo obvladati in tako jih nič ne preseneti, čeprav so na svojih pet minut pripravljeni vztrajno čakati.
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
V življenju so znani po tem, da živijo po načelu: »Živi in pusti živeti«. Vedno najdejo tisto pravo mero in tako se lahko soočijo z osebno resnico. Poleg koze so najbolj sočutni poslušalci, čeprav si kasneje ustvarijo svoje mnenje in ga jasno in glasno povedo. Znani so po tem, da so poznavalci umetnosti in uglajenosti in nikoli vas ne bi prizadeli v jasnosti. Zato je oseba priljubljena in ima veliko prijetnih ljudi okoli sebe, pravih prijateljev. Brhka in prikupna gospodična mačka si bo svojega potencialnega ženina dolgo iskala, kajti ima visoka merila in pričakovanja. V primeru, da bodo imeli izbiro, bodo izbrali lažjo pot in tako privarčevali tako pri času kot pri energiji.
Ljubezensko življenje je za njih nekaj, kar spremljajo iz ozadja, kajti znani so po tem, da so lahko hitro prizadeti v ljubezni. Zanimivo pa je, da ko se enkrat zaljubijo, vedno iščejo tisto pravo pot in harmonijo. Ljubljeni osebi so pripravljeni vdano pomagati in ji stati ob strani.
Kreativno delo - balzam za dušo
Dobro se znajdejo v poklicih, kjer se zahtevata sloga in moč. Seveda je potrebno omeniti, da jih enolično delo odbija, pomembno pa je, da so pri vsem, kar počnejo, ustvarjalni. V starševskih vlogah so čutni in prijazni, toda od svojih otrok nenazadnje pričakujejo veliko, vedno najdejo tisto pravo mero razume-
Svetovanje za vas ... za vse nas ...
Hvaležnost ... kaj je že to? (2.)
Kaj pa je naše življenje? Ali nam ni bilo podarjeno? Hvala za podarjeno življenje, hvala za vse, kar me obdaja. Življenje smo dobili v dar, pomagali so nam ga ustvarjati naši bližnji, ki jih imamo radi in zato smo jim hvaležni. Hvala vsem, ki me imate radi, vi ste posebno darilo v mojem življenju. Hvala vsem, ki berete te vrstice - zaradi vas tudi nastajajo. Hvala za to, da imam dar pisanja, govorjenja, ustvarjanja ... , ker se lahko s tem predstavim, ker lahko na ta način povem svoje mnenje, svoja občutja, doživljanja vsega, kar je. Pred leti se nisem zavedala vseh darov, ki jih imam, nisem jih znala nadgrajevati, niti se iz njih kaj naučiti. Danes sem hvaležna, da sem vse to spoznala in da lahko to hvaležnost delim tudi z vami, našimi bralci. Morda komu ni všeč to, kar pišem - potem naj ne bere!! Naučila sem se, da delam to, kar mi odgovarja, da delam to po svoji vesti in v najboljši veri, da lahko pomagam sebi in drugim. Nekomu lahko pomagam s tem, da bere moje izkušnje in v njih najde kaj
zase, drugemu s pogovorom, nekomu z nasmehom. Hvala za nasmeh, hvala, da se znam smejati in da ga lahko dajem tudi drugim. Smeh je pol zdravja - ostala polovica je naša volja in zaupanje. Hvala, da imam voljo, da imam zaupanje, da vztrajam tam, kjer je moja pot. Hvala, da lahko spoznavam in sprejemam tudi tisto, za kar drugi mislijo, da je nemogoče. Hvala za današnji dan, prinesel mi je veliko novega - vsako spoznanje je darilo, je nova moč za napredek. Vsaka beseda, ki jo slišimo in če jo znamo poslušati, ima toliko pomenov, koliko je poslušalcev. Vsako uho drugače sliši? Ne, naše notranje uho je drugače naravnano. Ravno tako, kot so naša dejanja posledice naših izkušenj, ravno tako nas naša notranja občutja vodijo do tega, kako si predstavljamo vsako besedo, ki jo slišimo ali preberemo. To, kar jaz pišem, si vsak po svoje razlaga, razumeva. Tisti, ki kaj pozna zadeve ali je kaj delal na osebnostni rasti, bo stvari sprejel drugače kot tisti, ki mu za te stvari ni mar. Če nje-
Vprašanje
Poškodovan sem bil na delovnem mestu, kjer mi je zaradi napake na stroju stisnilo levo roko. Sam sem delo opravljal z vso potrebno previdnostjo in znanjem, nosil sem tudi zaščitne rokavice. Ali sem upravičen do odškodnine in ali bi lahko imel zaradi uveljavljanja odškodnine kakšne težave z delodajalcem? Drago, Malečnik
Odgovor
Glede na zgoraj navedeno ste vsekakor upavičeni do odškodnine iz naslova splošne civilne odgovornosti, saj za nastanek nezgode niste odgovorni vi, ampak delodajalec, ki ni poskrbel za vso potrebno varnost pri delu in izpravnost delovnih strojev. Ponavadi ima delodajalec za takšne primere sklenjeno zavarovanje civilne odgovornosti, kar pomeni, da nematerialne škode ne bo kril delodajalec sam, ampak jo bo krila zavarovalnica, kjer ima delodajalec sklenjeno zavarovanje. Zaradi tega uveljavljanje odškodnine za vas ne bi smelo imeti neprijetnih posledic
Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na INFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov Poravnava, d. o. o., Vodnikova uL 2,2250 Ptuj in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d. o. o., ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št 0801314.
ste bili POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2 T ^te^l ™ 080 1 3 1 4
mu za to ni mar, pa ni rečeno, da tudi drugi tako gledajo na to. Vedno več je ljudi, ki se zavedajo pomena našega življenja, ustvarjanja in delovanja v dobro vseh. Hvala za vse te ljudi, hvala, da se naša zavest dviguje in da je vedno več takšnih, ki si prizadevajo spreminjat svoje počutje, svoje zdravje, svoje mišljenje in s tem življenje. Torej - kakšno bo to leto?
Čudovito, enkratno, najboljše odslej - skupaj bomo dosegali cilje, ki smo si jih zastavili. Spomnimo se, da smo ustvarjeni za srečo, ljubezen, radost, rast, sodelovanje, sožitje. Vse to podelimo z vsemi, ki jih srečujemo v svojem življenju in vsem nam bo sijalo sonce tudi tedaj, ko bo za oblaki ... Po vsakem dežju posije sonce - dovolimo si, da nam bo celo leto sijalo. Tisto zunaj, pa tudi tisto, ki je v nas, ki ga redki vidijo, toda mnogi občutijo ... Vse dobro v letu 2008!
Milena Jakopec,
Društvo Feniks - kvaliteta življenja 051413 354
vanja. Res pa je, da svoje otroke radi spodbujajo in jim dajo zgodaj vedeti, da se uspe le s trdim delom.
Včasih se morajo varovati slabih navad in razvad. Najbolje se ujamejo s kozo, skupno jima je uživanje v uspehih in umetniški okus do okolja. Ustreza jim družna psa in divjega prašiča - tega cenijo predvsem po poštenosti in nevsiljivosti. V drugi vrsti so predstavniki naslednjih letnikov: podgana, zmaj, opica, bivol, kača in zajec (lastno znamenje). Nestrpen je do nečimrnosti in kritičnosti petelina, neprizadet ob izbruhih tigra in ne ceni muhavosti konja.
Če vas je štorklja obiskala v letu zajca: To je otrok,
ki je poslušen, miren in prikupen. Svoje starše razume in se jim zna zelo dobro prilagoditi. Morda je na začetku življenja nekoliko bolj vase zaprt, najbolj se zamoti z barvanjem, igračami ali kreativnim izražanjem. Težko pa prenaša napetosti in je rahlega spanca - morda ga muči nespečnost. Šola in učenje mu ne delata težav, in ker je marljiv, so uspehi na dlani. Znani so tudi po tem, da radi pomagajo in da ne delajo težav. Svojih namenov nikoli ne pove jasno, ampak vedno samo po ovinkih.
Prihodnjič: Zmaj - ogenj pepelnate strasti Tadej Šink horarni astrolog
Obiščete me lahko tudi na spletu: www.tadej-sink.si
Duševno zdravje
Delovno mesto
Antonija je pred kratkim zamenjala delovno mesto. Zaposlila se je v sorazmerno mladem in perspektivnem kolektivu. Že po nekaj dneh je ugotovila, da so se njena pričakovanja izjalovila, da ni prišla v okolje, ki bi vlivalo optimizem, saj v njem vladajo odnosi, ki so vse prej kot človeški in humani. Če bi bilo po njenem, bi ga takoj zapustila, a jo veže pogodba, ki je sankcionirana z visoko odškodnino v primeru, če jo predčasno prekine. Ali je v danih razmerah sploh možen kakšen izhod, sprašuje?
Težko odgovorim na to vprašanje, saj če gre za nečloveške odnose pri delu, se je potrebno obrniti na Inšpekcijo za delo. Če pa gre za pesimističnost v medosebnih odnosih med ljudmi, pa Antonija edino kar lahko stori je to, da s svojim optimizmom, razumevanjem drugih, usmerjenostjo ne v tekmovalnost, temveč v sodelovanje, s svojim vzgledom pripomore k vsaj rahlemu spreminjanju tudi drugih sodelavcev. Če ji bodo sledili, se bo nekaj tudi v tem podjetju spremenilo na bolje in bo Antoniji lažje.
Če pa to ne bo šlo, pa ji preostane samo, da stisne zobe in počaka do izteka pogodbe ali pa, da pogodbo predčasno prekine in plača visoko odškodnino.
Vsekakor je dobro pred podpisom pogodbe le-to dobro prebrati in predlagati tudi aneks, ki omogoča tudi predčasno prekinitev brez odškodnine, če bodo delovni pogoji ali odnosi med ljudmi takšni, da jih lahko nekdo doživlja kot nečloveške.
Mag. Bojan Šinko
Glasba - Top 100 albumov
Koncertno dogajanje je v zadnjih letih v Sloveniji, kar se tiče svetovnih glasbenih zvezd, v vzponu. 5. februar bo nov mejnik, saj bo v Ljubljani nastopil legendarni britanski pevec Chris Rea.
Avstralski diva KYLIEMINOGUE je malo zmedla svoje zveste oboževalce z zadnjim nekoliko drugačnim, vendar zanimivim in kvalitetnimpop/rock hitom 2 Hearts. Deseti album X popularne pevke je izšel malo pred koncem leta 2007 in prinaša trinajst novih pesmi. Ena izmed njih je tudi prihajajoči hit WOW (****), ki je kombinacija čistega popa in mini elektra. Komercialnost singla je zagotovljena skozi bizaren refren in kičasto produkcijo Grega Kurstina.
OMD so sinonim za sintisajzerski elektro pop in njihova največja oziroma nepozabna umetnina se imenuje Maid Of Orleans. Med večje uspešnice sodijo Enola Gay, Locomotion, If You Leave, Sailing On A Seven Seas, Pandora's Box in walking On A Milky Way. Kvartet se po devetletni ustvarjalski pavzi vrača z neizvirno, vendar dovolj privlačno pop izvedbo pesmi WHOLE AGAIN (****), ki so jo v originalu izvajale članice skupine Atomic Kitten (tudi te se vračajo na sceno z balado Anyone Who Had A Heart).
Nemčija je v zadnjih letih za ZDA in Veliko Britanijo postala tretja največja glasbena velesila. Tam je eden največjih zvezdnikov Stefan Raab, ki je imel v svoji oddaji TV Total poseben izbor za mlade pevce in pevke. Zmagovalka je postala mlada Švicarka Stephanie Heinzmann, ki je zasenčila vso nemško konkurenco z vznemirljivo in vokalno odlično pop/rock skladbo MY MAN IS A MEAN MAN (****). Ob mladi Švicarki imajo na televizijskih in radijskih postajah velikansko poslušanost v zadnjem tednu tudi naslednji trije komadi: Doktorspiele - Alex C & Yass, Jumpin All Over The World - Scooter in The Rhythm Of The Night - Hermes House Band.
MORCHEEBA je britanski band, ki si je v zadnjih letih ustvaril status spoštovanih glasbenikov. Band sestavljajo Paul Godfrey, Ross Godfrey, ThomasDybdahl, Cool Calm Pete in Manda. Kvintet bo svoje oboževalce v februarju obdaril z novo plato Dive Deep, a že pred tem se je v teh dneh na radijskih postajah znašla sofisticirana in lagodna r&b pesem ENJOY THE RIDE (***), v kateri je vokalne dele prevzela legendarna britanska pevka Judie Tzuke.
Bivši pevec skupine Steely Dan MICHAEL McDONALD je kot solist v karieri že dobil kar pet najvišjih glasbenih nagrad grammyjev. Pravi tip v zadnjih let v glavnem posega po priredbah in tako lahko v marcu pričakujemo njegov neori-ginalni material na plošči Soul Speak. Napoved za ploščo je fantastična, saj je McDonald na zelo atraktiven način prepel klasiko YOUR LOVE KEEPS LIFTING ME HIGHER AND HIGHER (*****),pesem, ki jo je v originalu leta 1967zapela Jackie Wilson.
S širokega polja nove soul in r&b scene izstopajo naslednje pesmi: With You - Chris Brown, Low - Flo Rida & T Pain (številka 1 v ZDA), Superstar - Lupe Fiasco & Mathew Sweat, Sometimes - Angie Stone, Killa - Cherish, Never - Jaheim, I Remember - Keisha Cole, Honey - Erykah Badu, Come On Girl -Taio Cruz, No Air - Jordin Sparks & Chris Brown, Stereo-John Legend, Whole Town Laughin -Jagged Edge, Calabria - Enurr, Allright - Ledisi in Crying Out For Me - Mario.
Pravi car rap scene je nedvomno KANYE WEST, kije nomi-niran kar za nekaj grammyjev, prav tako pa je lani prodal več kot tri milijone izvodov albuma Graduation. Ameriški nakladač z omenjenega projekta niza hita za hitom in tako so si sledili Can't Tell Me Nothing, Stronger, Good Life in Flashing Lights. Daleč najbolj cool komad pa prihaja na tržišče v teh dneh; v super valujočem komadu HOMECOMING (****) prepeva tudi sam Chris Martin iz skupine Coldplay.
ONE REPUBLIC so se vpisali v glasbeno zgodovino s hitom Apologize, ki so ga zapeli za producenta Timbalanda. Ta jim je s svojimi produkcijskimi aktivnostmi vrnil uslugo in skupina je zaplula v mainstream zrele rockerske vode s skladbo STP & STARE (***).
Škotska zasedba WET WET WET je od leta 1987 skupno z vsemi hiti bila več kot dvesto tednov na uradni britanski lestvici pesmi. Seveda so bili mokri gospodje najdlje na lestvici s skladbo Love Is all Around. Odličen kvartet vztraja pri enkratni in preprosti kombinaciji popa in rocka v skladbi WEIGHTLESS (****), ki prihaja z zgoščenke Timeless.
David Breznik
Glasbeni kotiček
98.:

LOGIZE i Timbaland
" STOP THE MUSIC/ HATE THAT I LOVE YOU
PIECE OF ME i Britney Spea
5. NO ONE - Alicia Keys
6. VALERIE i Mark Ron	son & Amy Winehouse
7. ROCKSTAR	- Nickleback
8. 2 HEARTS i	Kylie Minogue
9. WON'T GO HOME WITHOUT YOU - Maroon 5	
10. SHADOW OF TH	E DAY - Linkin Park
Vsako sre¿o in ne¿ál¡t? me¿ 19.10 ¡n 2.0. uro	
Trust Me - Craig David
(2007 - Warner - Nika)
Korak za korakom stopa Craig David naprej z vsakim novim izdelkom in v sedmih letih je Trust Me njegov četrti album. V domovini Veliki Britaniji si je v tem času pridobil naziv princ soul in r&b glasbe in ta naziv bo Trust Me samo še utrdil. Vsekakor pa glasbeno gradivo plošče ni zacemen-tirano samo na soulu in r&b-ju, ampak je svežina projekta zaznana tudi skozi reagge, ragga, rap, funky, latino, pop in karibske soca prvine. Vse te stilske izpeljanke je sestavil producent Martin Terefe, ki je gospodiča Davida na snemanje popeljal kar v Havano. Vokalno je Craig David v odlični formi, medtem ko si je dovolil prevelika nihanja v besedilih, ki so nekatera pod nivojem tako vrhunskega projekta.
Filmski kotiček
Jaz, legenda
Vsebina: Polkovnik Robert Neville je zadnji človek na svetu. Vsaj tako se zdi. Tri leta prej so odkrili zdravilo za raka, a je mutiralo v virus, ki je pobrisal 90% prebivalstva, ostalih 10% pa se je spremenilo v povampirjene pošasti, ki ne prenesejo svetlobe. Le Robert je ostal živ in zdrav in predvsem sam, kajti edino družbo mu predstavlja psica Samantha. Ker Robertova kri očitno vsebuje zdravilo, se ga že tri leta neuspešno trudi sin-tetizirati. Neskončno zaporedje morečih dni in predvsem noči, ko se mora skrivati pred temačniki,' pa se bo kmalu in popolnoma nepričakovano prekinilo ...
Akiva Goldsman je ime scenarista, ob katerem velja biti oprezen. Njegovi filmi, čeprav vsi po vrsti izjemno veliki blagajniški hiti, imajo to grdo navado, da se v zadnji tretjini ali četrtini filma enostavno sesujejo vase. Če se Akivi temu čudežno uspe izogniti, napiše generičen film, ki ne izstopa. S tem seveda ni nič narobe, nerazumljivo je le to, da za takšne filme dobiva še oskarje in druge nagrade. Spomnimo se abominacij, kot so Batman za vedno, Batman in Robin, pa zehanj tipa Čudoviti um in Da Vincijeva šifra (ki je od omlednega filma neprimerno boljša v knjižni obliki) ali im-plozij, kot sta filma Jaz, robot ali Izgubljeni v vesolju.
Film Jaz, legenda temelji na istoimenskem romanu Ric-harda Mathesona iz leta 1954, ki je do danes postal ne samo klasika znanstvenofantastične zvrsti, temveč na splošno klasično delo literature. Kljub precej plehki premisi je roman veliko globlji, kot se zdi na prvi pogled. Akiva
I Am Legend
Igrajo: Will Smith, Alice Braga, Charlie Tahan Režija: Francis Lawrence Scenarij: Akiva Goldsman Žanr: znanstvena fantastika Dolžina: 101 minuta Leto: 2007 Država: ZDA
JGDAVID UST ME
Kot blisk album Trust Me odpre komad Hot Stuff. Zares vroča r&b stvar bazira na sam-plih hita Let's Dance, ki ga je v originalu v osemdesetih letih prejšnjega stoletja zapel David Bowie. Hot Stuff je v vseh pogledih super „šus", ki vas bo dvignil na noge. Gladka glasbena križišča povezujejo surov r&b z razigranim popom. Razlit r&b komad 6 Of 1 Thing vsebuje mini retro efekte, a vsebinsko preskakuje teme ter zamegli zbranega poslušalca z neorganiziranostjo tem v stilu malo tu, malo tam! Komična Friday Night ima dober r&b hook, razpoznaven refren in hipotetično zanko v besedilu o velikem pričakovanju ali veliki zabavi v petek zvečer. Več ritmike vsebuje pesem o zaupanju Don't Play With Our
z r&b-jem v komadu She's On Fire, ki ima pravi poletni fluid in spremljevalne vokale v stilu Marka Morrisona. Je pa Craig David na album Trust Me zares povabil šele šestnajstletno Rito Ora, s katero je skupaj zapel „konfuzno" soul balado Awkward.
Projekt ima tudi nekaj zgrešenih pesmi, kot so baladna prelaganka brez čustev z naslovom Top Of The Hill, starinsko obarvana spil in r&b pesem o sanjski ženski z naslovom Kin-da Girl For Me in hudo moderna raperska This Is The Girl, v kateri je v ospredje postavljen mladi raper Kano.
Britanski izvajalec Craig David se razvija v pravo smer in izmed enajstih novi pesmi bo album Trust Me vsekakor prinesel še nekaj hitov. Večina pesmi na pevčevem četrtem albumu prinaša novo svežino in zelo kvaliteten glasbeni izdelek priporočam pravim ljubiteljem moderne r&b godbe!
David Breznik
je iz romana očitno vzel le njegovo osnovno premiso in zavrgel ves odličen komentar sodobne družbe. Kot rezultat je tokratna, že tretja predelava tega romana, intrigantna študija o osamljenosti sodobnega človeka, ki mora za preživetje še vedno uporabljati primarne lovske nagone. Will Smith z leti resnično postaja vedno boljši igralec. Ko ga vidimo na platnu, mu popolnoma verjamemo, kako hudo je vsak dan posebej biti bitke za hrano, se izogibati (na žalost) računalniško ustvarjenim te-mačnikom' ter biti pri tem obupano, obupano osamljen. Ganljiv in boleč prizor, ko mu umre psica in se od groznega občutka osamljenosti prične pogovarjati z lutkami v zapuščeni trgovini, prikaže veliko širino Smithovega igralskega talenta. Film v prvih dveh tretjinah z dobršno mero občutka odlično gradi na latentnem suspenzu praznega planeta, ki se nekje med slikami kopiči in kopiči in kopiči, dokler nekje na dveh tretjinah avtorji vsega tega fantastičnega kapitala nenadoma ne zavržejo stran in postrežejo s sprevrženo in nerazumljivo kakofonijo zeva-jočih scenarističnih lukenj in nesmislov, pretirane in nepotrebne akcije, dokler se film ne konča v popolnem anti-klimaksu, ko iz kina odidemo razmišljajoč o tem, kako bi ti dve slabi uri lahko porabili za kakšno bolj produktivno početje. Škoda še ene obetajoče, a zamujene priložnosti za končno res dober ZF film.
Matej Frece
Love, ki na preprost ali gladek način povezuje elemente starega in sodobnega r&b-ja. Iz komercialnega vidika izstopa Officially Yours, saj vas bo njena spevnost takoj potegnila, da boste zapeli pravo srednje hitro soul in r&b harmonijo. Nič kaj dosti s harmonijami ne zaostaja skladba Just A Reminder, ki je enostavna, enakomerna in mogoče celo preveč zadržana soul skladba z izrazitim ali zelo izpostavljenim refrenom. V njej Craig David občasno tudi bolj cvili kot prepeva; mene stilsko ta skladba spominja na glasbo enkratnega Johna Legenda. Karibske reagge vibracije se prelivajo
CID vabi!
KLUBSKI PROGRAMI; Klubski prostor je odprt vsak petek in soboto do 23. ure. V času, ko v njem ne potekajo koncerti, potopisi ipd., je prostor namenjen druženju mladih, poslušanju glasbe, zabavi. Prostor je namenjen vsem mladim, mladinskim skupinam in organizacijam in njihovemu druženju, za kar ne potrebujejo denarja. Vabljeni!
Skupine mladih in mladinske organizacije lahko naše prostore za svoje programe uporabljajo brezplačno. O uporabi prostorov se je treba vnaprej dogovoriti v CID Ptuj.
RAZSTAVA UTRINKI 2007; Na razstavi so strnjeni programski dogodki, ki so v preteklem letu najbolj zaznamovali mladinsko delo CID Ptuj. Pripravila jo je naša mlada lanskoletna sodelavka Sabina Ivančič.
TA VIKEND; Petek, 25. januarja, ob 20. uri: Neprijetna resnica. Najprej je nastala knjiga, nato pa še dokumentarni film z istim naslovom. Govorita o problemu segrevanja ozračja zaradi človekove intenzivne rabe energije.
Sobota, 26. januarja, ob 21. uri: Jam Session. Druženje ob glasbi s CID-ovim ban-dom, moderator večera bo Marko Korošec. Vabljeni glasbeniki in poslušalci! SKUPNOSTNI PROGRAMI; Ponedeljek, 4. februarja, ob 16.30 v karnevalski dvorani: Velika otroška maškarada z Damjano Golavšek
PROSTOVOLJSTVO; K sodelovanju vabimo prostovoljce - animatorje na otroški ma-škaradi! Pokličite čim prej na 02 780 55 40 ali 041 604 778! MEDNARODNI PROGRAMI; K sodelovanju vabimo mlade od 16. do 18. leta, ki bi želeli sodelovati v mednarodni izmenjavi od 19. do 26. julija na Ptuju. Naslov izmenjave je DNEVNIK MLADEGA EVROPEJCA, o sodelovanju pa se trenutno dogovarjamo s partnerji s Finske, iz Francije in Italije. Zainteresirani, čim prej pokličite v CID Ptuj, ker vsaka ekipa šteje samo do 6 članov!
Hkrati pa obveščamo, da se bomo tudi Ptujčani letos večkrat odpravili na izmenjave v tujino. Povabljeni smo avgusta na Finsko, septembra na Sardinijo, smo del mreže projekta Europalink, ki ga sestavljajo partnerji iz različnih evropskih držav, ki prav tako pripravljajo projekte, v katerih bo mogoče sodelovati že letos. Ekipe bomo oblikovali takoj, ko bomo dobili zainteresirane udeležence, zato ne odlašaj z zbiranjem podrobnejših informacij!
TEČAJI IN DELAVNICE; V CID Ptuj trenutno potekajo: novinarska in literarna skupina, tolkalska delavnica - učenje igranja na afriške djembe, tečaj orientalskih plesov, tečaj kitare in bas kitare, elektro delavnica.
TEČAJ BOBNANJA; To soboto ob 10. uri dopoldan se začenja tečaj bobnanja, ki ga bo vodil mladi ptujski bobnar Aleš Zorec. Tečaj bo potekal ob sobotah. Kotizacija mesečno znaša 22 EUR. Še vedno se lahko prijavite! PONOVNO: ZAČETNI TEČAJ ŽONGLIRANJA; Prva skupina je končala ob koncu decembra, zato bosta mentorja Anja in Nelej začela delati z novinci. Vabljeni vsi, ki si želite usvojiti veščine žongliranja! Seveda so k vadbi vabljeni tudi vsi, ki že obvladajo osnove in bi radi svoje znanje nadgrajevali. Cena tečaja je 10 EUR mesečno, vaje potekajo ob sobotah popoldan.
OBLIKOVANJE VOLNE - POLSTENJE OZ. FILCANJE; Tečaj bo vodila Natalija Resnik Gavez. Tečaj bo potekal v petek, 22. 2., popoldan, in soboto, 23. 2., ves dan z vmesnim odmorom za kosilo. Cena 10-urnega vikend tečaja je 40 EUR. Prijave sprejemamo do konca januarja.
ZAČETNI TEČAJ KALIGRAFIJE; Osnove kaligrafije boste spoznavali z Natalijo Resnik Gavez, ki bo z udeleženci v štirih srečanjih po štiri šolske ure predelala nekaj uporabnih in zanimivih pisav. Cena tečaja je 70 EUR. Prijave sprejemamo do konca januarja. Tečaj bo potekal ob četrtkih od 7. do 28. februarja. PREDELAVA OBLAČIL in ZAČETNI TEČAJ KROJENJA IN ŠIVANJA; Oba tečaja bo vodila Anja Milošič, diplomirana oblikovalka tekstilij in oblačil. Namenjena sta mladim, ki si želijo kreativnega oblačenja. Prijave za ta dva tečaja sprejemamo do konca januarja.
CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si. CID Ptuj je odprt od ponedeljka do četrtka od 9. do 18. ure, ob petkih od 9. do 23. ure, ob sobotah od 19. do 23. ure, za prireditve, seminarje, delavnice, tečaje, srečanja, zabave .... pa po urniku uporabe prostorov in po dogovoru izven teh terminov. vsak delovni dan od 9. do 18. ure, zunaj tega časa pa po dogovoru. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
Kdo je glavni igralec v filmu Jaz, legenda?
Odgovor:_
Ki
NAGRADNO
n VPRAŠANJE
O
Ime reševalca:. Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Daija Serdinžek, Apače 186,2324 Lovrenc na Dr. polju. Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v tem vikendu v ptujskem Mestnem kinu.
Odgovore pošljite do srede 30. januarja m naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Info).
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: sklop, taebo, Erode, Nana, praobraz, strežaj, Kaisa, trska, pravica, Ertem, kolor, recldlva, Zenun, vola, Ane, Anka, IV, Šentvid, vlba, Jarun, pare, AS, Krouse, HM, tenlslšče, Akure, Bukovci, tukan, retar, osolek, Asarl. Ugankarski slovarček: AMINTA = Tassova pastirska igra iz leta 1588; BAO = nekdanji vietnamski cesar Daj; EASTLAKE = angleški slikar (Charles, 1793 - 1865); LAVAŽA = izpiranje, umivanje, čiščenje; PELIKAN = slovenski zgodovinar (Egon, 1963 - ); REDINGOT = vrhnje oblačilo; TELENKOV = ruski umetnostni drsalec (Sergej, 1978 - ); TROJAHN = nemški skladatelj (Manfred, 1949 - ); VIRTANEN = finski pisatelj (Jukka, 1933 - );
Zanimivosti
»Najzlobnejša mama na svetu" prodala sinov avto
Des Moines, 22. januarja (STA) - Američanka Jane Hambleton, ki je prodala sinov novi avto, ker je v njem našla alkohol, je to storila na dokaj nenavaden način. V oglasu se je označila za "najzlobnejšo mamo tega planeta" in zapisala, da avto prodajata "čisto nekul starša, ki očitno ne marata svojega sina", je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Dodala je še, da je njen 19-letni sin avto vozil le tri tedne, preden je "vohljaška mama, ki nima svojega življenja", v njem našla pijačo. Kot je povedala, je najstniku postavila le dve pravili, ko mu je podarila avto: "Brez alkohola in vedno ga zakleni". Zdaj je 19-letnik po njenih besedah "zelo zelo nesrečen". Hambletonovo je poklicalo prek 70 ljudi, ki so ji čestitali, ker se je odločila za takšen vzgojni ukrep.
Brunijeva zanikala poroko
Pariz, 22. januarja (STA) - Italijanska manekenka Carla Bruni je zanikala, da bi se že bila poročila s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem. Ob tem je zatrdila, da je poroka vsekakor v njunih načrtih, poroča ameriška tiskovna agencija AP. 40-letna Brunijeva je za francoski dnevnik Liberation dejala, da s Sarkozyjem še nista poročena, vendar pa da je poroka v njunem načrtu. O domnevni poroki francoskega predsednika so se mediji v zadnjem času na veliko razpisali, vendar je bil par, ki naj bi se spoznal novembra lani po Sarkozyjevi ločitvi od soproge Cecilie mesec dni pred tem, v zvezi s tem zelo previden, piše AP. Vprašanje poroke je zaposlovalo tudi protokol ob obisku francoskega predsednika v Indiji, kjer se bo mudil v petek in soboto. Francoski viri niso želeli komentirati, ali bo del delegacije tudi Brunijeva in v kakšni
vlogi. Te nejasnosti je razjasnila kar sama Brunijeva, ki je za Liberation povedala, da ne bo spremljala 52-letnega Sarkozyja v Indijo. Dokler sta neporočena, ne more predsednika spremljati na uradnem obisku, je povedala.
Predsednica bo imela svojo oddajo
Riga, 22. januarja (STA) - Nekdanja latvijska predsednica Vaira Vike-Freiber-ga bo dobila svojo pogovorno oddajo na latvijski nacionalni televiziji, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Vike-Freiberga je v dveh predsedniških mandatih dobila sloves najbolj vplivne državnice v Evropi, ki jo občudujeta tudi nekdanji francoski predsednik Jacques Chirac in ameriški predsednik George Bush, ki jo je imenoval kar "železna dama Baltika". "V svoji oddaji sem pripravljena govoriti o različnih temah in bi rada sama odločala, o čem bo tekla beseda - na primer o črnih luknjah
ali širjenju mrčesa v naših gozdovih," je nekdanja predsednica povedala za radijsko postajo.
Finci spet lahko kadijo
Helsinki, 22. januarja (STA) - Finski kadilci so danes dosegli majhno, a simbolno zmago, saj je vrhovno sodišče razveljavilo odločitev, ki jim je prepovedovala kajenje celo na balkonih lastnih stanovanj, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Sodišče je prepoved odpravilo dve leti zatem, ko so kadilci v zgradbi, ki je v skupni lasti vseh stanovalcev, vložili pritožbo. Kljub nasprotovanju sveta stanovalcev, ki je trdil, da dim moti nekadilce, je sodišče razsodilo, da je prepoved v primeru, ko ne gre za pretirano neprijetnost, kršenje solastniške pravice. Vendar pa prepoved lahko velja, če kajenje pretirano moti ostale stanovalce. Finska, ki je junija lani uvedla prepoved kajenja v vseh javnih prostorih, ima najmanj kadilcev v Evropi, saj kadi le vsak peti prebivalec, še poroča AFP.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104,3MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 26. januar:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti. 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko s Polono Ambrožič. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekanje in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM, gost Janko Frangež Škofijski duhovnik - voditeljica Marija Slodnjak (Radio Ptuj). NEDELJA, 27. januar: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40
in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nah-berger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Plgnarjem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetlj-ska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače vlže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM, gostja Sanja Veličkovič- voditeljica Anemari Kekec (Radio Ptuj). PONEDELJEK, 28. januar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30
NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (Izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci In godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). TOREK, 29. januar 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO: Sredi življenja (Marija Slodnjak). 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Robin). SREDA, 30. januar 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00,
7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Tatjana Mohorko in Mlša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin).
ČETRTEK, 31. januar
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čveka-rije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko).
13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA: Vse znano in neznano o Kurentovanju 2008 - voditeljica Anemarl Kekec. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). PETEK, 1. februar
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Mlnu-te kulture. 12.00 Sredi dneva: Napo-vednlk prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). Frekvence:
89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radlo-tednlk.sl
Horoskop
OVEN
Se vam ne zdi, da bo počasi čas, da vzamete vajeti v svoje roke? Na delovnem mestu boste blesteli. Seveda pa so rezultati odvisni od vas. Oseba nasprotnega spola vam bo podarila mnogo dina-mlčne energije in volje do življenja. Če boste gradili na majhnih korakih, kmalu pridejo veliki.
BIK
Finančno stanje bo nekoliko podobno gugalnici, uvideli pa boste nekaj ugodnih poslovnih priložnosti. Telesu boste morali dovajati dovolj vitaminov in mineralov, še najbolje je, da to storite v naravni obliki. Odzvali se boste klicu narave in si tako pridobili val sveže energije.
DVOJČKA
, Zimska pravljica se bo odvijala v J vašem srcu In mnogo sprememb ^	vas čaka v ljubezni. V primeru, da
ste vezani, se bodo stvari odvijale po starem, samske pa čaka mnogo priložnosti in ugodnih situacij. Nasvet mlajše ženske vam bo koristil. Razbrati je ugodne finančne iztočnice in prilive.
RAK
Intuitivni signali se bodo okrepili in tako bo skrajni čas, da se poslušate In spoznate, kaj je za vas prava pot. Sreča se bo mnogo bolj lesketala, če boste na zadeve pogledali s srcem. Ljudje, ki bodo prihajali v vašo bližino, vam prinašajo veselje in modrost. Potrebovali boste notranjo umiritev.
LEV
J^j Spremljalo vas bo delavno obdobje In ne boste Imeli časa za počitek, ampak se morate aktivno soočiti z vsem tistim, kar vam je blizu. Po drugi strani bo v tem tednu čas, da naredite nekaj zase in se odpravite h kozmetičarki ali v savno. Srečali boste svojo simpatijo iz mladosti.
DEVICA
Na delovnem mestu se bodo zadeve nekoliko ustavile in tako boste morali znati na pravilen način reči bobu bob. Seveda ne smete zadev sprejemati na silo, ampak počasi in zanesljivo. Harmonija časa bo v vas vnesla prijetne trenutke in mnogo radosti, uspehi pa se bodo lesketali v umetniških dejavnostih.
TEHTNICA
Nekateri načrti se vam bodo obrestovali in korak za korakom boste napredovali v samozavesti. Na delovnem mestu boste dobili možnost izobraževanja in počasi bo čas, da pokažete svoje znanje. Pridobili boste možnost, da popravite nekatere stvari, ki vas ovirajo pri osebnem napredku.
ŠKORPIJON
Privlačile vas bodo skrivnosti in reševali boste tiste stvari, ki so vam deloma ali v celoti uganka. Bodite nekoliko bolj zaupljivi, kajti dobro se z dobrim vrača. Pridobili bosta nova znanja o svetu duhovnosti. Doma vas čaka neka prenova in pričakovati je, da boste besedno bolj impulzivni.
STRELEC
Sledili boste svoji notranji modrosti in zdelo se bo, da so se vam vrata sreče na stežaj odprla. Odpravite se lahko na neko krajše potovanje. Na delovnem mestu se bodo uspehi nizali v vašo korist. Notranji nemir boste občutili v komunikaciji in tako se boste mnogo j kvalitetno izrazili v pisani besedi.
KOZOROG
Vodila vas bo ljubezen. Ta vam bo pokazalo pravo pot in vas ponesla v tiste dejavnosti, v katerih boste lahko živeli svoje sanje. Nakazano je, da se bodo žarki sonca razprostirali v prijetnih in magičnih trenutkih ljubezni. Čeprav je zunaj še zima, se v vašem srcu prebuja pomlad.
VODNAR
Vračali se boste v preteklost in razmišljali o tem, kaj bi se dalo spremeniti. Toda pot je človeku v samem bistvu začrtana in dobro je, da se soočite s tistim, kar vam je dano. Na delovnem mestu se boste želeli dokazati. Vedite, da je čas, ko prihaja vaših pet minut.
RIBI
Reka življenja bo plula naprej in predajali se boste toku usode. Nekaterih stvari pač ne boste povedali na glas, ampak jih rajši premišljevali v svojem srcu. Znali pa se boste preleviti tako, da boste želi uspehe. Ne pozabite na svoje prijatelje, ti so kot vino življenja.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Prejeli smo
Funkcionarji ali bogovi ...
Razlika med tem dvema pojmoma je več kot očitna, upam si trditi, da je to jasno vsakemu normalnemu človeku. Funkcionar opravlja določene naloge in to v okvirih, ki mu jih dopušča zakonodaja, je predvsem in samo človek, lahko je izvoljen ali pa imenovan. Če je izvoljen, je njegova funkcija več vredna, kot pa če ga imenuje en človek ali pa določena stranka. V prejšnjem režimu nismo poznali izvoljenih funkcionarjev, pač pa le imenovane. Takratne volitve so bile le farsa, oziroma potrjevanje funkcionarjev, ki jih je na funkcijo imenovala takratna komunistična partija, pravzaprav lahko rečemo, da njihovi vplivni člani. Bogovi pa so v različnih časovnih obdobjih zgodovine človeštva predstavljali nadnaravna bitja, ki so imela veliko, nadnaravno moč! Za bogove niso veljali ne zakoni in nobena druga pravila človeštva! Gorje pa človeku, ki se je zameril bogu! Predvsem v grški mitologiji lahko beremo o tem, da je bog nad človeka poslal grom in strele, pa še in še...
Vse to, kar doživljam v zadnjem letu svojega mandata v OS Ormož, me vse bolj utrjuje v prepričanju, da so
nekateri funkcionarji naše občine izgubili kompas in se počutijo kot bogovi, katerim mora biti podrejeno prav vse. Tisti, ki misli drugače, je popoln nevednež, predvsem pa gaje potrebno onemogočati in blatiti na vsakem koraku. Potrebno mu je greniti življenje! Joj, še sreča, da nimajo moči, da nad drugače misleče pošljejo grom in strele! Potem bi že zdavnaj oglušel od groma in bil ves ožgan od strele! V tem prednjači predvsem g. Branko Šume-njak, ki mu je uspelo, da je pri 54 letih starosti dobil svoj prvi mandat v politiki nasploh! Takoj po volitvah sem mu več kot očitno postal moteč dejavnik v stranki SDS, katere predsednik je prav prej omenjeni. Če si preberete njegovo predstavitev na internetu, že iz tistih nekaj stavkov ugotovite, da je prav on tisti, kije edini zaslužen za rezultat na lokalnih volitvah v letu 2006. Ne pove pa tega, da je bila prav moja volilna enota tista, ki je na volitvah za OS Ormož dobila kar dva svetnika! Ne pove, da se člani SDS lahko prav njemu zahvalijo za razkol v takrat najmočnejši stranki. Žal ga ni moč zaustaviti in svoje delo ustrahovanja in poveličevanja samega sebe nadaljuje s še večjim tempom.
Vse skupaj že meji na norost in vse bolj sem prepričan, da je nemočen tudi župan, ki mu vse te njegove poteze potiho odobrava, mogoče ga celo podpira ter
si s tem zagotavlja pičlo večino podpore v OS! Prepričan sem, da bi župan moral odreagirati že na drugi seji OS Ormož, ko je g. Šumenjak nastopil kot predsednik komisije za volitve in imenovanja in prepričeval svetnike, da spodaj podpisani nimam pravice predlagati nikogar v nobeno komisijo ali odbor, zato ker pač nisem član nobenega svetniškega kluba. Takrat je župan morda nevede, kar pa ni opravičilo, dovolil kršitev zakona o lokalni samoupravi in tako je podžupanu g. Šumenja-ku pustil proste roke, lahko rečem, da mu je dopustil »buldožer politiko«! Ta občutek neizmerne moči pa je našemu podžupanu dal krila in poletel je visoko, visoko .
Prav v Štajerskem tedniku smo lahko prebrali intervju za bivšo direktorico knjižnice Ksavra Meška Ormož, kjer je gospa Cirila Gabron Vuk povedala, da jo je podžupan ustrahoval glede zaposlitve enega od uslužbencev. Da je imela prav gospa direktorica, je potrdilo delovno sodišče. Torej? Več kot očitno je g. podžupan ustrahoval protizakonito, kar je povsem jasno. Še več! Direktorico je prisil, da je delala v nasprotju z zakonodajo! Kaj se je zgodilo? Nič, sodišče je svoje naredilo, tam je prišlo do poravnave, za ustrahovanje, za kršitev zakonodaje pa ne odgovarja nihče!
Še hujše ustrahovanje je doživel občan naše občine,
ki se je podpisal pod pobudo za referendum glede ukinitve samostojnega javnega zavoda Muzej Ormož. Podžupan mu je povedal, da mu zaradi tega, ker se je podpisal pod pobudo civilne iniciative, lahko zapre cesto, torej dovozno pot do njegove hiše! Če to ni ustrahovanje, če to niso grožnje, ki presegajo vse meje zdravega razuma in na nek način izkazujejo nadnaravno moč, potem pa .
Povsem jasno je, da se tudi proti meni osebno igra podla in zahrbtna igra in vedno novi poskusi ustrahovanja, izkazovanja moči. Nič mu ni sveto, v svojih pisanjih meni osebno mi očita maltretiranje žene, njeno zaposlitev, piše o »fauliranem kmetu«, o koprivah, ki jih baje imam okrog hiše . Pač ponižuje in zaničuje prav vse, za vse to pa uporablja podtikanja in laži! Sam sem slišal, da so imeli posamezniki velike probleme, če so izstopili iz takratne komunistične partije, meni osebno pa se dogaja isto, a s to razliko, da te stvari občutim na svoji koži v demokratični in svobodni državi! Pika na i pa je sestanek, ki ga je za vodje svetniških klubov in predsednikov političnih strank za ponedeljek, 21.01. 2008, sklical župan občine Ormož. Na predlaganem dnevnem redu je med drugim točka: Sedežni red. Gre seveda za to, kje bo sedel kateri od svetnikov OS Ormož. Sedežni red je bil določen takoj po konsti-
tutivni seji, nanj se ni pritoževal noben svetnik. Ker pa so me nekateri kolegi opozorili, da bo tekla beseda o tem, kje bom sedel jaz, sem se s tem vprašanjem obrnil na župana g. Alojza Soka, ki mi je odgovoril, da je SDS predlagala, da me je potrebno presesti! Zanimivo! Gre za moje mesto, gre za mesto svetnika, za katerim zaenkrat ne stoji nobena stranka! To pomeni, da bi bilo pošteno, da bi na ta sestanek povabili tudi mene, pa me niso.
S kakšnim razlogom me želijo presesti, mi ni znano. Sedim takoj na začetku, kar pomeni, da ne oviram nikogar. Nikomur med razpravo ne skačem v besedo z medklici, kot to dela prav podžupan, zaradi česar je že bil opozorjen s strani župana, ki je vodil sejo! Komu sem v napoto in zakaj? Iz krogov, ki so blizu ormoški oligarhiji, je možno slišati, da sedim na preveč izpostavljenem mestu in sem prevečkrat v kadru, torej me ljudje vidijo na televiziji! Neumnost, neumnost in še enkrat neumnost! Verjetno bi želeli, da imam zakrit obraz kot ženske v islamu? Kaj jih moti moja prisotnost? Morda bi na mojem mestu rad sedel podžupan, da bi se občanke in občani čudili lepoti njegovih brkov ali pa odraza inteligence in neizmerne moči, kar morda izžareva njegov obraz?! Ne vem, sam sem vedno bolj zgrožen, vedno bolj sem prepričan, da je moje do-
sedanje delo, predvsem pa v predvolilnem času v letu 2006, bilo povsem jalov posel! V Ormožu smo prišli z dežja pod kap!
Na oblasti imamo ljudi, ki so si oblast želeli, ob sebi pa so imeli tudi mene, ki sem jim verjel, verjel sem, da bo z njihovim prihodom na oblast posijalo sonce na vsakega človeka, verjel sem, da ne bo stra-hovladja, da bomo spoštovali drug drugega, se vedeli poslušati! Zgodilo pa se je prav nasprotno. Potrebno je uničiti vse dobro in slabo, potrebno je izničiti delo naših predhodnikov! Maščevati se je potrebno vsakemu posamezniku zaradi njegovih razmišljanj v preteklosti! Prav zato, ker sem pomagal, jim stal ob strani s povsem poštenimi nameni, je zame razočaranje toliko hujše!
Za konec pa še k naslovu. V Ormožu imamo na oblasti ljudi in ne bogov! Žal pa so ti ljudje pomešali pojme. Pomešali so pojme med vladanjem na osnovi demokracije in absolutizma! V njih je narcisoid-nost, visoke ocena samim sebi in nikomur drugemu! Poskus vladanja z grožnjami, ustrahovanjem in zaničevanjem tistih, ki mislijo drugače, pa le kaže na dokaj nizko inteligenčno stopnjo funkcionarjev, ki pa niso in nikoli ne bodo bogovi! Sonce v naši občini pa še vedno enako sije na vse ljudi!
Bogomir Luci
Sveti Tomaž • Tečaj društva gospodinj
V	gasilskem domu je zadišalo
V	nov onastali občini Sveti Tomaž je bilo v lanskem letu ustanovljeno tudi Društvo gospodinj, ki pokriva s svojim članstvom celotno ozemlje občine.
Na ustanovnem občnem zboru so članice izvolile za predsednico društva Minko Brumen ter druge člane raznih organov, ki so potrebni za nemoteno delovanje društva. Zadale so si mnogo ciljev, ki jih želijo uresničiti v letošnjem letu. Tako skoraj ne mine nobena prireditev, da gospodinje ne bi sodelovale s svojimi dobrotami in pomagale s svojimi spretnimi in pridnimi rokami. Seveda pa se želijo tudi dodatno usposabljati, zato je med njihovimi nalogami iz-
vedba raznih tečajev, s katerimi bi pokrile manjkajoče vrzeli v svojem bogatem znanju.
Prvi tečaj v letošnjem letu se je odvijal v gasilskem domu v Trnovcih, in sicer z naslovom Drobno pecivo. Pri organizaciji jim je bila v veliko pomoč Kmetijska svetovalna služba iz Ormoža, kjer za to vrsto izobraževanja skrbi Hinka Hržič. Tečaj je vodila Marija Rošar iz Maribora. Gospodinje so se naučile izdelati veliko različnih vrst drobnega peciva, najbolj pa
jih je navdušilo spoznanje, da se s preprostimi materiali in s preprostimi postopki da narediti zelo dober izdelek. Na koncu so vse izdelke, ki so nastali med tečajem, udeleženke degustira-le in s pomočjo gospe Marije Rošar poskušale ugotoviti morebitne napake pri sami.
Na drugem tečaju na temo Izdelava kremastega peciva se bodo gospodinje srečale že proti koncu januarja v gasilskem domu v Pršetincih.
Mirko Lovrec
KUPON
Glasujem za:
Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika:
Mojo ginekologinjo ali ginekologa:-
Mojo pediatrinjo ali pediatra:-
' 'l>u i 0
M
HI.
IME:_
PRIIMEK:. NASLOV:.
KRAJ IN POSTNA ŠTEVILKA:
TELEFON:_
E-MAIL:_
DATUM ROJSTVA:.
S podpisom jamčim, da so moji osebni podatki resnični in dovoljujem, da Studio Moderna d.o.o., kot upravljalec vodi, vzdržuje in nadzoruje zbirko osebnih podatkov posameznikov v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Upravljalec zbirke obdeluje zbrane osebne podatke za namene vzorčenja, anketiranja In statistične obdelave podatkov, za ugotavljanje uporabe storitev, prilagajanje ponudbe In segmentacije, za raziskave trga, obveščanje o ponudbi, novostih, In ugodnostih, ter za pošiljanje drugega reklamnega gradiva. Za namene kontaktlranja posameznik dovoljuje uporabo različnih komunikacijskih kanalov, kot npr.: telefon, osebna pošta, elektronska pošta in drugo. Navedene podatke lahko Studio Moderna d.o.o. obdeluje za lastne potrebe In posreduje drugim pravnim osebam do preklica pisne privolitve oz. do časa, ko podatki več ne bodo služili svojemu namenu. V času upravljanja osebnih podatkov Ima posameznik možnost vpogleda in ažurlranja podatkov v zbirki podatkov. Studio Moderna d.o.o., Podvlne 36,1410 Zagorje ob Savi
Datum:
Podpis:
Foto: Mirko Lovrec
Kupon pošljite na naslov: Štajerski tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Iščete svoj stil
Mateja v športno-elegantnem stilu
Tudi naša današnja udeleženka akcije Iščete svoj stil Mateja Lobenwein je mlada mamica, ki ji ob dveh majhnih otrocih pogosto zmanjka časa zase. Tokrat si ga je vzela in bila na koncu zadovoljna. Zaposlena je v Vrtcu Ptuj.
V kozmetičnem salonu Neda so Matejo razvajali tako kot vse udeležence. Ima mešani tip kože. Čeprav skrbi za svojo kožo, so ji priporočili tudi občasno globinsko čiščenje v kozmetičnem salonu.
Mateja ima zelo težke in malo trmaste lase. Ker ji zaradi več obveznosti primanjkuje časa, rada pa ima urejene lase, jih je lastnica frizerskega salona Stanka Stanka Peršuh najprej postrigla s tanjšanjem, nato pa jih je obarvala s srednjo rjavo intenzivno barvo Wella, s katero je dosegla lep sijaj. S to linijo Mateja ne bo imela veliko dela in bo vedno urejena.
Make up je vizažistka Minka Feguš začela z nanosom pudra v peni, ki ga je enakomerno nanesla po celem obrazu. Oči je poudarila v rjavih tonih, malo močneje s senčilom okrog vek, da so oči pod spredaj daljšimi lasmi vidne. V oranžnordečem tonu pa je le rahlo poudarila ličnice in ustnice.
„Snega sicer ni, vendar se zima še ni dokončno poslovila, zato še vedno radi obujemo škornje in oblečemo topel plašč. Tudi našo današnjo kandidatko sem se odločila obleči v šport-no-elegantnem slogu, tako da bo te zadnje zimske dni čimbolj sproščena in hkrati urejena ter pripravljena za tekanje po trgovinah in brskanje po policah z znižanimi cenami. Ker je trgovin dosti, nas lahko po nekajurnem potepu kar precej bolijo noge, zato je pametno obuti primerno obutev. Za Matejo sem pravšnje škornje našla v Alpini. Skornji v sivočrni barvi, rahlo namečkani in z udobno peto se bodo idealno podali k tričetrtinskim črnim hlačam in tuniki iz trgovine Modina. Namesto strogo športne jakne sem v trgovini Naf Naf izbrala krajši plašč.
Hlače so črno-sive barve, elastične, z rahlim leskom, kar pa ne pomeni, da teh hlač ne smemo obleči čez dan. Zgornja tunika je v mehkem materialu, v vzorcu
KOLEKTIV SALONA
mosKo m gensKo
FiU2£iiSCV0 z Slomškova 22 10 % popust v januarju *
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA	OPR.	BARVA
AUDI M 1,61 KARAVAN	1998 SLO	5.170,00	AVT.KUMA	KOV. ČRN
BMW 320 IDS TURING	2001	10.200,00	AVT.KUMA	RDEČA
CTTROEN XSARA 1,6116 V SX	2001	5.650,00	KUMA	KOV. MODRA
RAT PUNTQ 1,2 SX	2092	4.690,00	KUNIA	KOV. MODRA
OPEL ASTRA 2,0 DTI KARAVAN	2000	5.290,00	KUMA	KOV. MODRA
OPEL ZAFIRA 2,0 DTI COMFORT	2004	10.390,00	KUMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 2061,4iXUNE	2003	6.499,00	KUMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 4071,6	2004	12.960,00	AVT.KUMA	KOV. SIVO MODRA
RENAULT MEGANE 1,5 DCIUMUZ.	2095	9.409,00	KUMA	KOV. SREBRN
RENAULT SCENIC 1.9 DCICOMF. EXP.	2004	10.300,00	AVT.KUMA	SREBRN
RENAULT LAGUNA 1.9 DCIGRANUT.	20D0	6.170,00	AVT.KUMA	KOV. SV. MODRA
RENAULT LAGUNA 1,9 DQ GRAND! COMF. EXP.	2005	11.360,00	AVT.KUMA	KOV. MODRA
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI UMUZ.	2005	11.200,00	4XAIRBAG	KOV. RDEČA
ROVER STREETWISE 20 D	2095	8.969,00	KUMA	KOV. SREBRN
SEAT 1E0N 1,9 SDI	2000	6.550,00	KUMA	KOV. SREBRN
Foto: Črtomir Goznik
Mateja prej ...
Foto: Črtomir Goznik
. in pozneje
črne, sive in rjave barve, daje občutek toplote in udobnosti. Plaš-ček je prerezan pod pasom in se rahlo razširi do končne dolžine, po dolžini sega malo čez boke. S to dolžino in krojem ter ozkimi
hlačami in visokimi škornji smo celotno postavo podaljšali. Pod tuniko in plaščem smo skrili tudi kakšen morebitni kilogram-ček, pridobljen v prazničnih dneh. Seveda pa ne sme manjka-
ti tudi ustrezno velika torbica iz Alpine, v katero se bo lahko skril tudi kakšen kos novega oblačila. Mateja lahko tako oblečena brez obotavljanja med sprehodom po trgovinah zavije tudi v kakšen lokal na kavico in sok ali pa celo na kakšno hitro kosilo. V taki opravi pa lahko mirno gre tudi v službo ali na kakšno manj resno poslovno srečanje," je novo Matejino podobo podrobno opisala stilistka Sanja Veličkovič.
V Kozmetičnem studiu Olim-pic so pozornost posvetili negi suhe kože na stopalih. Osebe, ki imajo suho kožo, to stanje še posebej občutijo v zimskem času. Nošenje nogavic, škornjev in suh ogrevan zrak v prostorih so le še dodatni dejavniki, ki narekujejo oziroma odražajo stanje naše kože v tem letnem času. Zato je potrebna redna uporaba krem za suho kožo stopal. S tem preprečimo nastajanje morebitnih poškodb oziroma razpok na stopalih. Priporočili smo ji kremo za nego suhe kože, sledila je masaža, ki pa jo je Mateja ocenila za zelo sproščujočo. Mateji so naredili tudi manikuro. Ker so njeni nohti mehki, so nanje nanesli utrjevalec s kalcijem, sledila je hranljiva maska za roke, nato še masaža rok, je povedala vodja studia Silva Čuš.
MG
ZAPOSLITEV V SPARU?
Foto: Črtomir Goznik
Mateja v oblačilih iz Modine in Naf Naf-a ter čevljih in torbici iz Alpine
Na zalogi preko 40 vozil.
V
Dobro zarie!
Ste natančni in zanesljivi? Želite vsak dan nove izzive? Si želite dela v prijetnem okolju, kjer vam ne bo nikoli dolgčas? Bi se radi pridružili mlademu in dinamičnemu kolektivu? Spoznajte nas in ugotovili boste, da je Spar res dobra izbira!
Za našo poslovalnico SPAR Ptuj Rabelčja vas iščemo:
1. Prodajalca mesa (m/ž)
Pričakujemo:
-	IV. stopnja izobrazbe živilske ali druge ustrezne smeri
-	izkušnje na podobnih delovnih mestih
-	veselje do dela z ljudmi
-	komunikativnost
Vaše naloge bodo obsegale:
-	strežbo kupcev za pultom
-	naročanje in vračanje ustreznih količin mesa in mesnih izdelkov
-	pripravo mesa za prodajo
-	skrb za ustrezen izgled in kvaliteto razstavljenega blaga
Nudimo:
-	zaposlitev za določen čas
z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas
-	zanimivo in dinamično delo v prijetnem delovnem okolju
-	delo v sodobno opremljeni poslovalnici
Prijave sprejemamo do 5.2/08 na naslov:
Spar Slovenija d.o.o., za Spar Ptuj 2,
Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana
PRIDRUŽITE SE NAM! I® SLOVENIJA
PAR
kurentov-korantov skok	KARNEVALSKA DVORANA NA VIČAVI „i ictmi inrnp c, idcd i i
MESTNE ULICE IN TRGI JAN PLESTENJAK	domen k0i®11.	l'
48. MEDNARODNA KARNEVALSKA POVORKA otroško pustno rajanje FOXY TEENS mi oniaSTAJERSKIH 7 ... povorkaptujskihvrtcev ,	DAVOR RADOLFI... SAŠA LENDERO	'
^mt!ih<mtfiaotroškapovorkarar |ana .„„„.atomik HARMONIJ
dahjaua KURENTANC-------
USTVARJALNO IN KULTURNO
COLONIA IHJCnown ' ■■■ RVI MASKIN BALFAŠENKI V OKOLICI...
DOGAJANJE
»ICEKOF PISKER
ÍFECCJ
I FEEL LOVE
/Oe. zA-Mudite-j
' ozwúriüoi
cu re nt o va nje
Na Ptuju, 2.-5. februar 2008 www.kurentovanje.net
P*! IP
MESTNA OBČINA PTUJ
Perutnina Ptuj
ptVj
SAVA HOIRS & RESORTS

dostopna vsakomur.
O o___
pridružite
pustnemu karnevalu
V deželi nakupov!
Izberite financiranje, ki ustreza vašemu stilu.
TODAY TOMORROW TOYOTA
AH Furman
Rogaška c. 13, Ptuj, 02 788 54 77
petovi%vto				
Petovia avto avtohiša d.o.o.,				
Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj,				
Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si				
PONUDBA RABLJENIH VOZIL				
MODEL	LETNIK	CENA	KM	BARVA
CmiOEN C51.G HDIELEG.	2004	12.200	87.700	SREBRNA
CmiOEN C31.4 HDISX	2004	7.900	S6.231	ZELENA
CiTROEN XSARA 2.0 HDI/90 ELEG.	2003	7.900	122.085	ČRNA
MERCEDES C180 2.0	1998	5.090	192.138	MODRA
PEUGEOT 307 SW 1.6 HDI/110 PACK	2005	11.000	108.314	SIV0-M0DRA ČRNA
PEUGEOT 307 SW 2.0/1BV ELEG.	2003	9.500	124.495	
PEUGEffT407SWCON.PACK1.eHDI	2005	14.790	109.328	SV. MODRA
PEUGEOT 206 CC KABRIOLET 1.B/1GV	2002	7.550	85.000	SREBRNA
LAGUNA 1.9 DCI EXPRESS.	2003	9.150	04.123	KOV. MODRA
LAGUNA 1.9 DCI EXPRESS.	2003	9.300	115.550	ČRNA
REHE 1.9 DCI AIR KARAVAN	2003	6.890	124.000	SRERRNA
RE MEGANE 1.5 DCI EXPRESSION	2004	7.500	150.000	DELA
RE MEGANE KABRIOLET 1.9 DCI PL	2004	14.700	48.000	ČRNA
RE SCENIC 1.B/1BVAIR	2002	7.390	97.325	M0DBA
Pustna sobota z vročimi ritmi Brazilije!
2. 2. 2008 ob lih v Qlandii Maribor 2. 2. 2008 ob 17h v Qlandii Ptuj
Vabljeni na Copacabana Fever! Atraktivne plesalke in vroči brazilski ritmi vam bodo pričarali pravo karnevalsko vzdušje. Zavrtite se v ritmu sambe, bossa nove in capoeire v Qlandii Maribor 2. februarja, 2008 ob 11. uri in v Qlandii Ptuj v soboto, 2. februarja, 2008 ob 17. uri.
QLANDIA
Dežela nakupov
www.qlandia.si
Prireditvenik
Mali oglasi
STORITVE
35 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www. pleskar-stvo-bezjak.si.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol. net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovreto-va pot 42, Ptuj.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
FASADE iz stiroporja, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
^LASTh
KROVSKO-KLEPARSKA in TESARSKA dela ter montaža KNAUF sistema. Pri sanaciji strehe je zelo pomembno pravilno svetovanje, saj strehe ne delamo za kratek rok. Montaža vseh vrst kritin razen S-metal. Izmeritve in izdelovanje ponudb. Info. Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava . Tel. 041 375 838 ali 02 755 74 21.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o. Gorazd Tušek, s. p., Medrib-
nik 27, 297.
Cirkulane. Tel. 031 811
KMETIJSTVO
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
PRODAM nakladalko, 20 m3, cena 350 €, in nove enojne betonske rešetke za prašiča dolžine 2m, kos 9 €. Tel. 751 17 41 in 031 693 912.
KUPIM betonske stebričke (sohe) za vinograd. Tel. 758 61 31.
PRODAM mlado kravo simentalko, brejo 2. teleta, pašno. Tel. 031 793 664.
PRODAM štiri odojke od 35 do 40 kg. Tel. 761 11 26 ali 031 278 329.
PRODAM nakladalko SIP 25 in okrogle silažne bale. Telefon 051 217 363.
PRODAM teličko, lisasto, 150 kg, za pleme ali nadaljnjo rejo. Tel. 031 269 480.
PRODAM bikca pasme limuzin, težkega okrog 160 kg. Tel. 031 539 431.
PRODAM trosilec hlevskega gnoja znamke SIP z dvema pokončnima valjema. Telefon 051 238 287.
PRODAM ovce, solčavsko-jezerske, mlade, za zakol ali za pleme, in ja-gnjeta. Prodam tudi kvoto za ovce. Telefon 764 58 21, 051 682 055.
PRODAM trosilec hlevskega gnoja znamke SIP z dvema pokončnima valjema. Telefon 051 238 287.
NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo. Naročila sprejemamo na telefon 688 13 81, 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAM obračalnik pajek, dvovre-tenski. Telefon 719 14 97.
TRAKTOR TORPEDO 75, 4 x 4, letnik 88, prodam ali vzamem cenejši traktor v račun. SIP pajek 350 spider in odjemalec silosa prodam. Telefon 041 646 087.
V NAJEM VZAMEM zemljišča. Telefon 041 837 079.
PRODAM slamo v okroglih balah. Telefon 041 490 468.
PRODAM svinje domače reje od 100 do 200 kg. Stojnci 42, telefon 766 7821.
NEPREMIČNINE
PRODAM 2-sobno stanovanje v centru Ptuja, zgrajeno l. 1961, 51 m2, 3. nad., adapt. 2007, cena 62.000 €. Nepremičnine ORKUS, d. o. o., PE Ptuj, Cvetkov trg 1, tel. 051 397 520.
PRODAM enosobno stanovanje na Ptuju, vseljivo takoj, opremljeno in obnovljeno. Telefon 041 844-173.
GARSONJERO NA PTUJU, 25,64 m2, prodam. Tel. 031 530 301.
PRODAM vinograd , možnost gradbene parcele, na Destrniku ali menjam za druga kmetijska zemljišča. Tel. 041 936 157.
PRODAM štirisobno stanovanje na Ptuju, na Arbajterjevi 3. Tel. 031 363 989.
DOM STANOVANJE
TRISOBNO nelastniško stanovanje v Kidričevem menjam za manjše kjerkoli. Telefon 041 915 368.
DELO
600 trsov laškega rizlinga na Destr-niku oddam brezplačno v najem. Tel.
040	314 404.
PRODAM 8 mesecev brejo telico in od 70 do 100 kg prašiče ter dve toni pšenice. Tel. 041 368 437.
PRODAM telico simentalko A- kontrole, brejo 7 mesecev - menjam za klavno, ter kupim molzni stroj. Tel.
041	387 979.
PRODAM dobro ohranjeno cisterno Creina 2200 l. Tel. 031 242 477.
RAZNO
KUPIM STARE pez figurice, lahko poškodovane ali nekompletne. Tel. 041 429 376.
IZPOSOJEVALNICA NEJA - izposoja oblek za krst, obhajilo, birmo, poroko, valeto. Silvester Šešerko, s. p., Senešci 2 a, Velika Nedelja. Telefon: 031 258 704.
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvon ko Notesberg
Trajanova 1, Ptuf (ob Mariboiski cesti), tel.: 02 780 67 10
Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila

IZPOSOJEVALNICA ŽENSKIH OBLEK za poroko, birmo, obhajilo, valeto, maturantski ples in krst z modnimi dodatki. SALON BAR-BI, Mala vas 1b, Gorišnica. Tel.: 031 887 281, 031 812 580.
piHililIMiiiHiPlir {02/2280110
SoliS d.o.o.
Razlagova 24, Maribor
i
ior I
GOSTINSKI IN HIPOTEKARNII
jmum
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE, RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
Telefon: 02 461 24 58 GSM 031 801 282, GSM: 051 624 950 E-mail: biiten@t-2.net. BATEN d.o.o. Zagrebška 20, Maribor
Poslušajte nas na svetovnem spletu
RADIOPTUJ
tut ¿fiietu www.radio-ptuj.si
dogodkov
ovsk i Cen te i*
BAR BAHAMAS pri Termah Ptuj išče dve dekleti za strežbo. Štelcer, d. o. o., Aškerčeva 4, Ptuj, tel. 031 388 248.
ZAPOSLIMO slikopleskarja in delavca za izdelavo fasad iz stiroporja. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, 2281 Markovci, telefon 041 226 204.
MOTORNA VOZILA
PRODAM RENAULT megan classic 1,6 , bele barve, letnik 98, registriran. Tel. 070 810 7 76.
KUPIM ŠKODO favorit, felicio, do letnik 96, v voznem stanju. Tel. 041 837 077.
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
IŠČEMO PRIJAZNO gospo, mlajšo upokojenko, iz Ptuja, ki bi skrbela za našo ostarelo mamo in ji delala družbo. Prosim, pokličite na tel. 041 635 287.
PRODAM čisto novo otroško posteljico (kinderped). Tel. 745 64 91.
SKfflBBBont^iS'	0, Ptuj	
Vsak petek v januarju, ob IS.30 Uri-ustvarjalna delavnica in at IS		DQ uri-predstava
25. januar: Bratec in s V pravljični svet nas ponese vedno raje in vedno dalj, tokrat v pravljico o bratcu in sestrici.	estrica BRATEC JEÎTWCA ■	UTI « ' ji"
Sobota, 26. januar, ob 10.DD uri		
Največja snežna kepa
Nagradna animacija za obiskovalce in kupce Mercator Centra. Snežni mož bo debelil snežno kepo s pomočjo vas, dragi obiskovalci. Pridite in se zabavajte z nami!
n
ODPIRALNI CAS CENTRA: od ponedeljka do sobote: od 8.00 do 20.00 ure nedelje: od 8.00 do 13.00 ure

©©cdOcsp iii mi ŠpindtegBa 3. Ptuj
Vsako soboto v januarju, ob 10.00 uri
Ustvarjalne delavnice 26. januar: Snežak Oto
Ste že imeli kdaj v svoji sobi pravega snežaka? Ne verjamemo, da ste. V naši, delavnici boste lahko izdelali takšnega ki bo zdržal tudi visoke temperature v vaših sobicah.
Veselo na delo, v delavnico belol
V mesecu januarju, pred Trgovskim Centrom Ptuj
Brezplačno drsališče pred Trgovskim Centrom Ptuj
^vsak torek, ob 16.00 uri: Šola drsanja "vsak četrtek, ob 16.00 uri: Ledeni izzivi '^vsako soboto, ob 17.00 uri: Ledeno gledališče * četrtek, 10. januar, ob 19.00 uri: Ledeni spektakel -	^H^H^^T
Holiday on ice	^¡5
vse obiskovalce, ie posebej pa otroke!	^^^^^
brezplačna
izposoja drsalk, animacija za otroke, zehava zabava, gostinska ponudba ...
Pridrsajmo si lepe trenutke!
ODPIRALNI ČAS CENTRA: od ponedeljka do sobote: od 8.00 do 21.00 ure nedelje: od 8.00 do 13.00 ure
Petek, 25. januar
10.00 18.00
19.00
19.30 20.00 21.00
Ormož, dvorana KZ Marof, predavanje: Preventivni ukrepi zmanjševanja pojava posameznih bolezni in škodljivcev na vinski trti. Omilitev vplivov klimatskih sprememb na vinski trti; predavali bodo Roman Štabuc, S. Hauptman, A. Rebernišek
Središče ob Dravi, v osnovni šoli, peka prazničnih rezin in sladic Gomila pri Kogu, turistična kmetija Balažic, prva pomoč pri nenadnem srčnem zastoju; predavajo Melania Županič, Maja Mlinaric in Tilen Zamuda Ptuj, Klub Gemina XIII, grand hotel Primus, Vinske zgodbe (klet Agroind Vipava)
Draženci, vaški dom, Pozdrav sosedu, 1. del, pripravlja sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ptuj, v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Ptuj in Občino Hajdina
Maribor, SNG, balet, Večer ruskih samospevov, KazDvo, za izven
Ptuj, CID, predstavitev knjige Neprijetna resnica
Ptuj, kavarna hotela Mitra, Dejan Rihtarič trio s »Takšnimi in drugačnimi
baladami«
Ptuj, kavarna hotela Mitra, fotografska razstava Dušana Ježa »Kurentovanje na Ptujskem«, razstava je na ogled do 14. februarja
Sobota, 26. januar
10.00 11.00
15.00
18.00 18.00
19.00 21.00
21.00
Ptuj, CID, tečaj bobnanja, vodil bo Aleš Zorec
Slovenska Bistrica, Dom svobode, lutkovna predstava Rokec na drugem koncu sveta, lutkovni abonma
Pragersko, Dom kulture, lutkovna predstava Rokec na drugem koncu sveta, lutkovni abonma
Grajena, dvorana doma krajanov, 51. občni zbor PGD Grajena Ormož, poročna dvorana gradu, predavanje O Ameriki tako in drugače, predava Saša Ozmec
Rogoznica, v kulturnem domu, Pozdrav sosedu, 2. del, pripravlja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ptuj v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Ptuj in KD Rogoznica
Cerkvenjak, dvorana, komedija Moža je zatajila, v izvedbi KUD Vitomarci Ptuj, CID, druženje ob glasbi s CID-ovim bandom Jam Session, moderator večera Marko Korošec
Ptuj, kavarna hotela Mitra, Šansoni od tu in tam z duetom Deux copains, Edi Klasinc - akordeon in Matija Puž - vokal
Nedelja, 27. januar
15.00
18.00 18.00
Rogoznica, v dvorani, monokomedija Čistilka Marija avtorja Toneta Partljiča, v
izvedbi Dramske sekcije KPD Stane Petrovič Hajdina
Dornava, v dvorani, monokomedija Čistilka Marija avtorja Toneta Partljiča, v
izvedbi Dramske sekcije KPD Stane Petrovič Hajdina
Trnovska vas, dvorana, komedija Moža je zatajila, v izvedbi KUD Vitomarci
Skorba, dom krajanov, komedija »Žalujoči ostali«, v izvedbi gledališke skupine
Miklavž na Dravskem polju
Ponedeljek, 28. januar
9.00
9.30 11.00 18.00
18.00
19.30
Vinski Vrh - Ormož, turistična kmetija Kolarič, tečaj izdelovanje rož iz svile, vodi Terezija Meško
Ptuj, Mestno gledališče, Kalisto 7, za šole in izven Ptuj, Mestno gledališče, Kalisto 7, za šole in izven
Ptuj, Osnovna šola Olge Meglič, šolska prireditvena dvorana, literarni večer v počastitev slovenskega kulturnega praznika
Ptuj, prireditveni center Kronos Park hotela, pustno druženje, mag. Zvezdana Antoš, kustodinja Etnografskega muzeja iz Zagreba, bo predstavila tradicionalne pustne maske na Hrvaškem
Maribor, SNG, drama Lepa Vida, StaDvo, za abonma Dijaški 1 in izven
Kino Ptuj
25., 26. in 27. januar, ob 19.00 Začarana - romantična komedija. Ob 21.00 Art program: Nadzor - drama.
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Priprave na tradicionalno kurentovanje na Ptuju. Pokrajinski muzej Ptuj brez ustanovitvenih aktov mag. Metod Grah ostaja še naslednji mandat načelnik Upravne enote Ptuj. Predlogi za zmanjšanje vandalizma v mestu Ptuj. Ptujska ekipa prve pomoči Civilne zaščite ponosna na svoje uspehe. Vse življenjska rehabilitacija koronarnih bolnikov. Slovesnost v čast stotega odvzema krvi v Bolnišnici Ptuj. Sestra Snežana Večko gostja Viktorinovih večerov. Razstava fotografij Dušana Ježa v hotelu Mitra. Literarni večer v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju. Razstava slik Blaža Vehovarja v galeriji Magistrat. Predstavitev poklicev na Osnovni šoli Breg. Novi turistični katalog pohodništva v Spodnjem Podravju.
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
CMIEDT Wh W
M nœ
O
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o.
Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
KLEPARSTVO
ROBERT HERCOG, S.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30,031/500-598
Izdelujemo in montiramo
-	pokrivanje vseh vrst streh
-	žlebovi in kleparski izdelki
Možnost plačila na 5 obrokov brez obresti
•	Splošno gradbeništvo
•	Fasaderstvo
•	Kompletna obnova kopalnic in stanovanj
JH Objekttehnik d.o.o.
Žamenci 5B, 2252 Dornava, GSM: 031/26 73 77, email: ¡h-obiekltehnik@gmx.com
RoletarstvoArnuš
PVC okra, vrata, senčilo, komarniki, garažna vrata

Ivan Arnuš, s.p. | Mariborska cesta 27b I 2250 Ptuj 02 788 54 17 | 041 390 576 | fax:02 788 54 18 www.roletarstvo~arrius.si I info@roletarstvo-arnus.si
19.00
19.00
18.00
SC Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 25. januarja 2008
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
vo:
Znamka	Letnik	Cen%	Oprema	Barva
mazda 6 2.0 cd kar.	2002	10.950	1. lastnik	kov. zlata
peugeot 2061.11	2001	4.700	servo volan	kov. modra
seat arosa1.4 tdi	2001	5.090	klima	rumena
rat r grande 1.3 mult. dyn.	2006	9.660	servisna knjiga	kov. s. modra
land rover d. 2.5 tdi	2001	14.600	serv.avt. klima	kov. srebrna
bmw 3181	1997	4.390	avt.deu. klima	kov. modra
skoda fabia 1.4 mpi class.	2002	5.660	1. lastnik	kov. srebrna
hyundai c0upe1.616v	1998	3.890	klima	rumena
hat punt01.2 dyn.	2004	6.150	klima	bela
ford cougar 2.016v	1999	6.700	servisna knjiga	kov. modra
volkswagen pol01.212v	2002	5.700	servo	kov. zelena
seat ibiza 1.6 clx	1995	1.380	servo volan	kov. zelena
opel astra 1.416v	2002	6.400	klima	kov. srebrna
volkswagen pol01.212v	2002	6.490	prva reg. 2003	bela
ford escort 1.616v	1998	2.360	klima	bela
citroen xsara 1.41	1999	3.900	avt. klima	kov. zelena
peugeot 2061.41 pop art	2004	6.460	1. lastnik	bela
mercedes benz a150	2006	14.250	servisna knjiga	kov. črna
bmw karavan 320 d	2000	8.700	klima	kov. modra
peugeot 2061.11	2004	5.950	1. lastnik	rdeča
renault cli01.2	1998	2.890	servisna knjiga	kov. opečna
peugeot 2071.61sw	2002	7.900	1. lastnik	kov. srebrna
volkswagen golf 1.9 tdi	1998	5.150	servisna knjiga	rdeča

www.evroavto.si
posredniška prodaja rabljenih vozil d.o.o.
Mariborska c. 43, PTUJ TELEFON: 02/788-5115, 041/757-760
Posredniška prodaja rabljenih vozil
Znamka
Letnik Cena Oprema Barva
VW TOURAN 2.0 TDI	2004	15.800,00 €	KLIMA	KOV. SIVA
VWPOLO 1.2	2003	6.990,00«	KLIMA	KOV. ČRNA
NISAN TERANO 3.0 DI	2005	16.990,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
VW PASSAT 1.9 TDI	2002	10.890,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
VW POLO 1.2	2002	6.900,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT KANGOO 1.5 DCI	2004	7.990,00«	KLIMA	BELA
PEUGEOT 2061.4	2001	5.890,00«	KLIMA	KOV. ZELENA
AUDI A41.9 TDI	2005	18.990,00«	KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT TRAFIK 1.9 DCI	2006	16.990,00«	KLIMA	BELA
GOLF 1.9 TDI CABRIO	1998	5.400,00«		KOV. SREBRNA
RENAULT TWINGO 1.2	2004	5.890,00«	KLIMA	KOV. SIVA
FIAT PUNTO 1.9 JTD	2004	6.400,00«	KLIMA	KOV. BELA
AUDI A4 AVANT 1.9 TDI	2005	18.990,00«	KLIMA	KOV. SIVA
AUDI A4 2.0 TDI	2005	18.800,00«	KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT CLIO 1.4	2001	4.890,00«	KLIMA	KOV. MODRA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE (KREDIT, LEASING)
VOZILA Z GARANCIJO
ZALOGA VOZIL
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
Ipt u jI
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK	CENA™	OPREMA	BARVA
AlfA ROMEO 147 1.9 JIM	2000	15.395,00	KUMA	RDEČA
AUDI A4 2.0 TDI	2004	10.900,00	DVOJNA KUM. NAP.	RDEČA
BMW 5 525 D	2004	25.990,00	AVT. KUMA	ČRNA METAUK
BMW MOD	2002	24.500,00	AVT. KUMA	UMNO ZELENA MET.
FIAT PUNTO GRANDE 1.2	2000	0.490,00	KUMA	TEMNOSIVA
FORD ESCORT 1.41	1999	2.295,00	TONIRANA STEKLA	SAEBRNAMETAUK
MERCEDES E 220 CDI	2003	19.400,00	AVT. KUMA	BEIGE METAUK
MERCEDES E 270 CDI	2004	23.900,00	AVT. KUMA	TEMNO SIVA
ROVER 4141.0	1997	2.390,00	KUMA	BOBDO RDEČA MET.
VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI	1999	5.090,00	KUMA	SVETLO SIVA
VW SHARAN 1.9 THI	2000	7.790,00	AVT. KUMA	RDEČA
CUHOEN JUMPER 2.2 HDI	2007	10.900,00	TONIRANA STEKIA	SVETLO SIVA
BMW 3 330 CD	2005	23.990	AVT. KUMA	KOV. SREBRNA
CHRYSIER FT CRUISER 2,2 CRD	2004	12.490	AVT. KUMA	KOV. SREBRNA
BMW SERIJA 3 3181	1994	2.990	KUMA	KOV. BORDO RDEČA
KREDITI D010 LET
za vse zaposlene, tudi za določen čas, in upokojence, do 50 % obremenitve,
stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in ieasingi. Možnost odplačila na položnice.
Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po tt. 0038549 372-605
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
■ POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
-	tudi za dohodke nlije od 400 EUR
-	poplafiamo vam stare kredite
■ STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na : 051 804 324
INOVATIVA, Milena Prapotnka.p. PIvKova ulica 19/a,225Q PTUJ
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________SiP_______
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja. Prva prestava. Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROČILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj ¿0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj
	
Pot nas vodi tja,	
kjer sredi tišine spiš,	
a v naših srcih še živiš.	
SPOMIN	
Konrad Horvat	
2004 - 2008	
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu,	mu podarite cvet
ali prižgete svečko.	
	Vsi tvoji
Leti dve že v grobu spiš, vendar v naših srcih še živiš, ob tvojem domu srce se zjoče, saj resnice razumeti noče...
V SPOMIN
26. januarja minevata dve leti, odkar nas je zapustila žena, mama, babica
Jožica Topolovec
1957 - 2006
IZ VIDMA PRI PTUJU
Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu, ji prižgete svečko, podarite cvet in ji naklonite lepo misel.
Tvoji najdražji
Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič)
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, tašče in stare mame
Marije Škrila
roj. Jagarinec
S TOVARNIŠKE CESTE 1, KIDRIČEVO
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za maše, nam pa izrazili ustno in pisno sožalje.
Posebej se zahvaljujemo tudi osebju oddelka za intenzivno nego SB Ptuj, govornici gospe Kokol za poslovilne besede, gospodu župniku iz Kidričevega za opravljen pogrebni obred, pevcem in godbeniku za odigrano Tišino ter Komunalnemu podjetju Ptuj za opravljene pogrebne storitve.
Njeni najdražji
EVROPSKA KVALITETA
- DMDdlN]© ©UE„
Brezplačna tel. 080 88 12
Dostava jeklenk na dom
Ponudba rabljenih vozil
Znamka
FIAT STIL01.9 JTD3VDYN MITSUBISHI OUTLANDER 2.44X4 FIAT MAREA WEEKEND 1.8 ELX CITROEN XSARA PICASS01.8 FIAT PANDA 1,2 4X4 CLIMBING RENAULT SCENIC 1.9 DCI FIAT ULYSSE 2.2 JTD FIAT STIL01,9 JTD ALFA ROME01561.8 TS^ FIAT STILO 1.9JTDJ¡YI^« FIAT DOBLO CA^ÄjK
FIATAil^wftlZINA PEUGEO1W2.O HDI LIMUZINA RENAULT LAGUNA 2,2 DCI MERCEDES C 220 CDI
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Barva
Letnik Cena.
KOV. T. MODRA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA TEMNO MODRA TEMNO RDEl" TEMI
!. SIVO SREBRNA !. SREBRNA KOV. SREBRNA BELA BELA MODRA KOV. ZELENA TEMNO SIVA KOV. SREBRNA
2004
2005
2003
2004 2002 2003 2003
2005 2000 2003 2005
7.490 14.900 1.990 6.490 10.590 9.990 14.990 7.590 8.990 6.690 5.990 8.990 6.290 5.590 7.990 20.990
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
SERVIS IN PRODAJA VOZIL, KLEPARSKA DELAVNICA
So ptice v daljavo poletele, z njimi tudi vidva sta odšla, spomladi bodo spet zapele, le vidva nazaj ne bosta več prišla. S kamnite plošče nemo črke in številke govorijo, da za vaju že svečke pet let gorijo.
V SPOMIN
Terezija
1929 - 2003
Franc
1928 - 2003
Krajnc
IZ PODVINCEV 121
Žalosten je spomin na 24. januar 2003 in 22. februar 2003, odkar sta nas zapustila, draga mama in oče.
Hvala vsem, ki vas pot vodi tja, kjer svečke gorijo in rožice cvetijo.
Vajini najdražji
Hotel si videti ptico, pa je odletela, hotel si utrgati cvet, pa je ovenel. Hotel si nam nekaj reči, pa si žal odšel.
SPOMIN
24. januarja je minilo 9 let, odkar je odšel od nas dragi
Srečko Tominc
IZ SEL 10 /B
Hvala vsem, ki postojite ob našem grobu, prinašate cvetje in prižgete sveče.
Vsi njegovi
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate za vedno bo ostal.
V SPOMIN
27. januarja mineva eno leto žalosti, odkar te ni več med nami, draga žena, mama, babica in prababica
Ana Pintarič
IZ AŠKERČEVE ULICE 4, PTUJ
Hvala vsem, ki vas pot vodi k njenemu grobu, in vsem, ki se je spominjate s cvetjem in svečkami.
Vsi tvoji
Le srce in duša ve, kako boli, kako trpi, ko tebe domov več ni ...
V SPOMIN
23. januarja mineva leto žalosti, odkar si nas za vedno zapustila, draga žena, mama, babica in prababica
Marija Zajšek
IZ PODLOŽ 20
2007 - 2008
Hvala vsem, ki s svečko in lepim spominom postojite ob njenem grobu.
Vsi njeni
Mati, sam bom vso pot prehodil Ne skrbi, a vseeno - pridi tedaj, kadar bo kdo moje srce pohodil. Dvigni ga, toplo besedo mu daj.
Kajetan Kovač
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega sina, brata, in strica
Janeza Štrafela
IZ BOROVCEV 29/B
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje ter nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Posebej se zahvaljujemo kolektivu Slikar Maribor, govornikoma za poslovilne besede, molivcem za molitve, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, g. župniku za lepo opravljen obred in sveto mašo ter pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: mama, brat in sestra z družino
www.tednik.si
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, sina, brata in strica
Tončka Intiharja
IZ KUNGOTE PRI PTUJU 116
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo govorniku g. Ivanu Serdinšku za poslovilne besede, g. župniku za lepo opravljen obred in sveto mašo, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: hčerka Tjaša, oče in mama ter sestra Slavica
z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
Marija Visinski
IZ MALEGA OKIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, za svete maše in izraze sožalja. Posebej hvaležni smo vsem v CSO Ormož, pogrebnemu podjetju Mir, pevcem, govorniku, g. župniku Emilu Drevu, hvala tudi družinama Prapotnik in Tolic za vso pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Hčerka Barbara, sinovi Alojz, Štefan, Ivan, Jakob
in Jože z družinami
Tebe, draga mama, zemlja pokriva, nam pa solza oko zaliva.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, sestre, babice in prababice
Terezije Polajžer
IZ PARADIŽA 92 1922 +2008
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in izrekli sožalje. Posebna zahvala g. dekanu za darovano mašo in pogreb, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Miru Lesjaku za govor, zastavonošu, nosilcem križev, podjetju MIR ter Tončki Jerenec za opravljeno molitev. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: sinova z družinama ter brat in sestra
z družinama
Kje si, ljubi mož, ati, dedek zlati, kje so dnevi, ko skupaj srečni smo bili, ko tebe smo imeli, a sedaj te od nikoder ni. Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki tako zelo, zelo boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata, strica in svaka
Stanka Kobeta
IZ CIRKULAN 52 A 10. 8. 1948 + 17. 1. 2008
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mu izkazali spoštovanje in ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in nam izrazili sožalje.
Posebej hvala g. dekanu Emilu Drevu, diakonu za lepo opravljen obred in sv. mašo, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, govorniku Tončku Žumbarju za besede slovesa, pogrebnemu podjetju MIR, zastavonoši, obema nosačema križev, sodelavcem ADK in Ilkos - Kosta-njevec, Mesariji Kokol Dolane ter vsem društvom. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Tvoji najdražji: žena Marija, hčerka Sonja z Danijem, sin Stanko z Zdenko, sin Roman,
vnuk Benjamin in vnukinja Patricija ter vsi njegovi
Deset let v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, zato pot nas vodi tja, ker tihi dom le rože ti krasijo in sveče ti v spomin gorijo.
SPOMIN
26. januarja je minilo 10 let, ko nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, tast in dedek
Stanko Lozinšek
IZ MOŠKANJCEV 108
Hvala vsem, ki mu prinašate cvetje, prižigate sveče ali se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu.
Žalujoči vsi njegovi
Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti usihajo življenjske moči. Skozi življenje boriti si se znal, a v tihem zimskem večeru utrujen za vedno si zaspal.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta
Franca Mlinariča
IZ NOVE VASI 76
1937 - 2008
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, za svete maše, dar za cerkev ter za izrečena sožalja. Posebna hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, govornicama za poslovilne besede in pogrebnemu zavodu Mir za opravljene storitve. Vsem in za vse še enkrat iz srca hvala.
Žalujoči: žena Terezija, hčerka Majda z družino, sinova Branko in Janko z družinama
Skozi vse življenje boriti si se znal, a v tihem popoldnevu za vedno si zaspal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta dedija in pradedija
Leopolda Pekliča
IZ NARAPELJ 16
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste ga pospremili v tako lepem številu. Hvala vsem za darovane sveče, svete maše in izrečena sožalja. Posebej hvala gospodu župniku za darovano mašo in izbrane besede njegovega življenja, pevcem Feguš, govornici ge. Hedviki za poslovilne besede, zastavonošema, godbeniku za odpeto Tišino ter podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve.
Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala.
Z žalostjo v srcu: tvoji otroci z družinami
Korenjak • Po desetih letih življenja v kleti Hohnječevi končno zaživeli normalno
Solze žalosti nadomestile solze sreče
Petčlanska družina Hohnjec iz Korenjaka 29 a, ki je zadnjih deset let preživela v vlažni, mrzli in zatohli kleti, se je ta teden tudi uradno preselila v novo, lepo in moderno opremljeno hišo. Neprecenljiva pridobitev je plod dela in truda socialne delavke CSD Ptuj Tatjane Matjašič, direktorja CSD Ptuj mag. Mirana Kerina, obrtnika Branka Goričana, ki je pomagal pri izgradnji, ter vseh 28 donatorjev, ki so prispevali svoj delež k postavitvi toplega doma družini Hohnjec.
Med najzaslužnejšimi za to, da hiša Hohnječevih danes stoji, so (z leve): mag. Miran Kerin, Tatjana Matjašič in Branko Goričan.
Družina se je decembra preselila v novo hišo, ta teden pa so jo tudi uradno pokazali donatorjem in drugim, ki so kakorkoli pomagali pri njeni izgradnji.
Ko je pred desetimi leti v staro dotrajano hišo začela zatekati voda, ki je stene dobesedno prepolovila, je bila selitev v klet edina rešitev družine Hohnjec. Vlažna, mrzla klet je tako postala njihov edini dom, v katerem so na eni postelji spali vsi člani
družine. Leta so minevala, želja, da bi si lahko postavili hišo, je v njih gorela, a jim finančna situacija tega nikakor ni dovoljevala, saj so imeli denarja samo za golo preživetje. Zaposlen je le oče Josip, ki dobi minimalno plačo, mati Marija je brezposelna, trije
Stara kuhinja v kleti je le še neprijeten spomin.
Napoved vremena za Slovenijo
Kadar prosinec odpira dežnike, 6'-2 žetve poletne ne bodo velike.
otroci Martin, Andrej in Jo-žek pa so šolarji. Najstarejši, Jožek, obiskuje že drugi letnik srednje šole, tako da so njegova štipendija in socialni dokladi namenjeni plačilu stroškov doma in prehrane.
Iz situacije, v kateri se je družina znašla, enostavno niso videli izhoda. O tem, da bodo nekoč imeli normalen dom, so, pravijo, samo sanjali. Realne možnosti, da bi si ga nekoč tudi postavili, pa ni bilo.
Njihovo stisko je takoj prepoznala socialna delavka Centra za socialno delo Ptuj Tatjana Matjašič, brez katere bi tudi danes Hohnječevi najverjetneje živeli v kleti. Uvidela je, da so razmere, v katerih živijo, nečloveške, in leta 2006 začela akcijo zbiranja denarne pomoči zanje. O gradnji takrat še niso razmišljali, a ko so zraven denarja dobili tudi zidake, dvoma o tem, kaj storiti z njimi, ni bilo več. Matjašičeva je za nasvet prosila še mag. Mirana Kerina, ki je takoj pristopil k akciji in skupaj z njo za družino začel iskati donatorje. Kljub temu da ni v navadi, da
Vsi trije fantje imajo vsak svojo lepo opremljeno sobo.
bi Centri za socialno delo to počeli, je akcija stekla in maja 2006 so začeli gradnjo.
Med prvimi, ki so se akciji pridružili, je bil obrtnik Branko Goričan, ki je od samega začetka gradnje nesebično pomagal pri postavitvi doma Hohnječevih. Krog dobrih ljudi, ki so bili pripravljeni pomagati, se je sčasoma širil in 28 donatorjem je v sodelovanj s CSD Ptuj uspelo hišo
Danes bo dopoldne zmerno do pretežno oblačno, popoldne pa se bo zjasnilo. Na Primorskem bo spet zapihala šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do -9, najvišje dnevne od 4 do 8, na Primorskem do 11 stopinj C.
V soboto bo pretežno jasno, zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla. V nedeljo bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Razmeroma toplo bo, ponekod bo pihal jugozahodni veter.
postaviti pod streho, jo opremiti in družini omogočiti prijetno življenje v njej.
Sreča vseh prisotnih na uradni otvoritvi nove hiše je bila nepopisna. Solze žalosti so nadomestile solze veselja. Kot je dejala socialna delavka Tatjana Matjašič, jo je ta podvig neizmerno osrečil. »To je zame pravo socialno delo,« je še dodala. Nepopisna in največja pa je sreča Hohnje-čevih, ki kar ne morejo verjeti, da je to njihov nov dom in da jim niti ene zime več
ne bo treba preživeti v stari mrzli kleti. »Spodaj ni bilo možno več živeti, tu smo kot prerojeni. Kot bi se naša življenja začela na novo,« pove oče Josip.
Dženana Bečirovič
mtAiiroe
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Ne bo jim več treba spati na eni postelji.
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ in IZVOZ, d.o.o. Puhova ulica 15,2250 PTUJ, Slovenija
Trgovina tehnično blago (Puhova 15) Tel.: 02 78 79 630 Faks: 02 78 79 615 Trgovina črna In barvasta metalurgija (Volkmerjeva 32a) Tel.: 02 74 81 038 In1b@tehcenter.si www.tehcenter.si
TRGOVINA
•	Črna in barvna metalurgija
•	Varilni material in varilna tehnika
•	Električno orodje
•	Pnevmatsko orodje
•	Ročno orodje
•	Rezilno orodje
•	Merilno orodje
•	Stroji in naprave
•	Vijačni material in okovje
•	Barve in laki
•	Ležaji
•	Verige in bremenske vrvi
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
•	Storitve struženja, rezkanja in brušenja izdelkov
•	Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB