- 167 - Novičar iz slovenskih krajev. Iz Koroške Bele. (V. Pl—s.) Iz tako visociga kraja, kakor Vam „Novice" danes moje pismo doide, še morebiti niste nobeniga dopisa dobile. Pišem Vam s Ko č n e, velikanskima mejaša med Krajnskim in Koroškim, na ktero sim iz Koroške Bele (Vrellach) priplezal. Na vaš svet sim dolgo pot clo iz Dunaja semkej storil, in tako vesele dni tu vživam v prijazni drušini, da se vam moram zahvaliti za to. Naj drugi išejo tolažbe bolezin v toplicah, v kterih se truplo kuha, kakor goveje meso za kosilo , — naj dolgočasniki si zbirajo kopve, kjer se svet v politiki meša, — naj si drugi spirajo mastne trebuhe s kislo vodo pri Rogatcu, — jez povzdignem kislo vodo v Koroški Beli čez vse! Dve reči ste na svetu, ki človeka okrepčate: bistra mer zla voda in čisti zrak, kot zlato. Obe ti zdravili najdeš tukaj, da boljši nikjer drugod, in zraven tega kislo vodo, ki ima veliko moč v sebi, oslabljene ude okrepčati. Živi tukaj o lepim vremenu , da se zamoreš tudi nekoliko po gorah plaziti, in čutil se boš o enim tednu vsiga prerojeniga. Pojdi vsaki dan pod merzlo škropilnico (Tuschbad), ki je tukaj napravljena, in hvalil boš zdravilno moč vode, ki je več vredna, kakor polni piskri dražili zdravil iz apoteke ! Pij vodo iz studenca številke 4. in prepričal se boš, kakošno imenitno kuhino ima natora v podzemeljskih studencih! Ce k vsimu temu se prideneš tukajšno življenje prav po dobro domače brez vsih ceremonij in nepotrebne mestne lišparije — mi boš poterdil, da moj popis Koroške Bele je skozi in skozi resničen. Postrežba je vse hvale vredna ; kakor da bi eden domačih bil, tukaj živiš dobro in ne predrago. Le eno samo gre želeti, da bi pri hiši tudi pripraven voz z enim ali dvema konjičama imeli, da bi ne bilo treba, prela-komnim voznikam v pest padati, kakor se je te dni mojimu bratu in g. Resarju primerilo , da sta mogla do ?;kajž" peš iti, tam pa sta zadela na nekiga voznika, ki je za kripico do Krajnja z enim samim konjem prav po judovsko 4 gold. terjal, in po dolgim barantanju za 7 dvajsetic peljal! — To, drage Novice sim Vam namenil pisati na visoki Kočni, kjer ravno zdaj rajsko veselje vživam, da Vaši bravci zvedo, kako zadovoljili je tudi en Dnnajčan na Koroški Beli bil. Iz Tersta. V časopisu ??Triester Zeitung" se sledeče bere: „Blizo austrianske meje se sliši iz Tur škiga jok in stok kristjanov, ktere Turki na vso moč preganjajo in mučijo. V Bosni so večina prebivavcov kristjani, med kterimi je, kar se premalo porajta, skoraj polovica rimske katoljške vere. Ko bi bilo toliko prebivavcov gerških starovercov, bi bila ruska vlada gotovo že davnej se za-nje potegnila, kar je že večkrat v družin podonavskih deželah storila. Ker pa zadeva ta nadloga katoljčane , ima austrianska vlada sveto dolžnost, se krepko potegniti za silovito zatirane reveže. Vera in politika to ukažete. Bosnia je dežela, ki sega v serce Austrie. Nadležvanje roparskih trum na austrian-ski meji, kterimu naša vlada že dolgo prizanaša, kakor sedanje trinožko obnašanje do naših vernih bratov, je vzroka dovelj, da naša vlada resno besedo govori z razvujzdanimi sosedi. Druge vlade bi se bile že zdav-nej tolikšne priložnosti poprijele , v to za Austrio imenitno deželo se terdno vstopiti. Nadjamo se, da cesarska vlada ne bo dalje terpela te razujzdanosti in silovitosti, ki pravice človeštva z nogami tepta. Iz Krasa poleg Tersta. (J. K.......) Oznanite Novice sledečo posebno lovcam znaminito zgodbo od lovski ga Kraškiga psa, ktera očitno kaže, da je lovski pes žival, ktera zamore silno dolgo časa brez vsiga živeža in pijače živeti. — 19. dan pretekliga mesca se poda zgorej imenovani pes na zajčji lov, pri kterim po nesreči v globo-čino pade , ktera meri 3 sežnje in iz ktere si pomagati mu ni bilo mogoče. Ker ga tri dni domu ni, misli njegov gospodar ves žalosten, da je že po njem. Ali ven-der — 14 dni je že preteklo, kar se primeri, da neki kmet blizo te globočine pride, kjer zasliši že silno slab pasji glas, — kmet gre za glasam in pride k globočini, v kteri lovskiga psa zapazi. S pomočjo tega kmeta sim jaz nesrečniga iz globočine izlekel, in se pri tej priložnosti očitno prepričal, da ni bilo v ti globočini čisto nič taciga, kar bi bilo zamoglo psu za živež služiti , zakaj bila je cela globočina krog in krog gola skala suhiga kamnja, in tudi v takšnim kraji, da ni mogla nobena voda #) k nesrečnimu jetniku priteči, ki je bil že čisto kost in koža, vunder še živ. — Ta čudna zgodba tedaj očitno priča, kako terdno je življenje ne mehkužniga lovskiga psa. Iz Metliške okolice. Huda vremena so tudi tukajšno okrajno tako hudo zadela, da so nekteri kmetje tako obožali, da jim ni mogoče cesarskih šiber odrajtati. Revsina je tedaj zares velika! Dokler se pa ne bo na Dolenskem sploh, naj že bo po povzdigi kmetijstva ali po vpeljanju novih rokodelnih in obertnijskih naprav, revšini v okom prišlo, tudi za šole nič ne kaže, in omika ljudstva bo zavelj pomanjkanja koristnih šol vedno hirala. Med ljudstvam Metliške okolice je sedaj, žali-bog! velika neznanost branja in pisanja. Ko smo bili unidan v nar lepši vasi imenovane okolice, smo pomen-kovaje se v mnogoterih rečeh povedali tudi zbranim kme-tam: kako se kervomok ozdravlja, kteri letos živino zlo napada. Jako ljubo jim je bilo ta poduk čuti. Po-vedaje, da se v „Novicah" od živinskih bolezin in od *) Človek in žival zamoreta veliko delj časa pomanjkanja jedi preterpeti, kakor pomanjkanja vode. Da imenovani pes v brezdnu ni nič jesti dobil, jt gotovo, — da je pa po dežju v globočino dežnice dobival, to se nam saj za ta dolgi čas verjetno zdi. Vred. - 168 - mnogoterih za kmetijstvo potrebnih reci bere, in jih uprašaje: če kdo med njimi ??Novice" ima, mi obstoje s sramoto, da u celi vasi ni nobene g-a, da bi brati znal! In kakor je tukaj, malo boljši je a Metliki; ako se množica uradnikov, duhovnov in kakih 15 ali 20 mestnih izvzame, se zna človek po tem z lučjo iskati, ki bi brati in pisati znal! Iz Smelednika. Naša nova cerkev je dokončana; nabralo se od dob rotniko v blizo 1000 gold.; ker bojo ti kakor tudi drugi radi zvedili, kdaj da bo bla-goslovjena (^žegnana), jim povemo , da bo to obhajilo o nedeljo teden, na sv. Jerneja dan. Iz Ljubljane. Slišali smo, da je maršal Radeč k i že polovico kupščine, namreč 30,000 gld. poslal za grad pod Turnam; po tem takim je kup sklenjen , kteriga sme Ljubljansko mesto zares veselo biti. Govori se tudi, da misli Radecki Paglaruccitov grad kupiti; kaj pa je na tem resnice, ne vemo. Ker ravno od pod Turna govorimo, nam v misel pride ?5Rosen-bach" in „Rosenbacherberg", da smo unidan na Vačah prav dobro slovensko ime za „Rosenbacha zvedili, kteriga scer nerodno „cvetliški potok" imenovati slišimo. Na Vačah je prijetna visočina s lepim pogledam krog in krog, ki se rožni ca (rožnca) imenuje: roža je slovenska beseda, kakor Rose nemška, rosa latinska, la rosa laška itd. Prav primerno zamoremo tedaj z eno besedo Rosenbach „rožnico" imenovati, in Rosenbach oder RosenbacherBerg le v tem ločiti, da rečemo: 55gremo na rožnico (atn Berg), gremo pod rožnico (unten am Bach). — 25. dan tega mesca se bojo začele spet porotne sodbe v Ljubljani; predsednik bo c. k. nadsodije svetovavec žl. g. Coppini, njega namestnik c. k. deželne sodije svetovavec, g. Schmalz. V nemškim Ljublj. časniku so že trikrat naznanjene imena 36 porotnikov, 9 pa namestnikov, ki so po srečki (\ozxi~) za prihodnje porote določeni. V slovenskim časniku, čeravno velja za vradni list, ne stoji ne besedice tega imenika. Vse se čudi, da se slovenski vradni list tako na stran postavlja, da je tak siromak vradnih naznanil! In vunder stoji v omenjenim imeniku mnogo imen tacih porotnikov, ki nemškiga časnika ne bero in mende tudi nemško ne umejo. — Gosp. dr. Ahačič se je v zadevah v poslednji poroti k smerti obsojeniga Dolinarja in na 10 let v teško ječo obsojeniga Pol ca, ki sta c» k. vikši sodijo na Dunaji za o ver že nje Ljubljanske razsodbe prosila, na poklic imenovane sodije kot zagovornik na Dunaj podal, kjer bo 14. dan t. m. pri vikši sodii v ti zadevi poslednja obravnava; g. dohtar je prepričan, da ne bo nič opravil, ker se v Ljubljanski porotni sodbi ni nobena taka napaka zgodila , ktera bi utegnila biti veljaven vzrok za overženje Ljublj. sodbe* — Nove volitve mestnih odbornikov v Ljubljani bojo 16., 21. in 26. t m.; razglas mestniga župana v današnji „dok!adi" to na dalje razloži; čeravno zna biti, da se poprejšni odborniki vnovič izvolijo, bo vunder treba nekoliko novih odbornikov namesto tistih, ki so se temu opravilstvu popolnama odpovedali; naj si volivci po svojim lastnim prepričanju izbero za mestni prid skerbne in delavne može. — Nasprotniki pasjiga davka se po mestu govorico zatrosili, da je ministerstvo imenovani davk overglo; to pa ni res, ampak c. k. deželno poglavarstvo je le županii velelo vzroke in podpor-nje razložiti za vpeljavo te naklade, ktera mora, kakor vsaka neredna naklada, po §. 68. Ljublj. žup. postave poprej višji dovoljenje dobiti. Poglavna podpora za vpeljavo tega davka pa je, kakor povsod, kjer je ta davk vpeljan, tudi tukaj pomanjkanje dohodkov, z oziram na očitno potrebo , število nepotrebnih in nevar- nih psov pomanjšati. — Spet se je zapazilo tukaj več ponarejenih starih bankovcov po 10 gold., ki so razun tega , da nimajo vodniga znamnja v popirju, tako umetno narejeni, da jih je kaj teško od pravih razločiti. Dobro naj tedaj pogleda vsakdo, ki prejme desetinko stare baze, da ne bo goljufan! — Ker se je dr. Zof, za Radoljški kanton izvoljeni zdravnik , ti službi odpovedal , pride nek na njegovo mesto dr. Bešek; vCer-nomlj pa dr. Mahorčič. — Za vodija policije ostane v Ljubljani g. dr. Uhrer z naslovam kronovinskiga sve-tovavca 2. reda; za nadkomisarja je g. Ga r i up izvoljen, za komisarja pa g. Vidic.