Poštnina plačana v gotovini.
23.	V Ljubljani, dne 4. marca 1925.	Letnik VIL
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
ljubljanske in mariborske oblasti.
Va e t» i n a,:
•3. Pravila bratovske skladnice za zavarovanje delavcev in osebja kakor tudi njih rodbin in sorodnikov pri podjetjih v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev,
ki spadajo pod rudarski zakon.
64. Uredba o lekamarski zbornici.
Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
Uredbe osrednje vlade.
63.
Na podstavi ölena 1. uredbe o organizaciji rudarske stroke z dne 27. junija 1921., razglašene v št. 168 «Službenih Nevin» z dne 30. julija 1921.,* ** predpisujem
Pravila
bratovske skladnice za zavarovanje delavcev in osebja kakor tudi njih rodbin in sorodnikov pri podjetjih v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki spadajo pod rudarski zakon.*”1
I.	poglavje.
Obče odredbe.
Člen 1.
Ustamovitev, naziv, sedež in jeaik bratovske skladnice.
Zaradi zavarovanja delavcev in nameščencev, zaposlenih pri podjetjih, ki spadajo pod rudarski zakon, kakor tudi njih rodbin in sorodnikov se ustanavlja namesto dosedanjih zavarovalnih zavodov bratovska skladnica, ki naj jih podpira ob bolezni, smrti, onemoglosti, v starosti ali ob nezgodi pri delu.
Obči službeni naziv tega zavoda je: Bratovska skladnica (Bratinska blagajna), posebni pa: Krajevne in glavne bratovske skladnice (Mesne i glavne bratinske blagajne).
Sedeži glavnih bratovskih skladnic so v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Splitu, krajevnih pa pri podjetjih.
Službeni jezik je srbsko-hrvatsko-slovenski.
Člen 2.
Namen bratovske skladnice.
Namen bratovske skladnice je, zavarovati po odredbah teh pravil članom, njih rodbinam in sorod-pikom:
1.	) bolniške podpore in pogrebnine;
2.	) nezgodne (invalidske) podpore (rente) v službi poškodovanim in onesposobljenim in
3.	) pokojnine (provizije) ali odpravnine onemoglim ali ostarelim članom kakor tudi rodbinam in sorodnikom, preostalim po njili smrti.
Člen 3.
Oddelki bratovske skladnice.
Za izvajanje zavarovanja po členu 2. teh pravil jo sestavljena bratovska skladnica iz treh oddelkov, katerih imovina se vodi ločeno, upravlja pa pod skuimo upravo.
Oddelki so ti-lo:
1.	) bolniška blagajna;
2.	j nezgodna (invalidska) blagajna in
3.	) pokojninska blagajna.
* Uradni list z dne 30. septembra 1921., št. 303/119.
** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 31. januarja 1925., št. 21. (IV. —1925.)
II.	poglavje.
Ustroj uprave bratovske skladnice.
Členi 4.
Organi bratovske skladnice.
Organi bratovsko skladnic© so:
I.	Pri podjetju:
1.	) krajevni upravni odbori.
2.	) krajevna skupščina in
3.	) 'krajevni nadzorstveni odbor.
H. Izvun podjetja:
1.	) glavni upravni odbor,
2.	) glavna skupščina in
3.	) glavni nadzorstveni odbor.
I.	Pri podjetju.
Člen 5.
Krajevni upravni odbori.
Krajevni upravni odbori so ustanovljeni pri vsakem podjetju, ki spada pod odredbe rudarskega zakona ali za več takih podjetij skupno s sedežem v enem kraju.
O ustanavljanju, spajanju, razdvajanju in sedežih teh odborov odloča rudarsko oblastvo.
Krajevne upravne odbore sesThvljajo:
a)	pri .podjetjih od 200 do 300 delavcev trije člani izmed delavcev in trije člani podjetja;
b)	pri podjetjih Od 300 do 600 delavcev na vsakih 100 članov bratovske skladnice po en član izmed delavcev in po en član podjetja;
c)	pri podjetjih z več nego 600 delavci šest članov izmed delavcev in šest članov podjetja. Združene bratovske skladnice za več podjetij, v
katere morajo vstopiti podjetja z manj nego 200 delavci, imajo en skupen upravni in nadzorstveni odbor. Taki odbori se sestavljajo na prej navedeni način sorazmerno s skupnim številom delavcev.
Člen 6.
Krajevne skupščin e.
Krajevne skupščine sestavljajo:
a)	zastopniki podjetij in
b)	delegati članov bratovskih skladnic pri podjetjih. Število delegatov se ravna po številu članov, in
sicer odjuida: na prvih 100 članov 20 delegatov, na vsakih nadaljnjih 100 članov do 1000 članov po pet in na vsakih nadaljnjih 500 članov po deset delegatov.
Če jo bratovska skladnica skupna za več podjetij, se volijo delegati glede na skupno število njenih članov po predhodnem odstavku tega člena.
Vsak izvoljeni delegat ima en glas.
Število glasov, ki pripada podjetjem ali zastopnikom, imenovanim po njih, je enako številu gjlasov delegatov, prisotnih na skupščini.
Če'je prisotnih več podjetij ali njih zastopnikov, se razdeli njim pripadajoče število glasov sorazmerno s številom zavarovanih članov, ki so zaposleni pri njih.
Skupščin se smejo udeleževati samo osebe, ki imajo pravico glasovanja, razen njih pa nameščenci bratovsko skladnice in odposlanec rudarskega ob-lastva.
Krajevne skupščine vodi predsednik ali podpredsednik krajevnega upravnega odbora.
člen 7.
Krajevni nadzorstveni odbori.
Krajevni nadzorstveni odbori so sestavljeni:
a)	iz dveh članov, ki sta bila izvoljena na krajevni skupščini izmed delavcev, in
b)	iz enega zastopnika podjetja, ki je bil izvoljen na krajevni skupščini.
II. Izvun podjetja.
Člen 8.
Glavni upravni odbor.
Glavni upravni odbor volijo prisotni delegati članov in zastopniki podjetij na glavni skupščini, in sicer:
a)	šest članov kot predstavnike delavcev in
b)	šest članov kot predstavnike podjetij. Predstavnike delavcev volijo delegati članov izmed sebe, predstavnike podjetij pa zastopniki izmed sebe.
Člen 9.
Glavna skupščina.
Glavno skupščino sestavljajo:
a)	po en delegat podjetij z 200 do 300 člani in
b)	enako število zastopnikov podjetij.
Če je članov bratovske skladnice najmanj za 200 več nego 300, pride še po en delegat na vsakih 200 članov.
Podjetja z manj nego 200 delavci smejo voliti glede na skupno število svojih članov svoje skupne delegate po prej omenjenem ključu.
Glavno skupščino vodi predsednik ali podpredsednik glavnega upravnega odbora.
Člen 10.
Glavni nadzorstveni odbor.
Glavni nadzorstveni odbor volijo prisotni delegati in zastopniki na glavni skupščini, in sicer:
a)	dva člana izmed delavskih delegatov in
b)	enega člana izmed zastopnikov podjetij.
Volitev in funkcije upravnih organov.
Člen 11.
Pravica glasovanja.
Pravico glasovanja ima vsak polnoletni član obeh spolov, če je zavarovan v vseh treh oddelkih bratovsko skladnieet.
Člen 12.
Pogoji za izvolitev odborskih članov.
V odbore sme biti izvoljen vsak član, ki uživa vse državljanske pravice ali je sodno neoporečen in ki je vešč čitanju in pisanju; biti pa no sme mlajši od 24 let in pred izvolitvijo je moral biti najmanj leto dni polnopraven član bratovske skladnice.
Član upravnega odbora bratovske skladnice ne sme biti obenem član nadzorstvenega odbora ali obratno.
Član nadzorstvenega odbora ne sme biti, kdor je bil v minulem letu član upravnega odbora ali nadzorstvenega odbora.
Ölen 13.
Isti ö 1 a n i v obeh odborih.
Ölani krajevnih upravnih odborov sio lahko tudi člani gilavnega upravnega odbora,
Ölen 14.
Namestniki o db' o r s k i h članov.
Vsi odborski elani morajo imeti ustrezno število namestnikov, ki se volijo tako kakor odborski člani ter stopijo na izpraznjena mesta za čas, dokler trajajo funkcije odborov, do prihodnje volitve.
Ölen 15.
Pravica izvolitve v skupščino.
V skupščino sme biti izvoljen vsak član, ki tona pravico glasovanja,
Ölern 16.
Volitev o d b o r s k i h predsednikov in podpredsednikov.
Predsednike krajevnih in upravnih odbonov in glavnega upravnega odbora volijo člani teh odborov izmed sebe, in sicer izmed predstavnikov podjetij. — Podpredsednika volijo in določajo člani odborov izmed sebe, izmed predstavnikov delavcev.
Predsednike krajevnih nadzorstvenih odborov in glavnega nadzorstvenega' odbora volijo in določajo prav tako člani teh odborov izmed sebe. — Predsedniki vseh odborov morajo biti naši državljani.
Öe se odbori iz kakršnihkoli razlogov ne morejo konstituirati, izvrši njih konstituiranje rudarsko ob-lastvo; to konstituiranje je obvezno za vso člane odborov.
Ölen 17.
O b v e z n io s t izvoljenih o d b o r s k i h članov.
Vsak član, ki je izvoljen v upravo bratovske skladnice, mora sprejeti dolžnost ter jo opravljati v odrejenem času.
I«vzeti so samo oni, ki sio stari nad 55 let in zaradi bolezni no morejo sprejeti odbomiških dolžnosti, kakor tudi oni, ki so bili v prejšnjem letu odborski člani.
Ölen 18.
F ti n k c i j s k a do b a o d b o r o v.
Funkcija krajevnega, upravnega in nadzorstvenega odbora traja eno leto, glavnega, upravnega in nadzorstvenega pa tri leta.
Ölen 19.
Kako se volijo odborski člani in delegati za skupščin e.
Odborske člane in delegate za skupščine volijo člani delavci z listki.
Najmanj tri dni pred volitvijo mora razdeliti krajevni upravni odbor bratovske skladnice mod člane, ki imajo pravico glasovanja, listke, opremljene z žigom dotične bratovsko skladnice, na katerih je označeno število odbornikov ali delegatov.
Člani, ki imajo pravico glasovanja, izapišejo na prejete listke imena oseb, za katere glasujejo, in sicer v številu, ki je odrejeno po teh pravilih za odborsko člane in delegate za skupščine.
Za izvoljene se smatrajo oni, ki dobe večino glasov. Ob enakem številu glasov odloči žreb.
Ölen 20.
Sklic in dnevni red skupščin in odborov.
Redno krajevno skupščino skliče krajevni upravni odbor vsako leto najkasneje do konca meseca februarja; redno glavno skupščino' skliče glavni upravni odbor vsako tretje leto v mesecu marcu; izredne skupščine se sklicujejo po potrebi.
Odborsko seje sklicujejo predsedniki f>o potrebi.
Vsak sklic krajevne skupščine se mora objaviti vsaj osem dni, preden se skupščina sestane, na javnem in vsem članom dostopnem kraju.
Sklic glavne skupščine so mora objaviti s plamenim vabilom glavnega upravnega odbora po krajevnih upravnih odborih vselej 15 dni, preden se skupščina sestane.
Vabila morajo navajati dan in dnevni red.
Skupščine lOtvarja in vodi predsednik ali njegov namestnik ter imenuje zapisnikarja, ki pa ni treba, da bi bil član bratovske skladnice.
Öe je predsednik ali ves odbor pod obtožbo, izvoli skupščina predsednika skupščine, ki ne sme biti izmed članov upravnega ali nadzorstvenega -odbora.
Skupščine sklepajo polnoveljavno, če je prisotna polovica ustreznih delegatov-članov; odbori pa skle-
pajo polnoveljavno, če sta prisotni dve tretjini odbornikov.
öe ni na skupščini prisotna polovica delegatov-članov, se mora sklicati skupščina z istim dnevnim redom v 15 dneh in potem sklepa polnoveljavno ne glede na število prisotnih delegatov.
Odborsko sejo se smejo vršiti ob ponovnem sklicu, čim je ugotovljena prisotnost najmanj polovice članov; vendar pa morata biti prisotna dva odbornika, ki so ju izvolili delavci.
Za polnoveljavno sklepe je potrebna absolutna večina glasov prisotnih članov; ob enaki razdelitvi glasov odloči ona stran, na kateri je glas predsednikov.
Dnevni red se isme Aapremeniti edino z glasovanjem. 0 vsaki skupščini in odborski seji se vodi zapisnik, ki obseza: dnevni red, število prisotnih članov, storjene sklope in število glasov, ki so se oddali za te sklepe ali »oper nje.
Področje upravnih organov.
Ölen 21.
Področje krajevnega upravnega odbora bolniške blagajne.
Krajevni upravni odbor bolniške blagajne ima to-le področje:
1.	) upravlja in vodi v administrativnem in računskem pogledu vse posle bodniško blagajne;
2.	) vodi evidenco zavarovanih članov ter jim izdaja članske knjižice;
3.	) zbira prispevke za vse tri oddelke bratovske (skdadnicD ter jih pošilja glavni bratovski skladinioi, kolikor jih preostane po izvršenih izplačilih;
4.	) sklepa o bolniških podporah ter jih izplačuje, prav tako izplačuje pokojnine in nezgodne podpore;
5.	) vodi račune o dohodkih in razhodkih;
6.	) vodi statistiko bolniške blagajne;
7.	) sklicuje krajevno skupščino ter odreja njen dnevni red;
8.	) kontrolira vse prijave in odjave članov, ki jih jo izvršilo podjetje;
9.	) zastopa bolniško blagajno pred jvristojnimi oblastvi in privatnimi osebami; in
10.) zbira za pokojninsko in nezgodno blagajno vse potrebne podatke ter jih priobčuje v rešitev glavnemu upravnemu odboru.
Krajevni upravni odbori so pomožni organi glavnega upravnega odbora ter morajo izvrševati vse, kar jim ta odredi.
Ölen 22.
Področje krajevne skupščin e.
Krajevna skupščina ima -to-le področje:
1.	) voli člane krajevnega upravnega in nadzorstvenega odbora kakor tudi delegate za glavno skupščino;
2.	) odoforuje zaključne račune in poročilo krajevnega, upravnega odbora;
3.	) kliče na »dgovor člane krajevnega upravnega in nadzorstvenega odbora ter obvešča o tem glavni upravni odbor; in
4.	) podaja predloge o spajanju poedindh bolniških bratovskih sklad nie in o sprejemanju novoosnovanih rudnikov, ki nimajo svoje- lastne bratovske skladnice.
Ölen 23.
Področje glavnega upravnega odbora.
Glavni upravni odbor ima to-le področje:
1.	) nadzira poslovanje vseh treh oddelkov bratovske skladnice, pazi, da se prispevki pravilno predpisujejo in točno vplačujejo in da se osebe, zavezane zavarovanju, pravilno prijavljajo in odjavljajo;
2.	) nastavlja in odpušča uradnike bratovsko skladnice- ter odreja njih plače in področje;
3.	) nastavlja na predlog krajevnih odborov zdravnike bratovske -skladnice, jim odreja plače ter jim daje vsa potrebna navodila za opravljanje njih službe;
4.	) ustanavlja bolnice, koipališča, okrevališča, druga zdravilišča ter gradi potrebne -stavbe, jih upravlja, nastavlja potrebno osebje v njih, sklepa pogodbe z drugimi bolnicami in, zdravniki, vse z odo -britvijo rudarskega oblastva;
5.	) odreja pokojnine in nezgodne podpore ter odobrujo druge redne in izredno -podporo kakor tudi josojila članom;
6.	) skrbi za ustanavljanje fondov pri vsakem oddelku bratovske skladnice ter sestavlja o pravem času periodične matematične bilance pokojninsko blagajne;
7.	) sklicuje seje glavne skupščine, -odreja njih dnevni red ter o tem obvešča rudarsko oblastvo;
8.	) sestavlja in predlaga letne zaključne račune in letni proračun bratovske skladnice, predpisane statistične izkaze in poročila ter jih pošlje rudarskemu oblastvu dokonča meseca marca vsakega leta;
9.	) zastopa nezgodno in pokojninsko blagajno kakor tudi fonde bolniških blagajni proti privatnim osebam in državnim oiblastvom;
10.	) podaljšuje v izrednih -primerih na predlog krajevnega upravnega odbora podpore, označene v členu 55. teh pravil;
11.	) daje tiskati obrazce in knjige za vse bratovske skladnice; in
12.	) nalaga plodonosni© denar fondov bratovske skladnice pri najvarnejših denarnih zavodih v kraljevini proti posebnemu pismenemu jamstvu; nadalje podajam ministru za šume im rudnike predloge za da janje hipotečnih posojil — skladno s členom 117.
Ölani glavneoa upravnega odbora so solidarno moralno tol materialno odgovorni za vsako škodo, ki se prizadene fondom.
Glavni upravni odbor je predstavnik glavne bratovske skladnice in po odredbah teh pravil izvrševal ni organ rudarskega oblastva.
Ölen 24.
Področje glavne skupščin e.
Glavna skupščina ima to-le področje:
1.	) pregleduje in odobril je zaključne račune glavnega upravnega odbora na podstavi poročil glavnega nadzorstvenega odbora in daje potem odboru raz-rešnioo;
2.	) odobruje letni račun razhodkov In dohodkov nezgodne in pokojninske blagajne;
3.	) zvišuje in znižuje podpore v dovoljenih mejah;
4.	) odloča o višini prispevkov za vse tri oddelke bratovske skladnice;
5.	) odloča o porabi prihrankov pri bolniških blagajnah, skrbi za zdravstveno stanje članov ter odreja, česar je treba za zaščito članov;
6.	) podaja predloge o uvrščanju podjetij v nevarnostne razrede;
7.	) predlaga izpremembe teh pravil;
8.	) voli člane v glavni upravna in nadzorstveni odbor; in
9.	) voli člane v razsodišče rudarskega zavarovanja.
Glavna skupščina je najvišji upravni organ bratovske skladnice in ima pravico, -odločati, pa tudi pozivati na odgovor glavni upravni in nadzorstveni odbor. Prav tako ima pravico, odločati © vseh stvareh bratovske skladnice, kolikor ne spadajo v področje rudarskega oblastva.
Ölen 25.
Področje predsednikov in podpredsednikov.
Predsedniki krajevnih upravnih odborov im glavnega upravnega odbora ali podpredsedniki kakor tudi njih namestniki morajo izvrševati sklepe odborov.
Skrbe za- to, da se opravljajo posli bratovske skladni-eo redno; pooblaščeni so in imajo pravico, ustavljati sklepe odborov, Id nasprotujejo zakonu ali pravilom ali so na škodo -bratovski skladuiei. V takem primeru mora obvestiti predsednik ali podpredsednik glavnega upravnega odbora rudarsko oblastvo ter počakati njegovih navodil.
Predsedniki morajo opravljati s potrebnim številom nameščencev vse posle bratovske skladnice, ki 80 točno odrejeni -s temi pravili ter spadajo v pristojnost odborov. Vedm-o morajo v prvi prihodnji od-borski seji poročati o svojih izvršenih poslih ter zahtevati zaradi lega (xlborsko odobritev.
Ölen 26.
Področje nadzorstvenih odborov.
Ölani krajevnih nadzorstvenih odborov in glavnega nadzorstvenega odbora morajo periodično, naj-kesneje pa vsako tri mesece, pregledati knjigovodstvo, skontrirati blagajno ter nadzirati pravilno vodstvo matice in vobče celokupno poslovanje bratovske skladnice po predpisih teh pravil.
Pregledovati morajo -letne zaključne račune bratovsko skladnice ter podajati poročilo ustrezni skupščini v odobritev.
Öe dožene-jo -nadzorstveni odbo-ri nepravilnosti v poslovanju bratovske skladnice, morajo ukreniti, česar je treba, da -se takoj odpravijo. Ob zlorabi morajo zaprositi za posredovanje rudarskega- oblastva.
Ölani ndzorstvenoga odbora imajo pravico, pregledovati poslovanje ter se udeleževati sej upravnih odborov s posvetovalnim glasom.
Ustanovitev razsodišča rudarskega zavarovanja.
Člen 27.
Razsodišče rudarskega zavarovanja.
Za reševanje sporov, ki nastanejo med člani bra tovske skladniee, upokojenci im nezgod ni ki (invalidi) kakor tudi člani njih rodbin ali sorodniki na eni -strani in bratovsko skladnico na drugi isitrani, se ustanavlja na sedežu rudarskega oblastva razsodišče rudarskega zavarovanja.
V pristojnost tega razsodišča ne spadajo spori o rodbinskem razmerju med umrlim članom, upokojencem ali nozgodnikom in onimi, ki zahtevajo podporo ali odškodnino; taki spori se odstopajo rednemu civilnemu sodišču.
Razsodišče ima pravico, pozivati, če je treba, na seje zaradi posvetovanja osebo raznih strok, ki pa j nimajo pravice glasovanja. Razsodišče ima tudi pravico ogleda na licu mesta.
Razsodišče odloča v tajni seji z navadno večino glasov. Razsodba se objavi takoj, najkesneje v 15 dneh pa jo mora razsodišče vročiti spornim strankam v prepisu. Za izvrševanje razsodb je pristojno sodno izvršilno »oblastvo, kolikor so ne bi mogle izvršiti administrativ no*.
Razsodišče odloča definitivno in zoper njegove razsodbo ni pritožbe. Vkljub temu jo dopustna pritožba na ministra za šume in rudnike v 15 dneh po prejemu razsodbe, če je kaj utemeljenih dokazov, da je razsodišče prekršilo predpise teh pravil.
Ministrova odločba o takih pritožbah je izvršna.
Člani razsodišča ne smejo biti obenem člani upravnih in nadzorstvenih odborov. Dokler opravljajo službo pri razsodišču, se smatrajo za javne uslužbence.
Člen 28.
Sestava razsodišča rudarskega zavarovanja in predsednikova funkcija.
Razsodišče rudarskega zavarovanja sestavljajo:
a)	predsednik ali njegov namestnik s popolno pravno
fakultetno izobrazbo;;
b)	dva člana podjetij izmed podjetnikov ali njih
namestnikov in
c)	dva člana kot predstavnika polnopravnih članov
bratovsko skladnice.
Predsednika in namestnika postavlja minister pravde na zahtevo ministra za šume in rudnike prvenstveno izmed sodnikov prvostopnih ali višjih sodišč na sedežu rudarskega, oblastva. Predsednik ima pravico, razrešiti člana razsodišča, če nastanejo tako ■okolnosti, ki izključujejo njegovo funkcijo. Zoper predsednikovo odločbo se sme razrešeni član pritožiti na ministra za šume in rudnike, toda s to pritožbo ®e ne zadržuje izvršitev predsednikove od ločbe.
Predsednik ima pravico, onega- člana razsodišča, 1 !>(> izvršeni izvolitvi ne opravlja svoje dolžnosti »rez opravičbe ali p j izostaja brez opravičbo od sej razsodišča, kaznovati v denarju do 100 dinarjev. Prav -tako ima pravico, obsoditi na plačilo vseh stro äkov, nastalih zaradi tega, ker je bilo zasedanje razsodišča preprečeno, onega člana, -ki je to povzročil s svojim neopravičenim izostankom.. Zoper predsednikovo odločbo o beli kaznih ni pritožbe.
Denarne kazni te- vrste se pobirajo- administrativno ter se stekajo v nezgodno blagajno.
Oni član razsodišča, ki ga je, najsi le enkrat, kaznoval predsednik, prestane biti član razsodišča.
Posle razsodišča opravlja -poslovodja, ki -ga imenuje razsodišče izmed uradnikov rudarskega ob-laistva.
Predsednikova funkcija traja tri leta, prestane pa že prej, če predsednik odide s sedeža rudarskega oblastva ali če ga minister pravde razreši.
Člen 29.
Član, izvoljen v razsodišče, obvesti o tej izvolitvi svoje podjetje, ki mu mora omogočiti vsak odhod k sejam razsodišča; stroške, nastale zaradi tega odhoda, pa povrača podjetju bratovska skladni ca.
Seje razsodišča so sklepčne, če sta prisotna poleg predsednika najmanj en član izmed podjetnikov in en član izmed delavcev.
Poslovanje razsodišča delavskega zavarovanja nadzira minister za šume in rudnike.
Člen 30.
Pravica d,ot povračila stroškov za upravne organe in za razsodišče rudarskega zavarovanja.
Dolžnosti vseh članov uprave bratovske sklad-nice so častne.
Nagrade za predsednika, člane in poslovodjo razsodišča rudarskega zavarovanja odreja za čas, dokler trajajo njih seje, minister za šume in rudnike.
Tekoče posle bratovske skladnice pri podjetju vodi ustrezno osebje podjetja, ki mu -sme glavni upravni odbor, vpoštevaje obseg dela in materialna sredstva, odrediti izvestno nagrado. Pri podjetjih z več nego 600 člani sme nastaviti glavni upravni odbor tudi še uradnike bratovske skladnice.
Posle glavnega upravnega odbora na sedežu rudarskega oblastva opravlja plačano osebje, nastavljeno po natečaju.
Delitev stroškov bratovske skladnice.
Člen 31.
Upravni stroški bratovske skladnico.
Celokupni -stroški za poslovanje krajevnih, upravnih in nadzorstvenih odborov kakor tudi krajevnih skupščin obremenjajo sorazmerno vse bolniške blagajne.
Celokupni stroški za poslovanje glavnega upravnega in nad-zorstvenega odbora kakor tudi glavne skupščine obremenjajo z eno tretjino nezgodno, z dvoma tretjinama pa pokojninsko blagajno.
Stroške za razsodišče rudarskega zavarovanja trjn obsojena stranka, t. j. dotični oddelek bratovske skladnice, o čigar stvari je razsodišče razpravljalo, ali pa tožeča stranka. Redne stroške trpi nezgodna blagajna.
Državno nadzorstvo.
člen 32.
Področje državnega nadzorstva.
Vse popio bratovske -skladnice nadzira rudarsko oblastvo.
V nadzorstvo -rudarskega oblastva spada to-le: Rudarsko oblastvo skrbi:
L) da- se točno izvršujejo odredbe pravil;
2.	) da bratovska skladmica izpolnjuje svoje obveznosti;
3.	) da se prSvilno nalagja glavnica bratovske skladnice kakor tudi za to, da ustreza celokupno računsko poslovanje odredbam teli pravil;
4.	) da kažejo računski zaključki in bilance dohodkov in razhodkov jasno ,sliko poslovanja.
Upravni organu bratovske skladnice, ki ne izvrše naredib rudarskega oiblastva, izdanih ob nadziranju, »e kaznujejo z ukorom ali v denarju.
če se ne izvrše ponovne naredbe rudarskega oblastva in tudi po omenjenih kaznih ni odziva, gre rudarskemu oblastvu pravica, razpustiti upravni glavni odbor in upravne krajevne odbore.
Za čas, dokler so člani upravnih in krajevnih odborov suspendirani, preidejo njih dolžnosti začasno ma nadzorstvene odbore, a najdalje za tri mesece. V tem roku mora sklicati rudarsko oblastvo izredno skupščino, ki izvoli nove odbore.
Če rudarsko oblastvo v 15 dneh po prejemu zapisnika in sklepov ne -priobči svojih pripomb, postanejo zapisniki in sklepi izvršni.
Če rudarsko oblastvo razveljavi odborske in skupščinske sklepe, je zoper to dopustna pritožba v 15 dneh na ministra za šume in rudnike.
Člen 34.
Pravica rudarskega oblastva, sklicevati odbore in skupščine.
Rudarsko oblastvo ima- pravico, sklicevati odbore in skupščine, kadar jo treba.
V	tem, primeru gre rudarskemu oblastvu ali odposlancu pravica, voditi odbor in skupščino.
Če organi uprave bratovske skladnice iz kakršnihkoli razlogov ali pa svojevoljno ne bi hoteli izpolnjevati dolžnosti po teh pravilih, sme prevzeti in izvrševati te njih dolžnosti rudarsko oblastvo po odposlancu-poioiblaščeucu na račun dotične bratovske skladnico.
Če -odlbori ne bi hoteli izvoliti predsednika ali če člani in podjetnik ne bi hoteli imenovati svojih delegatov ali zastopnikov, gre rudarskemu oblastvu pravica, da- to samo izvrši.
Člen 35.
Prevzem uprave po rudarskem oblastvu.
Če uprava bratovske skladnice iz kakršnegakoli razloga ne more pravilno funkcionirati, sme prevzeti upravo rudarsko Oblastvo ter imenovati v vodstvo take uprave svojega zastopnika.
V	tem primeru se morajo izročiti rudarskemu oblastvu celokupna imovina, knjige, korespondenca in ostali predmeti. Rudarsko oblastvo ima isto pravico tudi proti -podjetju, ki ne- bi vršilo svojih dolžnosti.
III.	p o g 1 a v j e.
Osnovne odredbe o zavarovanju.
Člen 36. članstvo.
Za člana bratovski skladnice se smatra, n-e glede na spol, starost, državljanstvo in vrsto dela, vsaka oseba, zaposlena pri rudarskih, topilniških, solai niških in drugih podjetjih, ki so pod nadzorstvom rudarskega oblastva. Za člana se smatra tudi vsaka tehnična ali administrativna o-seba omenjenih podjetij, če nimg, pravice do državne pokojnine in če ni zoper bolezen, onemoglost, starost ali nezgode zavarovana po posebnih predpisih.
Vse navedene -osebo, n-e izvzem,ši vajencev, pripravnikov in volonterjev, mora poslati uprava vsakega podjetja, preden jih sprejme v delo, k zdravniku bratovsko skladnice, da ugiotovi njih zdravstveno stanje in sposobnost za delo. Če zdravnik ne ugovarja njih zaposlitvi, jih sme podjetje sprejeti v delo.
Pregled -se sme opustiti:
a)	če je bila doti-čna ioise-ba -prej zaposlena pri rudarskem, topilniškem ali so-lamiškem podjetju in
b)	če mi minulo več nego štiri tedne, odkar jo član
omenjenih podjetij izstopil iz dela.
Uprava podjetja, ki sprejme v delo osebo brez predhodnega zdravniškega pregleda ali osebo, ki jo je spoznal zdravnik za nesposobno, mora povrniti bratovski skladni,ci vso škodo, ki bi nastala iz tega..
Administrativn-o in tehnično osebje, ki je zaposleno pri rudarskih, topilniških in sola miških podjetjih in ima pravico do državne- pokojnine, mora pristopiti k bolniški blagajni svojega podjetja, če ni zavarovano zoper bolezen pri drugih zavodih te vrste.
Člen 37.
Častni člani.
člani razsodišča rudarskega zavarovanja.
člane razsodišča v-oli glavna skupščina, in -sicer: nih<l''a Slana in šest namestnikov izmed polnoprav-anev bratovske skladnice, dva člana in šest
ne 'sm^°V.^ '7Ine<l zastopnikov podjetij. Ti- člani
so državi ia^ !n,ajši od 30 let’ troba j0 tudi’ (lil <'av in <1 * "i kraliovime Srbov, Hrvatov ™ SWen-
ai°.^jamske pravice.
• po izvolitvi motajo priseči tako, kakor je predpisano za državne uradnik?
Funkcija članov traja tri ieta Člani razsodišča se volijo obenem s člani glavnega upravnega odbora.
čo se član iz utemeljenih vzrokov odpove svoje-mu mestu, pokliče predsednik na njegovo mesto 0,1 ega namestnika, -ki je na vrati.
Člen 33.
Nadzorstvena pravica rudarskega oblastva.
Izvrševaje nadzorstvo, ima rudarsko oblastvo pravico, vpoglodovati vse -knjigo, račune, evidence, prepise in spise bratovske skladnice.
Zato jih sme vpogledati na licu mesta ali pa zahtevati, da se ji vse pošlji na vpogled.
Rudarsko -oblastvo se sme po svojih odposlancih udeleževati vseh skupščin ali odborskih sej bratovske skladnice. Odposlanec rudarskega oblastva je upravičen, ustavljati vse sklepe, ki nasprotujejo zakonu in tem pravilom.
Zapisniki o skupščinah in sejah glavnega upravnega odbora se morajo priobčevati v overovljenem prepisu rudarskemu oblastvu v 10 dneh, ko so se skupščine in seje vršile.
Razen članov, označenih v členu 36., so pri bratovski skladnim še: osnovatelji, ustanovni k i iu podporniki.
Osmovatelji smejo hiti -osebe, ki so pomagale s svojim delovanjem osnavljati in razvijati zavode za zavarovanje rudarskih delavcev. Označijo jili generalna rudarska direkcija in oblastne rudarske uprave.
U s t a n o v n i k i so one fizične ali pravne osebe, ki vplačajo v bratovsko skladnico enkrat za vselej 10.000 -dinarjev.
Podporniki so one fizične ali pravne osebe, ki naklonijo bratovski -skladni cd kot prostovoljen prispevek naenkrat najmanj 1000 dinarjev. Med podpornike spadajo tudi one osel«, ki naklonijo v premični ali nepremični imovini ta prispevek v gorenji ali večji vrednosti.
Ti člani, t. j. osnovatelji, ustanovnimi in podporniki, nimajo nikakršnih pravilo po teh pravilih, razen da se smejo udeleževati vseli razprav v prospeh bratiolvisfoe skladmice.
Vsem tem članom se izda. diploma, ki jo izdela, overovi in izroči generalna rudarska direkcija.
Člen 38.
Začetek in trajanje članstva. — Obveznost, plačevati prispevke za bratovsko skladnic o.
Članstvo oseb, zavezanih zavarovanju pri bratovski skladnici, se začne z dintein, ko nastopijo službo, ter prestane z dnem, ko se razreši njih službeno razmerje, t. j. si sprejemom za člana in z razrešitvijo od tega svojstva.
Upokojenci in nezgodnifci z dvema, tretjinama nesposobnosti za delo niso več člani bratovsko skladale« od dne tega svojstva. Smejo pa ostati edino člani bolniške blagajne, če žive v območju svojega bivšega rudarskega, topilniškega ali solamiškega podjetja; a tedaj imajo pravico, zahtevati samo podpore, označene v členu.55., točkah 1.), 3. a) in 4.), in v členu 56. — razen denarne podpore pod točko 2.) istega člena.
Dokler traja članstvo, plačujejo člani in podjetja vsi© prispevke, predpisane s temi pravili.
Člen 39.
Delitev članstva.
Po obsegu zavarovalni ja se dele člani bratovske skladmice:
1.	) na polnopravne člane, zavarovane zoper bolezen, onemoglost, stanopt in nezgode v službi, in
2.	) na manjpravne člane, zavarovane samo zoper bolezen in nezgode v službi.
Med polnopravme člane spadajo osebe, navedene v členu 36., ki so zaposlene v stalnem svojstvu na površini in pod zemljo.
Med manjpravne člane spadajo vse osebe, omenjene v členu 36. in zaposlene pri izvestniih prehodnih in le nekaj časa trajajočih delih, ki so 'z rudarskim, topilniškim ali solarniškdm delom samo v po-srednji zvezi, torej vse nestalno in začasno zaposlene osebe, zavezane zavarovanju.
Člen 40.
Prijava in odjava članov.
Uprava podjetja mora vse zaposlene osebe, zavezane zavarovani ju pri bratovski, skladnici, ko vstopijo v delo, prijaviti krajevnemu upravnemu odboru najkesneje vosmih dneh s predpisanimi prijavnicami.
V istem roku mora uprava podjetja vsako osebo, ki zaradi česarkoli izstopi iz dela, odjaviti s predpisano odjav,nioo ali z izplačilnim listom, identičnim s plačilnim »eznamkom podjetja.
Nadalje mora prijaviti uprava v roku, označenem za prijavo in odjavo, tudi vse one izpremembe delavcev, ki vplivajo na obveznost zavarovanja in višino prispevkov.
člen, 4L
Članske k m ji ži c e.
Polnopravnim članom bratovske skladnice se izda najkesneje do prvega plačilnega dne po njih vstopu v delo članska knjižica, ki se glasi na, ime dotičnoga člana in ki mora obsezati matično številko in najvažnejše podatke iz prijavnico kakor tudi v dodatku izpisek iz teh pravil o pravicah in dolžnostih članov.
Knjižico plača član bratovske skladnice.
Krajevni upravni odbor vpiše vsakega pol leta v člansko knjižico ugotovljeni kategorijisfci zaslužek in prispevek.
Č© član umre, se morajo prijaviti krajevnemu upravnemu odboru rodbinski člani ali sorodniki, preostali po njem.
Če se članska knjižica izgubi, se mora to takoj javiti, pristojnemu krajevnemu upravnemu odboru, ki poskrbi, da se proglasi izgubljena knjižica za neveljavno im da se zamenja z duplikatom.
Članu se mora brezpogojno izročiti izpolnjena članska knjižica, ko izstopi irz dela. Dokler traja njegovo službeno razmerje, se mora hraniti članska knjižica pri podjetju ali 'bratovski skladnici.
Člen 42.
Vpis članov v matico.
Polnopravni člani bratovske skladnice morajo biti vpisani v matico — glavno vpisno knjigo bratovske skladnice. Manjpravni člani se vpisujejo v posebno knjigo.
Za pravilno vodstvo matice so odgovorni krajevni upravni odbori, ki morajo pošiljati podatke iz nje mesečno glavni bratovski skladnici.
Visak član ima pravico vpogleda v matico bratovske skladnice; zato pa mora dati vse potrebne podatke za njeno točno vodstvo ter naznaniti vsako svojo in rodbinsko izpremembo. Za netočne podatke trpi vsak član posledice, ki bi nastale iz njegovih netočnih naznanil.
Člen 43.
Osnova za odmero prispevkov in podpor. Kategorije delavcev.
Zaradi odmerjanja prispevkov in podpor uvršča krajevni upravni odbor po označeni vrsti dela vse osebe, zavezane zavarovanju, v kategorija z ustreznimi povprečnimi zaslužki.
Maksimalni kategorijski zaslužek ne sme prese zati 50 dinarjev na dan.
Osebe, ki me dobivajo za svoje delo nobenih denarnih nagrad, se smatrajo za delavce najnižje kategorije.
člen 44.
Kategorije članov.
Člani .bratovske skladnice se razvrščajo po členu 43. v nastopne kategorije:
V I. kategorijo:
tehnični in administrativni uradniki, pazniki, starejši rudarji (prvi delavci), višji topilničarji in višji strelni mojstri;
v II. kategorijo:
rudarji' (kopači) in topil(ničarji, tesarji, strelni mojstri, zidarji, strojniki, mehaniki, elektriki in drugi obrtniki; .
v III. kategorijo:
pomožni kopači in topilničarji (rudarji in topilci) kakor tudi mlajši kvalificirani profesionisti;
v IV. kategorijo:
jamski vozači in ostali jamski (podzemeljski) in topilničarski delavci, ki niso v višji kategoriji, delavci nadnevnih kopov in starejši nadnevni delavci;
v V. kategorijo:
mlajši nadnevni delavci, dninarji in starejše delavke;
v VI. kategorijo:
učenci, vajenci, ostali začetniki im mlajši' delavke. .
člen 45.
Zaslužki po kategorijah.
Povprečni dnevni zaslužki kategorij, označenih v členu 44., znašajo:
za I. kategorijo 50 dinarjev; za II. kategorijo 40 dinarjev; za III. kategorijo 30 dinarjev; za IV. kategorijo 25 dinarjev; za V. kategorijo 20 dinarjev; za VI. kategorijo 15 dinarjev.
Po teh kategorijskih zaslužkih plačujejo svoje prispevke vsi člani bratovske skladnice kakor tudi podjetja. Prav teko se odmerjajo po njih nezgodne podpore (rente) iu pokojnine in vse druge podpore, odre.je,ne na podstavi teh pravil, ne glede na to, ali so resnični zaslužki članov bratovske skladnice večji ali manjši od zgoraj označenih kategorijskih zaslužkov.
Člen 46.
Izračunavanje let članstva.
Ob prestopu v višjo kategorijo dobe člani bratovske skladnice pravico do podpore po označenem zaslužku novo kategorije šele, ko so prebili mesec dni v novi kategoriji.
Čas članstva se računi od dne, ko je bil zavarovanec sprejet za polnopravnega ali manjpravnega člana bratovske skladnice, do dne, ko se upokoji, do dne, ko zapusti delo, do dne, ko umre, in kar je sličnega označeno v členu 38. teh pravil.
Tedenski kategorijski zaslužek je enak šestkratnemu, mesečni petindvajsetkratnemu in letni trie tokratnemu dnevnemu kategorij,skemu zaslužku.
Člen 47.
Dopusti članov.
Uprave podjetij smejo dajati polnopravnim članom bratovske skladnice dopuste samo do šestih tednov, ne da bdi se s tem prekinil čas njih članstva.
Ob ta,kem dopustu morajo plačati člani bratovski skladnici odrejene prispevke za ves čas dopusta-; drugače izgube za ta čas pravico članstva.
Če dovoli podjetje dopust preko 14 dni, mora to naznaniti krajevnemu upravnemu odboru bratovske Skladnice najkesneje v osmih dneh.
Člen. 48.
Opravljanje vojaške dolžnosti; 'izstop iz službe zaradi redukcije dela.
Članom bratovske skladnice z: vsemi pravicami — polnopravnim —, ki so pozvani v vojaško službovanje, tolstemejo vse pravice, ki so jih pridobili pri bratovski skladnici^ če vstopijo v šestih mesecih po razrešitvi od vojaške dolžnosti zopet v delo pri kateremkoli podjetju v kraljevini, ki spada pod rudarski zakon.
članom z vsemi pravicami; ki morajo izstopiti iz službe brez svoje krivde (m. pr. Ob redukciji dela pri podjetju itd.), ostanejo pravice, pridobljene pri bratovski sklad,niči, in prejšnji čas službe. ,se jim všteje, če vstopijo v šestih mesecih v delo pri kateremkoli zgoraj omenjenem podjetju v kraljevini.
Članu, ki postane v teh šestih mesecih trajno nesposoben za pridobivanje, ali njega rodbini in sorodnikom, preostalim po njegovi smrti, se sme priznati pokojnina ali odpravnina po teh pravilih s sklepom glavnega upravnega odbora.
Čas, prebit v vojaški službi kakor tudi na dopustu zaradi redukcije dela pri podjetju itd., se všteje v članstvo, če vplača član celokupni znesek določenih članskih prispevkov za ves te čas, toda samo, če je bil najmanj leto dni član neposredno do nastopa vojaške službe ali do redukcije dela, ki jo je ukrenilo podjetje.
Prispevkov v pokojninsko blagajno so oproščeni oni polnopravni člani, ki ostanejo po dovršenih 30 letih članstva šo nadalje v službi; vendar pa nimajo v tem primeru pravice, zahtevati večje pokojnine, nego je določena v členu 92. teh pravil.
Člen 49.
Prekinitev članstva.
Člani bratovske skladnice, ki izstopijo prostovoljno ali se odpuste zaradi kriminalne kazni ali ki jih obsodi .sodišče zaradi hudodelstva na zapor, daljši od enega leta, ali tudi na krajšega, če ima za posledico izgubo državljanskih časti, nimajo pravice, zahtevati od bratovske skladnice pokojnine niti kakršnekoli druge podpore in odškodnine.
Članom bratovske skladnice, ki prostovoljno izstopijo iz dela, a se kosneje zopet sprejmejo, se sme priznati prejšnja doba njih članstva, če znaša, najmanj tri leta in če niso bile prekinitve dtela daljše od šestih mesecev.
Člen 50.
Prestop članov iz enega podjetja v drugo.
Ob neposrednjem prestopu članov bratovske skladnice iz enega podjetja v drugo podjetje, ki spada pod rudarski zakon v kraljevini Srbov, Hrvatov ih Slovencev, ostanejo pravice, pridobljene po teh pravilih pri bratovski skladnici, neokrnjene, če ne traja prekinitev dela, dlje nego šest tednov, če bi trajala ta prekinitev zaradi nepričakovanih zaprek dlje, se mora izpričati z dokazi, sicer je, treba postopati v tem primora po členu 49. teh pravil.
Članom drugih zavarovalnih zavodov, ki se .sprejmejo za člane bratovsko skladnice, se priznajo pravice, pridobljene pri drugih zavodih, če priznavajo ti zavodi isto tudi članom bratovske skladnice, ko vstopajo v njih članstvo.
člen 51.
Prenos prispevkov članov ob upokojitvi i p drugih podpor druge bratovske skladnice.
Član se mora upokojiti pri onem podjetju,, kjer je onemogel, če si je pridobil član pravice pri bratovskih skladnicah v območju drugih rudarskih oblaistev ali pri dragih zavarovalnih zavodih, se morajo poslati ,bratovski skladnici, ki namerja upokojiti, na njeno zahtevo vsi zanj pobrani prispevki s 6%n;imi obrestmi vred.
To velja tudi za odrejanje nezgodne rente in odpravnine.
Člen 52.
Kako sep obirajo in izročajo prispevki.
Vse tekoče prispevke članov bratovske skladnice mora pobirati podjetje tako, da jih o d teza ob izplačevanju zaslužkov. Pobrane prispevke s svojim lastnim prispevkom za vse tri' oddelke bratovske skladnice mora izročiti podjetje krajevnemu upravnemu odbora, ki mora po izdatkih, določenih s temi pravili in izvršenih iz bolniške, nezgodne in pokojninske blagajne, ostanek denarja plodonosno naložiti pri glavni bratovski skladnici.
Člen. 53.
Obveznost in odgovornost podjetij ob p o b i r a n j u i n i z r o 5 a n j u prispevkov.
Za prispevke 51aniqv je odgovoren podjetnik; od-tezati jih mora ölanom v odrejeni višini ob izplaije-vangu njih zaslužkov. C© tega ne stori, jih mora plačati sam.
Če ne izrooe podjetniki odtegnjenih članskih in svojih lastnih prispevkov in drugih dohodkov krajevnemu odboru ali glavni bratovski ekladnici o pravem času, mora plačati od nopoloženoga denarja 12% ne obresti za čas, ko jih niso izročili. Če podjetja tako odlašajo plačevanje, mora krajevni odbor ali glavina! bratovska skladni ca o tem poročati rudarskemu Oblastvu, ki ukrene zoper to, česar je treba, pq odredbah radarskega, zakona.
Če ni podjetje ob prvem izplačilu zaslužkov odtegnilo prispevkov, ki gredo na račun zavarovancev, sme to storiti kesineje samo, če ni minul od dotičnoga izplačila en mesec; sicer jih mora plačati samo.
1.	) ob bolezni brezplačno zdravljenje, zdravila., potrebne pomožne priprave za šestmesečno zdravljenje, toda samo toliko časa, dokler ima tudi zavarovani član pravico do podpore;
2.	) o porodu potrebno babiško pomoč in zdravljenje, porodniško podporo za štiri tedne pred porodom in štiri tedne po porodu v znesku 1-50 dinarja na dan kakor tudi podporo za dečjo opremo po členu 55., točki 3.) pod c);
3.	) če rodbinski član umre, pogrebnino, ki jo odmeri krajevni odbor po krajevnih razmerah.
Pogrebnina ne sme presozati: za zakonskega druga 500 Din, za novorojeno dete 100 Din, za otroka do 4 let 150 Din, za otroka dot 16 lot 250 Din in za roditelja 300 Din.
Za elane zavarovančeve rodbine so smatrajo: poročeni zakonski drug, zakonski, nezakonski ali sodno adoptirani otroci:, roditelji, ded in babica, vnuki, bratje in sestre, ki jih zavarovanec izključno vzdržuje,
člen 57.
Ko se vračunavajo dnevi bolezni, se vštevajo ue-dielje in prazniki; samo če si» začne ali konča bolezen v nedeljo ali na praznik, se za te dni hranarina ne plačuje.
Dokler .se leči član v bolnici, mu pripada oni del hranami©, ki preostane, ko so poravnajo pristojbine v bolnici. Če ima tak član, ki se zdravi v bolnici, rodbino, ki jo vzdržuje, se mora izplačevati tej, ne pa članu, dokler traja njegovo zdravljenje v bolnici, polovica hranarine, ki bi šla članu, ko bi bil v domači asikrbi.
Hranarina se mora tudi izplačevati, če je ob-lastvo člana izoliralo zaradi ©bčenevarne kužne ali nalezljive bolezni, zlasti kugo, kozsl, kolere, tifuza, in če izgubi član zaradi tega možnost zaslužka; izplačuje pa se, dokler traja izolacija. Vendar pa ima tedaj bolniška blagajna pravico, zahtevati od države povračilo izplačane hranarine, in sicer iz sredstev, ki so ji določena v ta namen.
Člen 61.
Člen 54.
Posojila članom.
Izterjevanje terjatev.
Glavni upravni odbor sme dovoljevati na predlog krajevnih upravnih odborov iz fonda bolniške blagajne polnopravnim, .članom bratovske skladnice z najmanj desetimi leti članstva enoletna posojila s 6%nimi obrestmi do zneska poiuletnega kaitegorij-skega zaslužka, toda nia poroštvo treh polnopravnih članov bratovske skladnice. Ta posojila vračajo dolž-tniki postopno iz mesečnega zaslužka, pokojnine ali nezgodne rente.
Vse i terjatve bratovske skladnice izterjava, če se ne vplačajo o pravem času, pristojno oblastvo ek.sekutivno po zakonskih predpisih kakor ostale državne terjatve.
Pravica članov do b io 1 n i š k e podpore, dokler p r e j e m a j o p 1 a č o, d o kler opra v-1 j a j o v o j a š k o službo in dokler s o n a dopust u.
Uradniki, pazniki in drugi člani z mesečno plačo, ki dobivajo ob bolezni tudi .še nadalje svojo plačo, nimajo pravice do hranarine in izredne podpore, omenjene v členu 55., drugem odstavku, in členu 65. teh pravil.
člani v vojaški službi ne plačujejo prispevkov, zato pa tudi nimajo pravice, zahtevati podpore iz bolniške blagajne, Člani, ki so na dopustu, imajo pravico do podpore- samo, če plačajo celokupni znesek prispevkov za čas dopusta.
člen 58.
IV.	poglavje.
Bolniška blagajna.
Člen 55.
N amen bolniške blagajne in njene k o-r i s t i za č 1 a. n e.
Bolniške blagajne dajo članom, če obole, najsi tudi zaradi nezgode pri delu, nastopne podpore, dokler traja bolezen, vendar pa ne dlje nego šest mesecev:
I z g u b a poro d niške podpor e.
članica, ki ne dokaže, da je bila v enem letu vsaj devet mesecev zavarovana, nima pravice do porodniške podpore, omenjene v členu 55., točki b). — Žene članov, omenjene v členu 56., točki 2.), nimajo pravice do porodniške podpore, če ni bil član v poslednjem, letu vsaj devet mesecev zavarovan. Pravice do podpore za dečjo opremo nimajo rodbinski člani, če ni bil član vsaj štiri) tedne neposredna pred porodom član bolniške blagajne.
1.) Od začetka bolezni brezplačno zdravniško pomoč, potrebna zdravila, zdravljenje v kopališčih, potrebna obvezila, pomožne priprave za zdravljenje: naočnike, berglje, kilne pasove, umetne noge kakor
člen 59.
P 1 a č e v an j e h r a n a r i n e.
Če je porodniška podpora porabljena, a je. članica
tudi ostale terapevtične pripomočke vsake vrste, ki gc na(]a|je nesposobna za pridobivanj© in brez plače
jih odredi zdravnik bratovsko skladnice.
2.) Hran,adln o, če je bolezen združena z nesposobnostjo za pridobivanje in traja dlje nego tri dni, za čas pridolbdltne nesposobnosti od dne, ko član oboli in postane nesposoben za delo, v znesku dveh tlet jim kategorijskega izaslužika.. o-) Ob porodu članicam:
a)	potrebno babiško poimoč im zdravljenje;
b)	porodniško podporo za čas dveh mesecev pred j porodom in dveh mesecev po porodu s tremi | četrtinami kategorijskega zaslužka;
zaslužka pri podjetju — se ji plačuje, dokler traja njena pridobitna nesposobnost, hranarina, omenjena v členu 55.,' točki 2.), teh pravil, toda najdlje za čas, označen v členu 55., prvem odstavku.
Dokler uživa članica porodniško podporo, omenjeno v členu 55., točki 3.) pod b), se ji ne sme plačevati tudi hranarina, omenjena v točki 2.) istega člena.
Člen 60.
K o 1 i k o časa t r a j a j o i n k a k ose d a j o podpore iz bolniške b 1 a g a j n e.
c) podporo za dečjo opremo v štirimajstkratnem.	.	.	.
.	znesku dnevnega kategonijskega zaslužka,	tedaj Pravica do podpore n/,	lolmske blagajne, ozirajmo, če je bilo dete živo rojeno, in	1	če,no v ženili 55. in 56. teh	pravil, se začne takoj-V.
č)	podporo po tri dinarje na dan za dojenje	onim i	vstöpom v dlelo ter prohtane	z razrešitvijo službenega
'zavarovanim ženam, ki doje svoje 'lete same, za razinerja doti enega člana, izvzemši omejitve, nave-
1 dene v členu 58.
Obolele člane, njih rodbine in sorodnike zdravi zdravnik bratovske skladnice v rudniškem ambula-toriiju ali pa na bolnikovem stanovanju, če ni bil bolnik prenesen v bolnico.
Stroške, nastale isi tem, ker je bolnik uporabil • drugega zdravnika, povrne bolniška blagajna samo, če je 'odredil takšno zdravljenje zdravnik bratovske
dvajset tednov, ko prestane porodniška podpora. One zavarovane žene, ki po zdravniškem potrdilu n© morejo dojiti svojega deteta, dobivajo za ta čas enako podporo po tri dinarje.
Ce žena v času, ko ima pravico do podpore, kaj zasluži, nima za dni, ko si je kaj zaslužila, pravice do porodniške podpore, odrejene v točki b).
a x p ''	v, .	.	! skladnice po sklepu krajevnega upravnega odbora
4d 1 ogrebnuno, ec umre zavarovan elan, m sicer	.	1	• uri im nadalio z« hi in nntrelvi
v	katoKoriJAeg», «Wta.	»'*’**?
, V izrednih primerih sme glavna bratovska sklad-^a na predlog krajevnih odborov po količini, raz-šaf0Žnih ^lPTialnih sredstev za 12 mesecev podalj-1 podpore, označene v točkah 1.) in 2.) tega člena.
Zdravila in terapevtični ,pripomočki .se izdajajo upravičenim osebam po nalogu zdravnika bratovsko skladnice na krajih, ki jih «odredi krajevni upravni odbor bratovske skladnice. Terapevtični pripomočki
Oseh •	v	+■) 1,1 o	....
vencev lzvun kraljevine Srbov, Hrvatov in Slo- ^ nugajo vrniti bratovski skladnici takoj, ko jih ni'lnajo pravice do teh podpor, razen če tamkaj službenu ..........
^eno izaposlene.
člen 56.
član več ne potrebuje.
Hranarina ta porodniške podpore se izplačujejo za teflon dni nazaj na podstavi bolniškega lista, ki
..	.	_	cl(!n j6-	j ga je potrdil zdravnik bratovske skladnice. Na bol-
K 0 r 1 ls 11 r 0 d bine i n s o r o d n i k .o v. | Ivgk,om listu označi zdravnik, kakšna je bila bolezen, Rodbinski člani, ki nimajo nikakršnih dohodkov j koliko časa je trajala in koliko dni je bil bolnik ter žive z zavarovancem v skupnem gospodarstvu in vobče nesposoben za podobi vanje. Za izplačevanje kl J'h izključno on vzdržuje, kar se mora dokazati z! porodniške podpore služi lahko tudi potrdilo diplo-oblaistvenim potrdilom, dobivajo te-le podpore:	! mi,ranili babic.
I z p lačevanje pogrebnin.
Pogrebnina se izplača zakonskomu drugu, če pa tega ni, preostalim rodbtatskim elanom, ki so oskrbeli pogreb, toda šele, k,o predlože smrtni list ali potrdilo oblastva, da iški oskrbeli pogreb in poravnali stroške.
Če umrli član ni imel sorodnikov ali če ti ne bi bili oskrbeli pogreba, poskrbi bolniška blagajna, za njegov pogreb do zneska pogrebnine, označene v členu 55., točki 4.), teh pravil.
Člen 62.
Pravica do podpore, če član iznova
oboli.
Člani, ki izčrpajo v času, ko traja ona bolezen, vso podporo, ki jim je pripadala po teh pravilih, smejo dobiti, če obole iznova za isto boleznijo, moivo podporo šele, ko is)0 bili po prestanku uživanja prve podpore vsaj osem tednov na delu, t. j. sposobni za pridobivanje, in so bili člani bratovske skladnice. Drugače pa se mora članu, če oboli iznova pred osmimi tedni, lOidmliti pokojnina ali nezgodna podpora ako je bolezen posledica nezgode.
Če ni član popolnoma izčrpal podpore, ki mu pripada po teh pravilih, a v štirih tednih po njenem prestanku zopet oboli za isto boleznijo, ise šteje začetek nove podpore od dne. ko je obolel prvič.
Člen 63.
Zdravljenje in vzdrževanje v bolnici.
Namesto podpor, označenih v členu 55., točkah Id, 2.) in 3.) pod a) in b), in v členu 56., točkah l.) in2.), daje bolniška blagajna na predlog svojega zdravnika in pa sklepu krajevnega upravnega odbora brezplačno zdravljenje •ta brezplačno oskrbo v bolnici ali v drugem zdravilišču po najnižji bolniški tarifi; tudi oskrbi brezplačno odpremo bolnikovo* v bolnico in plača potne stroške iz bolnice do podjetja, iz katerega je bil član poslani v bolnico.
Bolniki, ki žive v zakonu ali v skupnem gospodarstvu s članom svoje rodbine, se smejo poslati na zdravljenje v bolnico, če pristanejo na to. če je bolezen nalezljiva ali taka, da* zahteva zdravljenje v bolnici, ali če se član ne rayna po zdravnikovih nasvetih in če zdravnik domneva, da član siimulira, se mora brezpogojno poslati v bolnico.
Če v takem primeru bolnik neče, v bolnico, se mu smeta pd sklepu krajevnega upravnega odbora Odtegniti bolniška oskrba ta hranarina.
Če član ne bi uporabil javne bolnice, nego odide v zasebno bolnico ali zdravilišče, s katero ali ,s katerim-krajevni ali glavni odbor bratovske skladnice ni sklenil predhodne pogodbe za zdravljenje svojih članov, ne zadevajo stroški za to zdravljenje bolniške blagajne, razen v dokazanih nujnih primerih. Tedaj pa dobivat član hranarino samo, če dokaže nesposobnost za pridobivanje z zdravniškim izpričevalom.
Stroške za bol mišk o zdravljenje zavarovanih članov in njih rodbinskih članov za vene-ričnie bolezni, trabant, umioboTnoislt, steklino, tuberkulozo itd. povraća bolniški blagajni država ali pa občina, kolikor je ta i obveznost predpisana.
Clon 64.
Z m a n j š a n a p o d pora čl a n o m, ki sami p r o v z r o č e bolezen ali simulirajo.
Člani bratovske skladnice, ki so nalašč ali ,s tem, da so so po svoji krivdi udeležili pretepa in prepira, ali /s pijančevanjem provzročili bolezen sebi ali domačinom, imajo pravico samo do brezplačnega zdravljenja, potrebnih zdravil in drugih terapevtičnih pripomočkov.	,
Vselej, kadar ugotovi /.<travnik, da je nastala bolezen iz teh vzrokov, je treba to zalbeležiiti na bolniškem listu.
Hranarina im porodniška podpora se smeta odtegniti tudi tedaj, kadar se bolni &lan nalašč me ravna po zdravniških nasvetih in s tem zavlačuje ozdravitev.
Člani, ki so oškodovali bolniško blaga jno s dmu-lacijo ali kako drugaiSei, morajo plačevati tej blagajni dvojno prispevke, dokler ne poravnajo prizadete škode; 'o tem odločajo krajevni upravni odbori.
Pritožbe zoper take sklepe krajevnih upravnih odborov so vlagajo v 14 dneh po priobčitvi pri glavni bratovski skladnici, katere sklepi so izvršni.
Člen 65.
Izredne bolniške podpore.
Krajevni upravni odbori smejo odrejati izredne podpore, enkrat m vselej, iz bolniške blagajne Članom, če ižive zaradi bolezni v hiši v bedi in če zadošča za to imovina bolniške blagajne. V teh primerili mora izposlovati krajevni upravni odbor odobritev od glavnega upravnega odbora.
Člen 66.
Dohodki bolniške blagajne.
Dohodki bolniške blagajne so:
1.	) redni prispevki članov;
2.	) redni prispevki podjetij;
3.	) kazni, ki jih nalože delavcem podjetja ali krajevni upravni odbori;
4.	) obresti plodonosno naložene gotovine bolniške blagajne;
5.	) darila in volila; imi
6.	) nepričakovani dohodki.
Člen 67.
Višina prispevkov za bolniško blagajn o.
Višino prispevkov za bolniško blagajno odmerja glavna skupščina po krajevnih razmerah in po gmotnem stanju bolniške blagajne, toda v mejah minimalnih lir maksimalnih prispevkov od 4 do 6 % določenih kategorijskih zaslužkov, t. j.: 2 % do 3 % od članov in prav toliko od podjetij. Pri tem jo treba paziti na to, da morajo zadoščati razpolovna denarna sredstva ne samo za kritje tekočih stroškov, nego tudi za ustanavljanje fondov (člen 113.).
Za osebe, ki ne dobivajo za delo nobene denarne nagrade, plačuje podjetje oba dela prispevkov po najnižjem kategorijskem zaslužku.
V času, ko je zavarovani član zaradi bolezni nesposoben za pridobivam je in ne prejema zaslužka, ni dolžan niti on niti njegov podjetnik, plačevati prispevkov.
Uradniki, pazniki in druge osebe z mesečino plačo, katerih pravice do bolniških podpor so omejene, plačujejo polovicio prispevkov, določenih za ostale člane; prav toliko plačujejo tudi podjetja. Osebe, omenjene v drugem odstavku člena 38., plačujejo celokupne prispevke, določene za člane.
Člen 68.
Kontrola bolnikov.
Organi krajevnih upravnih odborov morajo sami ali pa po nadzornikih kontrolirati člane, ki uživajo bolniško podporo, ter skrbeti za to, da se ravnajo bolni člani po odredbah teh pravil, zlasti pa paziti, da se ne prizadeva bolniški blagajni škoda s simulacijo.
Svoja opažanja v tem pogledu morajo nadzorniki takoj prijaviti krajevnemu upravnemu odboru, ki mora, če ugotovi krivdo, postopati po členih 64. in 124. teh [travil.
V.	p o g 1 a v j e.
*
Nezgodna blagajna.
Člen 69.
Namen nezgodne bit, g ajme.
Namen nezgodne blagajne je, vsem članom bratovske sklaidmice (polnopravnim in manjpravuim) povrniti ono škodo, ki nastane zaradi telesne poškodbe, rodbini im sorodnikom pa dati podporo po smrti, pro-vzročeni z nezgodo, če je zadela zavarovanca nezgoda pri delu ali pri poslu, ki ga je opravljal po nalogu podjetnikovem ali nalogu njegovega predstavnika ali pa v interesu obrata.
Prav tako se mora priznati odškodnina za nezgodo,, ki je zadela zavarovanca na poti od stanovanja do delovišča in nazaj, če jo bila pr o vzročen a ma redni in običajni, ne pa na stranski poti, kjer je šel po lastnih opravkih ali iz drugega povoda.
Za nezgodo se smatra tudi zastrupitev s svincem, živim srebrom in fosforjem, strupenimi plini itd., če se je zastrupil zavarovanec pri delu.
Člen 70.
Koristi članov.
Za nezgodo, ki je zavezana s telesno poškodbo, pripada zavarovanemu članu ta-le odškodnina:
1.	) brezplačna zdravniška pomoč, zdravila in pomožne priprave za zdravljenje, tako, kakor je predpisano v točki 1.) člena 55.;
2.	) hranarina po členu 55., točki 2.), najdlje do konca desetega tedna po poškodbi;
3.	) nezgodna renta, dokler traja nesposobnost za delo ali zmanjšana sposobnost za delo izza 11. tedna ali še prej, če prestane prej izplačevanje hrana,rhu', omenjene v točki 2.).
Člen 71.
Odmerjanje nezgodne rente.
če je zavarovanec popolnoima nesposoben za delo, znaša nezgodna renta, dokler traja ta nesposobnost, popolno odškodnino v znesku njegovega kategorijskega zaslužka,.
Če je zavarovančeva sposobnost za delo deloma zmanjšana, mu pripada za čas zmanjšane sposobnosti oni del popolne rente, ki sorazmerno ustreza izgubljeni sposobnosti za delo. Do take delne odškodnine pa ima poškodovanec pravico samo, če se je zmanjšala njegova sposobnost za delo nad 10
Ce zadene zavarovanca, ki uživa delno rento, nova nezgoda, je treba na isti način, vpoštevaje vse posledice nezgod, odmeriti ponovno odškodnino, in sicer po zaslužku, po katerem Se jo odredila prva delna renta, razen če je bil p oškodovančev katego-rijski zaslužek ob času poslednje nezgode večji.
Ce je postal poškodovani član zaradi nezgode ne samo za delo nesposoben, nego je tudi tako onemogel, da mu je treba stalne oskrbe in strežbe, se mu sme nezgodna renta za čas, dokler traja onemoglost, zvišati največ za tretjino njegovega kategorijskega zaslužka.
Člen 72.
Obče koristi za rodbino.
Ce zavarovanec umre zaradi nezgode, se mora priznati njega rodbini im isiorodiniikom, razen nedvig-,njen e odškodnine, ki gre zavarovancu po členu 70., še:
1.	) pogrebnina v znesku, ki je odrejen v členu 55., točki 4.), in
2.	) nezgodna renta, ki se mora izplačevati rodbini in sorodnikom od dne njegove smrti.
če zavarovanec, ki uživa delno nezgodno rento, umre zaradi ponovno poškodbe, se odredi nezgodna renta njega rodbini in sorodnikom na podstavi zaslužka, po katerem se je odredila nezgodna renta ob prvi poškodbi, razen če je bil zavarovančev kate-gonijski zaslužek ob času ponovne poškodbe večji.
Člen 73.
Koliko č a is, a traja in kako se daje podpora rodbini in s o r o, d n i k o m onesposobljenih članov.
Nezgodna renta za vdovo znaša do njene smrti ali ponovno omožitve tretjino kategorijskega letnega iz-aslužka zakonskega druga, ki je umrl zaradi nezgodo ali pa kot nezgodnih.
Nezgodna renta za vdovca, čigar žena ja bila zavarovana in ga je vzdrževala zaradi njegove popolno ali delne nesposobnosti za delo, znaša, dokler traja ta njegova nesposobnost, tretjino kategorijskega letnega zaslužka ženo, ki je umrla zaradi nezgode ali kot nezgodnica, če, je bil zakon, sklenjen pred njeno paškodbo.
Nezgodna renta za preostale otroke, zakonske in nezakonske kakor tudi zakonito adoptirane pred poškodbo dotičnega člana, znaša do dovršenega 16. leta za vsakega otroka četrtino kategorijskega letnega zaslužka umrlega člana.
Za sirote brez roditeljev kakor tudi za otroke, ki iso osiroteli pozneje, znaša nezgodna renta tretjino kategorijskega zaslužka. Da s© lOitroci lahko šolajo nadalje, se jim sme izplačevanje nezgodne rente podaljšati tudi do polnoletnosti.
Člen 74.
Odpravnina za ženo, ki se iznova
omoži.
Žana, ki uživa nezgodno rento, dobi, če se iznova omoži, enkrat za vselej enoletni kategorijski zaslužek umrlega zakonskega druga.
Če je več žen, ki imajo pravico do nezgodne rente, se deli ta renta na enake dele.
Če ostanejo otroci brez očeta in matere in sta bila oba roditelja zavarovana, se vzame za podstavo nijih nezgodne rente kategorijski zaslužek onega roditelja, čigar zaslužek je bil večji.
Otroci umrlega zavarovanca,, čigar vdova nima pravice do nezgodne rente, se smatrajo glede odreditve nezgodlne rente za sirote brez roditeljev.
Če se oskrbujejo otroci, ki uživajo nezgodno rento, ob javnih stroških v zavodu, se mora njih nezgodna renta, ki jim gre za čas, dokler bivajo v zavodu, plodonosno nalagati v njih korist.
Člen 75.
Izguba ni e z g o d n e rente za že n o.
Vdova nima [travice do nezgodne rente:
a)	če je nastopila moževa smrt med zakonom,, sklenjenim po nezgodi, razen če ima iz tega zakona zakonite ali [»ozakonjene otroke;
b)	če je od svojega moža zakonito ločena ali če je živela neposredno pred smrtjo svojega moža leto dni ločeno od njega, razen če ima pravico do vzdrževal,nine, ki jo ji je prisodilo sodišče; vendar pa se plačuje v tem primeru nezgodna renta največ do zneska vzdrževalnine;
c)	nezakonita žena, če ni živela pred nezgodo leto dni z umrlecem v skupnem gospodarstvu, razen če mu je v tem času porodila živo dete.
Člen 76.
Rente sorodnikov člana, ki je umrl zaradi nezgode.
Roditelji,, ded in babica, bratje in sestre, otroci in vnučad do 16. leta starosti dobivajo,, če je skrbel povsem za njih vzdrževanje član, ki je umrl zaradi nezgode, skupaj kot letno ne,zgodno rento do smrti ali pa dotlej, dokler so navezani na podporo, tretjino umrlečevega kategorijskega zaslužka.
Člen 77.
Znesek i n r a z d e 1 i t e v nezgodne rente.
Letne nezgodne rente vseh preostalih rodbinskih članov ne smejo presezati umrlečevega letnega kategorijskega zaslužka. Če bi bil znesek nezgodnih rent večji, is« morajo letne nezgodne rente zakonskega druga in otrok sorazmerno znižati.
Roditelji, ded in babica, bratje in sestre imajo pravico samo, čc in kolikor ne dosezajo nezgodne rente preživelega zakonskega druga in preostalih otrok najvišjega zneska. Njih nezgodne rente ne smejo biti večje nego tretjina kategorijskega zaslužka, najsi je več enako upravičenih. V takem primeru imajo roditelji pravico do nezgodne rente pred dedom in Iblabico, ta pred vnučadjo in ta pred brati in sestrami.
Nezgodne rente otrok, bratov, sesiril in vnučadi se smejo podaljšati po 16. letu starosti, če so zaradi telesne ali duševne hibe nesposobni za vsako pridobitno deloL, toda isamo za čas nesposobnosti.
Člen 78.
Izguba pravice do nezgodne rente.
Če je poškodovani zavarovanec namenoma pro-vzročil paškodbo, izgubi vsako pravico do odškodnine za, svojo poškodbo. Če pa poškodovanec umre, dobiva njegova rodbina vendarle zakonite podpore in nezgodno rento. Če je to poškodbo namenoma provzročil sorodnik, ki ima po zakonu pravico do nezgodne rente, izgubi tak sorodnik vsako pravico do odškodnine, ako zavarovanec zaradi poškodbe umre.
^	Člen 79.
Izračunavanje letnega k a te g o ri jakega z a s 1 u ž k a i m i z p r e m i n j a n j e z a s 1 n ž k a in p o d j» o r e.
Kategorijski letni zaslužek po teh pravilih je enak tristokratnemu znesku povprečnega [»oškodovančevega kategorijskega ,zaslužka v poslednjem letu pred nezgodo. Če pa ni bil poškodovani član v letu prod nezgodo 'zavarovan niti 30 tednov, se izračuni povprečni znesek kategorijskega zaslužka na podstavi 30 tednov tako, da se vzame za čas, kolikor ga jo manj do 30 tednov, v račun kategorijski zaslužek onih, nameščencev, ki so opravljali to delo v istem ali sličnom .[»oslu iste vrste in v istem času.
Vajencem, pripravnikom in osebam, ki zaradi nedovršene, izobrazbe vobče ne dobivajo plače, ali dnevne mezde ali pa jo dobivajo manjšo od navadne, se mora, če je njih sposobnost za delo zmanjšana preko tretjine in če umrje,jo v letu, ko bi dovršili 18. leto starosti, ali v onem letu, po katerem bi dovršili izobrazbo, uradoma zvišati odrejena nezgodna renta tako, da se vzame, za podstavo izračunu ne-
zgödme roiTite povprečni kategorij,ski zaslužek popolnoma plačanih nameščencev iste starosti, opravljajočih isti pasel, ki se ga je poškodovani ali umrli član učil.
Ce se draginja tako zmanjša ali poveča, da bi bili zato delavski zaslužki manjši ali višji za več nogo 10 % kategorijskih zaslužkov, se morajo tudi ti zaslužki sorazmerno zmanjšati ali zvišati. V zvezi s tem pa se morajo sorazmerno zmanjšati tekoče nezgodne rente, odrejene na podstavi prejšnjih kate-giorijskih zaslužkov.
Člen 80.
Zdravljenje poškodovanega člana.
Za zdravljenje poškodovanega zavarovanca skrbi pristojna bolniška blagajna bratovske skladnice.
Če poškodovani član namenoma ovira in zavlačuje zdravljenje, ga sme krajevni upravni odbor bratovske skladnice poslati na račun njegove nezgodne rente v bolnico ali zdravilišče; tedaj pa se mora plačevati njegovim rodbinskim članom, ki nimajo zaslužka in žive z njim v skupnem gospodarstvu, polovica hrana,rime.
Če je treba po zdravniškem1 mnenju za ugotovitev pravice do odškodnine poškodovanca opazovati v bolnici ali v zdravilišču, se sme to odrediti, toda ob stroških nezgodne blagajne.
Če se poškodovanec brez utemeljenih ali drugih tehtnih razlogov ne pokorava odredbam in naredlbam bratovske, skladnice ali njenih krajevnih organov, mu sme glavni upravni odbor deloma ali popolnoma odtegniti nezgodno rento. Isto pravico ima glavni upravni odbor tudi, če se poškodovanec brez tehtnih razlogov noče dati zdravniški pregledati, da bi se ugotovila njegova nesposobnost za delo.
Pto končanem zdravljenju sme odrediti bratovska skladnica poškodovancu, a le z njegovim pristankom, namesto nezgodne rente brezplačno rekon-vale.soentno oskrbo v zdravilišču.
Člen 81.
Stroški, za onesposobljenega zavarovanca.
Vse strqäke, ki jih povzroči zdravljenje in izplačevanje hrana,rine, trpi izza petega tedna, nezgodna blagajna, do petega tedna pa bolniška blagajna.
Na račun nezgodne blagajne gre tudi pogrebnina, zavarovanca, ki je umrl zaradi nezgode.
Člen 82.
Odgovornost podjetja, če se z a v a r o -v ain e c on e is p o s ob i. če je podjetnik ali njegov zastopnik kriv zavarovančeve nezgode, mora vse stroške za to povrniti glavni bratovski skiadniici.
Ce se jo pripetila nezgoda zato, ker ni podjetnik ali n j egov zastopnik, za čigar postopanje je podjetnik odgovoren, kolikor se opira to postopanje na njegov na,lofer, ukrenil varnostnih odredb, predpisanih po zakonu ali oblaistvu, mora vse stroške za nezgodo povrniti glavni bratovski skladnimi.
Bratovska skladnica isme zahtevati v takih pri-uierih dejansko vrednost nakazane odškodnine.
1'erjatvei bratovske skladnice po tem' členu se realizirajo po redni sodni poti.
Člen 83.
Prijavljanje in preiskovanje nezgod.
Uprava podjetja mora vsako nezgodo pri delu, ki je povzročila težko poškodbo ali smrt člana bratovsko skladnice, prijaviti še istega dne krajevnemu upravnemu odboru.
Nezgodo preišče po veljavnih predpisih rudarsko oblastvo srt,m o ali pa po pristojnem političnem o,b-lastvu ali organih bratovske skladnice, o čemer se mora obvestiti glavna bratovska skladnica zaradi nadaljnjega pristojnega postopanja.
Člen 84.
Dohodki nezgodne b 1 a g a j n e. Dohodki nezgodne blagajne so:
In di^ ir'RTK'vki ,radarskih, topilniških, sola,miških „ gib podjetij, ki spadajo pod rudarski zakon;
3. voma M-’
" ,restl' plodonosno naloženih ,glavnic in vrednostnih papirjem.
ost'il') ""^j^jnni delavski zaslužki kakor tudi vsi
1 nepričakovani dohodki bratovske skladnice.
Člen 85.
Plačevanj© in odrejanje prispevkov. 1 rkipevki za nezgodno blagajno ee morajo pla-'ati po kategorijskem zaslužku zavarovanih oseb
in po nevarnostnem razredu, v katerega je obrat uvrščen.
Prispevki se morajo izračunavati na podstavi matematične bilanc© ter morajo biti toliki, da krijejo vse izdatke, navedene v V. poglavju teli pravil, in vse upravne stroške, kakor tudi da se iz njih ustanovi in vzdržuje potrebni fond nezgodne blagajne.
Prispe,vike določi glavna skupščina bratovske skladnice redoma kancem vsakega tretjega leta na podstavi matematične 'bilance in nevarnostne tabele kakor tudi v mejah minimalnih in maksimalnih pri-spevkov od 1 % do 1V2 % določenih članskih kategorijskih zaslužkov.
Člen 86.
Plačevanje prispevkov po podjetjih.
Predpisane prispevke za nezgodno blagajno mora plačevati v1 celoti lastnik rudarskega, topilniškega, solamiškega ali drugega podjetja, ki spada pod radarski zakon. V to svrho se ne sme od zaslužkov članov bratovske .skladnice nič odtezati.
Člen 87.
Uvrščanje podjetij v nevarnostne razrede.
Zaradi uvrščanja obratov v nevarnostne razrede mora glavni upravni odbor bratovske skladnioe sestaviti nevarnostno tabelo nezgod v poedinili zavarovanih granah rudarskih, topilniških in solamiških obratov s sorazme,mirni števili nevarnosti poedinih razredov!. V tej tabeli je treba razvrstiti zavarovane igrane obratov tako, da je razmerje nevarnosti obratov izraženo v odstotkih.
Nevarnostna tabela se sme izpremeniti, čim je to potrebno zaradi števila nezgod, ki so se pripetile v raznih obratih; sicer se izvrši revizija nevarnostne tabele najmanj v treh letih v zvezi z odreditvijo prispevkov (člen 85.).
člen 88.
Pravica do nezgodne rente, ne glede na trajanje članstva.
Pravico do nezgodne rente imajo od dne, označenega v členu 70., točki 3.), tako polnopravni kakor tudi maujpravni člani, ki so postali nesposobni za delo zaradi obratne nezgode, in sicer ne glede na dobo, ki so jo prebili v članstvu.
Člen 89.
Pripra vazaodreditevnezgodneremto.
Da dobi član nezgodno rento, mora preskrbeti krajevni upravni odbor vse potrebne podatke o njegovi onesposobitvi ter jih nemudoma poslati glavnemu upravnemu odboru v rešitev.
VI.	poglavje.
Pokojninska blagajna.
Člen 90.
Namen pokojninske blagajno.
Namen pokojninske blagajne je, omogočati polnopravnim članom po členu 39., točki 1,.), vzdrževanje, in isicer s tem, da jim daje, kadar ouemorejo ali se postarajo, odpravnino ali pokojnino, in kadar umre, pokojnino ali odpravnino vdovi, otrokom in sorodnikom, navedenim v teh pravilih.
Člen 91.
Ugotavljanje onemoglosti zavarovancev.
Za onemogle po teh pravilih se smatrajo one Osebe, ki si ne' morejo zaradi starosti, bolezni ali drugih hib zaslužiti niti tretjine tega, kar zaslužijo zdrave osebe iste vrste v istem kraju.
Člani, ki so si namenoma provzročili onemoglost, nimajo pravice do pokojnine'. Če član zaradi takega dejanje umrei, pristoji njegovi rodbini vendarle pokojnina po teh pravilih.
■ člen 92.
Izračunavanje pokojnine. Polnopravni člani dobivajo, če trajno ometnorejo, pokojnino, in sicer:
a)	če onemorejo od starosti, dobivajo, ako so bili vstavii.ih deset let polnopravni člani, pokojnino v znesku 32 % svojega kategorijiskega zaslužka v poslednjih petih letih;
b)	če onemorejo zaradi bolezni ali drugih Mb, dobivajo po vštevnih petih letih polnopravnega članstva pokojnino v znesku 20 % svojega kate-gorijskega zaslužka, ki so ga imeli posledinjih pet let.
Ta pokojnina se zviša z vsakim dovršenim letom polnopravnega članstva za 2-40 %, tako da znaša pokojnina po dovršenih 30 službenih letih 80 % povprečnega kategorijskega zaslužka, ki ga je imel član v poslednjih petih letih.
To je najvišja pokojnina^ ki se more doseči, računi pa se od dne, ko se je zdravniški ugotovila članova trajna nesiposobmoisit.
Po dovršenih 30 letih polnopravnega članstva in v starosti najmanj 55 let pristoji polnopravnemu članu pokojnina tudi brez dokazane onemoglosti.
Člen 93.
Pokojnina za vdovo in otroke^
Vdova polnopravnega člana dobiva po njegovi smrti do konca življenja ali do nove omožitve polovico pokojnine, ki bi pripadala možu ali Id! jo je že prejemal umrli mož po členu 92. teh pravil.
Pokojnina preostalih otrok iznaša do dovršenega 16. leta za vsakega otroka četrtino pokojnine umrlega roditelja. Za sirote in tudi za pozneje osirotele otroke znaša pokojnina tretjino pokojnin© umrlega roditelja.
Otroci vdove; ki se je iznova omožila ali ki se ji je zaradi hudodelstva pokojnina sodno odvzela, se smatrajo za take, ki nimajo ne očeta ne matere. Da «e 'Otroci lahko šolajo nadalje, se jim sme dajati pokojnina do polnoletnosti.
Člen 94.
Pokojnina za sorodnike.
Če zapusti umrli polnopravni član roditelje, deda im babico in drage sorodnike brez lastne imovine, ki so onemogli ter živeli z njim v skupnem gospodarstvu in za katerih vzdrževanje je skrbel on sani, dobivajo ti in drugi sorodniki, navedeni v teh pravilih, dokler so navezani na podporo, četrtino pokojnine, ki bi pripadala umrlemu članu ali ki jo je že prejemal umrli član po členu 92. teh pravil.
Skupni znesek pokojnine za vdovo, otroke, roditelje', deda in babico in ostale sorodnike ne sme pre-sezati pokojnine, ki bi pripadala preminulemu članu. Če bi bil znesek pokojnine večji, ga je treba sorazmerno znižati.
Roditelji, ded in babica kakor tudi drugi sorodniki smejo zahtevati pokojnino samo, če ni pokojnina umrlega zavarovanca že izčrpana s pokojnino njega vdove in otrok. Tedaj imajo roditelji pravico do pokojnin© pred dedom in babico, ta dva pred vnučadjo, a ta pred 'brati in sestrami,
člen 95.
Kdaj se začne pravica rodbine in sorodnikov do pokojnine.
Z dnem, ko polnopravni član, ki ima po členu 92. pravico do pokojnine, ali upokojenec umre, nastopi takoj pravica njega vdove, otrok, roditeljev, deda in babico in ostalih sorodnikov do pokojnine, ki jim gre po teh pravilih.
Člen 96.
Izguba vdovske pokojnim e.
Vdova nima pravice do pokojnine:
1.	) če je stopila v zakon z zavarovancem, ki jo že onemogel, ali v času njegov© bolezni, razen če ima iz tega zakona zakonske otroke; pa tudi če se je omožila z več nego 50 let starim zavarovancem;
2.	) če ni živela neposredno pred moževo smrtjo tri mesece z njim v zakonski skupnosti ali če je bila od njega zakonito ločena, razen če ima pravico do vzdrževalnine, ki jo ji je prisodilo sodišče. V tem poslednjem primeru se ji plačuje samo pokojnina, ki ji .pripada po teh pravilih;
3.	) če je sama članica bratovske skladnice ali pa je kot taka upokojena. Toda ko prestane biti članica, dobiva pokojnino, ki ji gre po teh pravilih; če pa je pokojnina po možu večja od njene pokojnine, prejema večjo.
Člen 97.
Vdovska preskrba, če se vdova iznova
o m o ž k
Če se vdovo, ki prejema pokojnino, iznova omoži, se ji pokojnica s tem dnem ustavi; izplača pa se ji v tem primeru odpravnina v znesku njene letne pokojnine pr/oti predložitvi poročnega lista,
l	1 Člen 98.
Izpr emembe zaslužkov in podpor.
Ce' s© zaslužki članov bratovske skladnice zmanjšajo ali pa zvišajo za več nego 10 % kategorijskih zaslužjkov, jo treba postopati s pokojninami tako kako'r z nezgodnimi rentami, navedenimi v členu 79., tretjem odstavku.
Člen. 91).
Odpravnina za 61 a n e.
Če polnopravni člani trajno onemorejo — izvzeta je nezgoda — preden so dosegli peto ali deseto leto članstva skladno s členom 92., točkama a) in b), ise jim izplača kot odpravnina enkrat za vselej 70 % zanje vplačanih prispevkov brez obresti.
Člen 100.
Odpravnina za rodbino in sorodnike.
Če umre polnopraven član, predeni dovrši* peto ali deseto leto vštevnega članstva, se izplača preostali rodbini enkrat za vselej 'Odpravnina, in sicer: zakonskemu drugu polovica, otrokom do dovršenega 16. leta četrtina, otrokom brez očeta in matere pa tretjina prispevkov, ki bi pripadali umrlem po členu 99. tega pravilnika.
Vsota teh odpravnin ne sme presezati odpravnine, ki bi pripadala umrlecu.
Če ni vsa odpravnina izčrpana z odpravnino za vdova in 'Otroke, dobe roditelji, ded in babica in ostali sorodniki, navedeni v teh pravilih, a,ko imajo do tega pravico, kot odpravnino četrtino ali preostali manjši del, kakor je to določeno za pokojnino v členu 94. teh pravil.
Člen 101.
Dohodki pokojninske blagajne.
Dohodki pokojninske blagajne so:
1.	) redni prispevki zavarovanih članov;
2.	) redni prispevki podjetij;
3.	) denarne kazni. Id jih nalože podjetjem rudarska cbilastva;
4.	) danila in volila; in
5.	) obresti plodonosno naloženega denarja.
*	Člen 102.
Prispevki članov.
Za zavarovanje ob onemoglosti, starosti in smrti marajo plačevati polnopravni člani v pokojninsko blagajno prispevke, ki jih odredi po razmerah glavna iskui&čina in odobri rudarsko oblastvo. Prispevki se odrejajo po principih tehničnega zavarovanja; izraženi morajo biti v odstotkih kategorijskib zaslužkov, toda v mejah od 3 % do 5 % delavskih kategorijskib zaslužkov, ali iy2 % do 2y2 % od članov in enako od podjetja.
Člen 103.
Prispevki članov in podjetij ob bolezni članov.
Oh bolezni, ko člani ne zaslužijo ničesar, se mora polnopravnim članom od hranarine odtegniti prispevek za pokojninsko blagajno. V tem primeru mora tudi podjetje vplačati svoj ustrezni prispevek.
Člen 104.
Povračila prispevkov.
Prispevki, ki jili vplačajo v pokojninsko blagajno člani in podjetja, so nikakdr in nikoli ne smejo vračati, miti porabljati v druge namene, razen v one, ki so določeni po teh pravilih.
Člen 105.
Priprave za odreditev pokojnine.
Preden se član upokoji ali se mu d a odpravnina, ga mora dati krajevni upravni odbor pri podjetju, kjer je delal, temeljito pregledati po zdravniku bratovske iskladnioe, ki ugotovi njegovo nesposobnost za pridobivanje. Nato postopa po členu 89. teh pravil.
VII.	poglavje.
Skupne odredbe za mezgodno in pokojninsko blagajno.
Člen 106.
Z m a n j š b a pokojnine, če uživa član n e iz g o d n o rent a.
Članu, ki se mu je odredila renta zaradi obratne nezgode in 'ki si jo v istem času pridobil pravico do pokojnine, t. j. po letih članstva in zmanjšani sposobnosti za delo, so zniža pokojnina za dve tretjini zneska nezgodne rente, če sta te dve tretjini enaki pokojnini ali če sta večji od nje, se mu pokojnina ne izplačuje.
Člen 107.
Izguba nezgodne rente in pokojnine.
Članom, ki so si pridobili nezgodno rento -ali pokojnino s simuliranjem, mora krajevni odbor, ko je izvršil potrebno preiskavo, izplačevanje začasno
ustaviti tor obvestiti o tem glavni upravni odbor, da odloči definitivno. Taki člani morajo ne glede na kazensko postopanje povrniti tudi škodo, ki so jo provzročili pokojninski ali nezgodni blagajni.
Izplačevanje nezgodne rente ali pokojnipe se tudi ustavi, če postane nezgodnik ali upokojenec zopet sposoben sza pridobivanje.
Če ise tak nezgodnik ali upokojenec na rudniku reaktivira, se mu všteje ob kesnejši upokojitvi prejšnji efektivni čas članstva.
4
Člen 108.
Ustavitev n e iz go d ne rente in pokojnine.
Pravica do nezgodne rente ali pokojnine se ukine:
1.	) če je uživalec nezgodne rente ali pokojnine kazenski obsojen na zapor, ki ima za posledico izgubo državljanskih časti. Njegovi sorodniki, ki imajo, če bi umrl, pravico do pokojnine ali nezgodne rente, dobivajo, dokler je uživalec zaprt, nezgodno rento ali pokojnino, ki bi jo užival, vendar pa ne večje, nego jim pripada, če bi umrl;
2.	) če odide uživalec pokojnine ali nezgodno rente za nekaj časa v inozemstvu; če pa se vrne v našo kraljevino na stalno bivanje, se mu ustavljena nezgodna renta ali pokojnina izplača naknadno, toda samo, če ni bival v inozemstvu dlje nego tri mesece;
3.	) če se uživalec nezgodne rente ali pokojnine kot inozemski državljan stalno vrne v domovino. Nezgodna renta ali pokojnina pa se mu mora vendarle izplačevati nadalje, če postopa dotična država enako z našimi državljani.
Če odide uživalec nezgodne rente ali pokojnine stalno v inozemstvo, mu sme glavna bratovska sklad niča na njegovo prošnjo v utemeljenih primerih odrediti odpravnino v znesku enoletne nezgodne rente ali pokojnine. Če se čez loto dni vrne, so mu mora nezgodna renta ali pokojnina obnoviti, toda izplačana odpravnina se mu odteiza v obrokih, ki ne smejo biti večji od polovice njegove nezgodne rente ali pokojnine.
Člen 199.
Plačevanje n e z g o d n e rente i n pokojnine.
Dovoljene nezgodne rente in pokojnine izplačuje nezgodnikom, upokojencem, vdovam, otrokom in sorodnikom mesečno naprej krajevni upravni odbor bratovske skladnice pri podjetju. Onim pa, ki ne žive na rudniku, se izplačujejo na priznanice, overovljene po občinskih ali političnih oblastvih, po poštni nakaznici ali po poštni hranilnici.
Pri blagajni krajevnega upravnega odbora se vpišejo v knjižico za rento ali pokojnino prejemki ne-zgodnikov ali upokojencev; zato morajo upokojenci pripadajoče zneske osebno dvigati. Če kdo ne more priti osebno, lahko prevzame denar njegov pooblaščenec s potrdilom pristojnega oblastva, da živi. Vdova mora predložiti 'Ob prevzemu pokojnine ali rente potrdilo pristojnega oblastva, da so ni iznova omožila.
Člen 110.
Povračilo nezgodne rente in pokojnino; njiju ustavitev in zastaranje.
Povračilo pravilno izplačane nezgodne rente ali pokojnine se ne more zahtevati, razen če je izposloval uživalec s potvorjenim potrdilom odločilnih činje-nic ali sodno ugotovljenim kaznivim dejanjem priznanje nezgodne rente ali pokojnine.
Glavna bratovska skladnica mora ustaviti odrejeno nezgodno rento ali pokojnino, če se naknadno ugotovi, da je bila nezgodna renta ali pokojnina priznana ali odrejena zbog zmote v dejanskih okol-nostih.
Nedvignjene pokojnine ali nezgodne rente zastarajo v enem letu.
Člen 111.
Kontroli o izplačevanju nezgodne rente in pokojni n o. II e vizi j a n e z g o d-mi i k o v i n upe k o j e n c e v.
Krajevni odbor bratovske skladnice mora skrbeti, da se ne gode ob prejemanju nezgodne rente ali pokojnine nepravilnosti. Potrebno kontrolo nad osebami, ki uživajo nezgodne rente ali pokojnine ter stanujejo na sedežu krajevnega odbora ali v bližnji okolici, mora vršiti odbor sam ali pa po svojih zaupnikih. Zaradi izplačevanja pokojnin ali nezgodnih rent izvun sedeža krajevnega odbora se vrši kontrola nad upokojenci in nezgodniki administrativno s pristojnim oblastvom, v čigar območje spadajo te osebo.
Revizija nezgodnikov in upokojencev glede njih nesposobnosti za delo se izvrši enkrat na leto. Izvrši
jo glavni upravni odbor po komisiji, ki jo sestavljajo: dva zdravnika, odposlanec rudarskega oblastva in en član glavnega upravnega odbora. Izmed zdravnikov mora biti eden zdravnik bratovske skladnice, drugi pa zdravnik bližnjih državnih ali samoupravnih oblastev.
Komisija mora predložiti podrobne podatke o svojem delu glavnemu upravnemu odboru.
Člen 112.	z'
Pravica do prejemkov po teh pravilih.
Prejemki po teh pravilih >se ne morejo niti prenesti na drugega niti zastaviti niti zarubiti niti kompenzirati, razen če zahtevajo to sorodniki, ki imajo pravico, da jih dotični član vzdržuje, in če jim je to priznalo sodišče.
VIII.	poglavje.
Imovina bratovske skladnice.
Člen 113.
Imovina bratovske skladnice.
Imovino glavnih bratovskih skladom, označenih v členu 1. teh pravil, sestavljajo:
1.	) fondi bolniških blagajn;
2.	) fond nezgodne blagajne in
3.	) fond pokojninske blagajne.
Ti fondi nastanejo iz presežka dohodkov nad raz-hodki poedinih oddelkov bratovskih skladale, uprav-<• Ijajo pa jih glavni upravni odbori pod nadzorstvom rudarskega oblastva.
' Člen 114.
Fondi bolniških blagajn.
Fondi bolniških blagajn služijo za to, <la je trajno zavarovano izplačevanje podpor po IV. poglavju teh pravil, in razen tega za kritje upravnih stroškoiv bratovske skladnice.
Vsak tak fond mora biti najmanj enak divakrat-nemu znesku povprečnih letnih izdatkov bolniške blagajne; če se zmanjša, se mora dopolniti do tega zneska.
Letni prirastek tega fonda mora znašati 20 % letnih prispevkov članov in podjetja kakor tudi letnih dohodkov iz denarnih kazni.
če pokaže letini računski zaključek, da. je prirastek bolniške blagajn e nezadosten, mora krajevni upravni odbor predlagatdi, da naj' se zvišajo prispevki, glavnemu upravnemu odboru, ta pa rudarskemu oblast vu, ako ni pričakovati, da bi se dali z iapremem-bo v upravi ali s strožjo kontrolo bolnikov izdatki znižati.
Če se ugotovi iz letnim obračunom znesek, ki pre-seza odrejeno višino fonda, im če je fond večji od dvakratnega zneska letnih izdatkov, se smejo prispevki po sklepu krajevnega ih glavnega upravnega odbora z odobritvijo rudarskega oblastva znižati.
Če sredstva bolniške blagajne ne zadoščajo za kritje tekočih izdatkov, mora podjetje, ali če to ne more, pokojninska blagajna, dajati začasna brezobrestna posojila, a največ za potrebe enega meseca. Ob potrebi za daljšo dobo pa mora krajevni upravni odbor obvestiti o tem glavni upravni odbor, ki izda v tej smeri potrebna navodila.
člen 115.
Fond ne z g o d n e blagajne.
Iz prispevkov in drugih dohodkov nezgodne blagajne se poravnavajo vse obveznosti po V. poglavju teh pravil kakor tudi upravni; stroški bratovske skladnice.
Ob 'Odrejanju prispevkov m utora določiti za osnavljanje fonda presežek, ki naj znaša najmanj 10 % zneska, potrebnega za kritje obveznosti nezgodne blagajne.
Če se ugotovi, da je prekoračil fond znesek, ki je potreben za kritje 'triletnih izdatkov, se morajo prispevki znižati po sklepu glavno skupščine in z odobritvijo rudarskega oblastva (člen 24., točka 4.).
Člen 116.
Fond p o k o j n i n is k e b 1 a g a j n. e.
Fond pokojninske blagajne sestavljajo presežki njenih dohodkov nad razhodki. Fond mora postopoma doseči višino najmanj petkratnih letnih potreb. Ta fond služi za zavarovanje pokojnin in odpravnin po Vi. poglavju teh pravil kakor tudi za kritje upravnih stroškov.
Glavni upravni odbor bratovske skladnice mora skrbeti, da je po principih tehničnega zavarovanja zadosti kritja za izvrševanje obveznosti pokojninske blagajne. Zaradi tega mora sestaviti vsakih pet h^ matematično bilanco o imovini pokojninske blagajn«-
Če se razvidi iiz matematične bilance, da so bremena večja od dohodkov, se morajo pokojnino iz pokojninske blagajne znižati ali pa prispevki zvišati, kolikor jo to po predpisih dovoljeno.
Člen 117.
Nalaganje in hranjenje premične in nepremične imovine.
Imovina v gotovini viseh oddelkov bratovske »kladnice se mora plodonosno nalagati po najvišjih obrestih in s popolno varnostjo. Z odobritvi j ministra za šume in rudnike se sme porabiti za nakup državnih papirjev ali za dajanje hipotečnih posojil, intabu-liranih na prvem mestu (člen 23., točka 12.).
Vso premično imovino v stvareh, materialu i. dr. morajo hraniti in. zanjo prevzeti odgovornost osebe, ki jih za to pooblasti krajevni ali glavni upravni odbor.
V blagajnah vseh oddelkov se sme hraniti gotovina le v znesku enomesečnih izdatkov.
IX.	poglavje.
Knjigovodstvo in statistika.
člen 118.
Kako se opravlja knjigovodstvo.
Knjigovodstvo bratovske skladnice se opravlja po načelih enostavnega knjigovodstva, vendar ločeno za bolniško, nezgodno in pokojninsko blagajno, imi sicer po predpisanih obrazcih. Knjige potrjuje glavni upravni odbor.
Računsko leto se začne in konča s koledarskim letom. Dne 31. decembra vsakega leta se morajo knjige in računi zaključiti. Do dne 1. februarja, prihodnjega leta pa se morajo sestavljeni in pregledani računski zaključki za vse tri oddelke bratovske skladnice vročiti glavnemu upravnemu odboru. Računski zaključki marajo v glavnem obsezati:
1.	) poslovne račune in
2.	) izkaze o imovini fondov za vse tri oddelke bratovske skladnice.
Člen 11 !>.
Poslovni račun bolniške blagajne. Poslovni račun bolniške blagajne mora obsezati: Med dohodki:
1.	) redne prispevke članov;
2.	) redne prispevke podjetij;
3.	) denarne kazni, ki so jih naložila delavcem rudarska, topil niška ali solarnilška podjetja ali pa so jih naložili upravni odbori;
4.	) obresti plodonosno naloženega denarja;
5.	) darila in volila;
d.) nepričakovane dohodke;
7.) dohodke vrednostnih papirjev in znesek fonda iz prejšnjega leta.
Med izdatki:
1.	) izplačano bolniške podpore;
2.	) zdravniško pomoč, zdravila in stroške za kontrolo bolnikov;
3.	) stroške za vzdrževanje bolnik ov-za var ovan cev v bolnici;
4.	) porodniške podpore;
5.	) podpore za dojenje in dečjo opremo;
6.	) pogrebnine;
7.	) del upravnih stroškov,
8.	) druge izdatke, kakor odpis inventarja itd.;
9.	) eventualno izgubo pri vrednostnih papirjih in
10.) znesek fonda.
Člen 120.
Poslovni račun nezgodne blagajne. Poslovni račun nezgodne blagajne mora obsezati;
Mod dohodki:
10 prispevke podjetij;
2.) darila in volila;
3-	) obresti plodonosno naloženega denarja;
4-	) dohodke vrednostnih papirjev;
'druge eventualne dohodke in
’•) znesek fonda iz prejšnjega leta.
Modi izdatki:
1 •) zdravniško pomoč, zdravila in druge zdravilne
'Pripomočke;
2.) hra.narino;
3-) nezgodne rente:
n)	onesposobljen cem, •
o)	vdovam,
°) otrokom in
*č) sorodnikom (roditeljem, dedu in babici in njih otrokom);
4.	) pogrebnine;
5.	) del upravnih stroškov;
6.	) druge izdatke;
7.	) izgubo pri vrednostnih papirjih in
8.	) znesek fonda.
Člen 121.
Pouslovniračunpokojminskeblagajne.
Poslovni račun pokojninske blagajne mora ob-sezati:
Med dohodki;
1.	) redne prispevke članov;
2.	) redne prispevke podjetij;
3.	) denarne kazni, ki jih je naložilo podjetjem rudarsko oblastvo;
4.	) darila in volila;
5.	) druge dohodke; •
G.) obresti plodonosno naloženega denarja;
7.	) dohodke vrednostnih papirjev in
8.	) znesek fonda iz prejšnjega leta.
Med izdatki1:
1.	) izplačane pokojnine:
a)	članom^
b)	vdovam,
c)	otrokom živih roditeljev kakor tudi sirotam, brez Očeta in matere in
č) sorodnikom (roditeljem [očetu, materi], dedu in babici in njih otrokom);
2.	) odpravnine;
3.	) del upravnih stroškov;
4.	) izgubo pri vrednostnih papirjih in
5.	) znesek fonda.
Člen 122.
Izpisek o imovinskem stanju bratovske skladnice.
Razen poslovnih računov o dohodkih in razhod-kih vseh treh oddelkov bratovske skladnice, navedenih v členih 119. do 121., se mora izkazati, ločeno in kolikor mogoče natančno in podrobno stanje fondov vseh treh oddelkov bratovske skladnice.
Člen 123.
Pregled in predložitev računskih za-kl jučk oiv.
Računske zaključke morajo pregledati nadzorstveni odbori najkesneje do dne 15. januarja ter jih predložiti do dne 1. februarja glavnemu upravnemu odboru bratovske skladnice (člen 118.).
Po pregledu, ki ga je treba izvršiti najkasneje do dne 15. februarja, mora predložiti glavni upravni odbor računske zaključke rudarskemu ohlastvu do konca meseca februarja vsakega leta. Do tega roka se morajo vročiti rudarskemu oblastvu tudi poročila o poslovanju krajevnih upravnih odborov in najvažnejši podatki o izpremembah pri bratovski skladnici.
Člen 124.
Statistični podatki bratovske skladni e e.
Upravni organi bratovske iskladnice morajo vročiti ob predložitvi računskih zaključkov, imovinskih izkazov in letnega poročila rudarskemu oblastvu tudi statistične podatke o onemoglih članih in članih svojih rodbin. V istem času pa tudi izpisek iz matice bratovske iskladnice, primere opaženih bolezni, onemoglosti, smrti itd. pri (bratovski skladnici.
X. poglavje.
Kazenske odredbe.
Člen 125.
Primeri, ki se morajo kaznovati.
Rudarska oblastvo sme ob izvrševanju državnega nadzorstva nad bratovsko skladnico, določenega po teh pravilih, kaznovati predsednike, podpredsednike in člane krajevnih upravnih odborov in glavnega upravnega odbora, če ne izvršujejo njegovih naredb, v denarju do 1000 Din.
Podjetja, ki svojim članom namenoma odtezajo večje ali manjše prispevke, nego so določeni, ki sklepajo s člani sporazume, nasprotne tem, pravilom, ah ki kakorkoli oškodujejo bratovsko skladnico, morajo povrniti storjeno škodo. Razen tega ima rudarsko oblastvo pravico, kaznovati taka podjetja v denarju do 2000 Dim, kolikor ni njih pregrešek kazniv po posebnih kazenskih predpisih.
Krajevni upravni odbori smejo kaznovati člana, ki je namenoma kakorkoli oškodoval bratovsko skladnico, v denarju do 100 Din; razen tega mora povrniti eventualno škodo.
Člen 12G.
Dodeljevanje denarnih kazni.
Denarne kazni, navedene v prvem odstavku člena 125., se stekajo v pokojninsko, denarne kazni; navedene v drugem odstavku, v nezgodno in: denarne kazni, navedene v tretjem odstavku, v bolniško blagajno.
XI. poglavje.
Prehodne odredbe.
Člen 127.
Organizacija in poslovanj© bratovske skladnice.
Bratovska skladnica se mora organizirati in pričeti s poslovanjem po teh pravilih brezpogojno v treh mesecih od dne, ko stopijo ta pravila v veljavo.
Člen 128.
Likvidacija dosedanjih zavodov za zavarovanje rudarskih delavcev in nameščencev.
Z dnem, ko stopijo ta pravila v veljavo, preidejo v območju ljubljanskega, zagrebškega in splitskega rudarskega oblastva imovina, pravice in obveznosti nezgodnih in pokojninskih oddelkov bratovske skladnice na nov© glavne bratovske skladnice.
S tem dnem preidejo dosedanji nezgodni in pokojninski oddelki bratovskih skladnic v likvidacijo, ki jo izvedejo njih sedanji odbori. Dokler se ne konča likvidacija, vrše nezgodno in pokojninsko zavarovanje po odredbah teh pravil sedanji oddelki bratovskih skladnic v likvidaciji pod nadzorstvom rudarskega oblastva na račun novih glavnih bratovskih skladnic.
Če ne bi hoteli odbori bratovskih skladnic izvesti likvidacije, odredi rudarsko oblastvo, likvidatorje na račun dotične bolniške blagajn©.
V Strbiji in Črni gori, Bosni in Hercegovini, kjer je zavarovanje že centralizirano, morajo izvesti zavarovanje po teh pravilih do izvršene nove organizacije dosedanji organi bratovske skladnice,.
Člen 129.
Izvršitev prvih volitev.
Prve volitve delegatov za krajevne, skupščine in za glavno skupščino odredi rudarsko oblaetvot, izvedejo pa jih po odredbah teh pravil dosedanji odbori ali odrejeni odposlanec rudarskega oblastva.
Do tega časa opravljajo posle glavnih upravnih odborov rudarska oblastva.
Stroške, provzročene s temi posli, trpe bolniške blagajne.
člen 130.
Veljavnost teh pravil za dosedanje člane.
Odredbe teh pravil so veljavne tudi za, vse člane dosedanjih zavarovali) Ui zavodov za delavce in osebje pri podjetjih, ki spadajo pod rudarski zakon, če so onega dne, ko, stopijo ta pravila v veljavo, že člani ali če «o si zagotovili pravico, podaljšati članstvu.
Člen 13L
Reguliranje nezgodnih rent in pokojnin po rudarskem oblastvu.
Co je neizogibno, treba zvišati pokojnine in nezgodne rente, se smejo dati do sklepa glavne skupščino na predlog današnjih bratovskih skladnic in z odobritvijo rudarskega oblastva sedanjim nezgodni-kom in upokojencem kakor tudi članom njih rodbin izredne i>odpore ali zvišati pokojnine in rente, ako ima bratovska skladnica na razpolago sredstva, potrebna za to s vrbo.
Člen 132.
Razdelitev imovine dosedanjih zavodov za zavarovanje rudarskih delavcev.
Imovina dosedanjih zavodov za zavarovanje rudarskih delavcev, kolikor je bila ločena po oddelkih, označenih v členu 3. teh pravil, ostane še, nadalje imovina teh oddelkov. Kolikor pa je, bila imovina bolniške, pokojninske in nezgodne blagajne skupna, se mora razdeliti glede na sedanje oddelke bratovske skladbice s po ono četrtino na bolniško in nezgodno in z ostalo polovico na pokojninsko blagajno. Če pa je bila imovina nezgodne in pokojninske blagajne skupna, iae razdeli z eno četrtino na nezgodno in s tremi četrtinami na pokojninsko blagajno.
Člen 133.
Začasna določitev prispevkov za člane i n p o d j e ,t j a.
Dokler se prispevki za vise tri oddelke bratovske skladnice ne določijo po členih 67., 85., 87. in 102., veljajo prispevki glede na kategoirijske zaslužke po teh pravilih,, in sicer:
a)	za bolniško blagajno 6 t. j. 3 % od zavarovanca, 3 % pa od podjetja;
b)	za nezgodno blagajno 1 % skupnih izplačanih delavskih zaslužkov — od podjetja;
c)	za pokojninsko blagajno 5 %, t. j. 2M; % od zavarovanca in ŽVj % od podjetja.
V	območju rudarskega oblastva v Ljubljani oteta-nejo v veljavo dosedanji predpisi o prispevkih, a samo, dokler se ne določijo drugi na podstavi teh pravil.
XII. poglavje.
Zaključne odredbe.
Člen 134.
Oprostitev bratovskih skladnic od taks.
Administrativno in računsko poslovanje bratovske skladnice je oproščeno državnih in občinskih davkov, kolikor so obseženi v specialnih zakonih, kar je bilo potrjeno z odločbo ministrstva za finance z dne 17. novembra 1924., št. 60.709, na podstavi pooblastitve, ki mu je dana v točki 15.) člena 6. zakona o taksah, s tem besedilom:
V	veljavi ostanejo še nadalje zakonski predpisi, kolikor se nanašajo na oprostitev rudarskih bratovskih skladnic od taks, in sicer:
Za Srbijo in Crno goro poslednji odstavek člena 103. srbskega rudarskega zakona, ki se glasi:
«Rudarska bratovska skladnica je oproščena vseh državnih in občinskih bremen».
Za Hrvatsko, Slavonijo in Vojvodino tar. post. št. 5./89. pristojbinskih predpisov iz leta 1883., ki se glasi:
«Presti so kolkovine glede na svoje poslovanje, če ni njih namen dobiček, ki bi presegel glavni namen».
Za Bosno in Hercegovino tar. post. št. 11/43, II b, ki se glasi: «kolikor ni tem podjetjem namen dobiček podjetnikov glede društvene pogodbe, nadalje glede pismenih vlog, ki jih pošiljajo javnim oblastvom, izvzemši sodno postopanje»; in
tar. post. št. 75/44 F. 4., ki se glasi: «Bratovsko skladnice itd., kolikor se me bavijo z drugimi zavarovalnimi posli in kolikor ni njih namen dobiček podjetja, so oproščene pristojbin, navedenih pod E 2.».
Za Slovenijo in Dalmacijo § 45. zakona z dne 28. julija 1889., drž. zak. št. 127, ki se glasi:
«Vse v osnovanje in odmotan je pravnih razmer med skladnicami, njih zvezami in združbami, in pa upravstva osrednjega pričuvnega zaloga med seboj ter med njim in zavarovanci potrebovane razprave, pogodbe in listine, sosebno pobotnice o podporščinah, ki se izplačujejo, in pa priznanila, ki naj jih dajo po tem zakonu delodavoi in blagajnice, izkazi, ki naj jih predlagajo, in kake druge vloge s prilogami vred — vse to je pristojbin in kolka prosto».*
Člen 135.
Odločanje o stvareh, ki niso navedene v teh pravilih.
O vsem, kar v teh pravilih ni omenjeno, odloča minister za šume in rudnike po vsakem zastavljenem vprašanju. Vprašanja o položajih in prejemkih uradnikov bratovskih skladnic rešuje minister za šume in rudnike.
Člen 136.
Kdaj stopijo ta pravila v veljavo.
Ta pravila stopijo v veljavo in dobe obveznost z dnem 1. januarja 1925.; tega dne prestanejo veljati vsa prejšnja pravila, navadila in vse naredbe, ki se nanašajo na zavarovanje delavcev in osebja kakor tudi njih rodbinskih članov in sorodnikov pri rudarskih, topil niških, solarniških in drugih podjetjih, ki spadaj o pod rudarski zakon v kraljevini Srhov, Hrvatov in Slovencev.
V	Beogradu, dne 1.decembra 1924.;
R br. 11.324.
Minister za šume in rudnike:
dr. Gregor Žerjav s. r.
* Ta paragraf je tukaj priobčen po slovenskem besedilu državnega zakonika iz leta 1889.
64.
Na podstavi pooblastitve v členih 1. in 11. zakona o ustroju ministrstva za narodno zdravje predpisujem to-lo
Uredbo
o lekarnarski zbornici.*
I.
Ustanovitev zbornice in njen sedež.
Člen 1.
Na podstavi člena 11. zakona o ustroju ministrstva za narodno zdravje se ustanavlja v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev lekarnarska zbornica s sedežem v Beogradu.
II.
Naloga zbornice.
Člen 2.
Lekarnarska zbornica je organ z nalogo, ščititi in pospeševati lekamarske interese, čuvati čast, ugled in pravice lekamarskega stanu in vzdrževati disciplino v njem.
IH.
Pravna sposobnost zbornice.
Člen 3.
Lekarnarska zbornica je pravna oseba s pravico, pridobivati vse pravice za« eh bo p ravn ega značaja; upravičena je, prevzemati obveznosti, tožiti in tožena biti.
Za svoje obveznosti jamči zboirnica s svojo imovino.
Člen 4.
Izvrševaje svojo nalogo, dopisuje zbornica neposredno z državnimi oblastvi, s strokovnimi korporacijam^ z zasebnimi napravami in poedinimi osebami.
Člen 5.
Zbornica sestavljata dva odseka:
A.	odsek šefov lekarn;
B.	odsek lekarnanskih sotrudnikov.
IV.
Članstvo.
Člen 6.
Člani vsakega odseka so: častni, redni in izredni.
častni člani lahko postanejo osebe, ki imajo za farmacijo vobče ali za zbornico posebne zasluge, kakor tudi oni zaslužni Lekarnarji, ki jih izvoli zbornica.
Redni člani odseka A morajo biti vsi šefi javnih in zavodskih lekarn, bodisi da so njih lastniki, bodisi da so najemniki ali odgovorni voditelji lekarn.
Redni člani odseka B morajo biti vsi diplomirani sotrudniki javnih in zavodskih lekarn.
Magistri ali doktorji farmacije:
univerzitetni profesorji, uredniki strokovnih listov, učitelji pripravniških šol, civilni in vojaški uradniki in uradniki zbornice so lahko redni člani odseka A ali B, kakor pač hočejo sami.
Izredni člani odsekov A in B so lahko oni magistri ali doktorji farmacije, ki opravljajo službo, katera je v direktni ali indirektni zvezi z lekarnar-iskim poklicem, kakor tudi uradniki drugih korporacij (n. pr. retaksatorji pri1 osrednjem uradu za zavarovanje delavcev, železniških blagajn itd.), uradniki velikih trgovskih in industrijskih podjetij. — Izvzeti so onj magistri ali doktorji farmacije, ki so se posvetili drogističnemu poklicu.
Vsi rodni in izredni člani morajo biti državljani kraljevine Srhov, Hrvatov in Slovencev.
Člen 7.
Vsi redni člani odsekov A in B uživajo v svojih odsekih aktivno in pasivno volilno pravico.
Izključeni so od aktivne in pasivne volilno pravice:
1.	) vsi oni, ki jim jo po veljavnih zakonih odvzeta državljanska pravica;
2.	) vsi oni, ki so disciplinski izgubili aktivno in pasivno volilno pravica
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 21, februarja 1925., št. 39. (IX. — 1925.)
V.
Zbornični sklepi.
Člen 8.
Za isklepe zborničnega upravnega odbora se smatrajo vsi oni, ki ise sprejmejo v rednih sejah in z večino glasov.
Vsakemu članu upravnega odbora je dovoljeno, podati na zapisnik svoje posebno mnenje.
V sejah zborničnega odbora in poedinih odsekov se vodi reden zapisnik, ki se mora natisniti v strokovnem listu.
VI.
Zbornična uprava.
Člen 9.
Zbornično upravo sestavljajo: predsednik, dva podpredsednika in 12 članov upravnega odbora.
Predsednik, oba podpredsednika in devet članov upravnega odbora se volijo iz odseka A; ostali trije člani upravnega odbora pa se volijo iz odseka B.
Vsakemu članu uprave se voli po en namestnik izmed članov odseka A ali odseka B.
VII.
Volitve.
Člen 10.
Člani upravnega odbora volijo izmed sebe predsednika in oba podpredsednika zbornice z absolutno večino glasov.
Predsednik, en podpredsednik im štirje člani zborničnega upravnega odbora iz odseka A morajo biti šefi lekarni na zborničnem sedežu. Prav tako morata biti na zborničnem sedežu dva člana upravo iz odseka B.
Člen 11.
Vsak redni zbornični član odseka A ali odseka B mora sprejeti članstvo upravnega odbora, če ga (glavna skupščina izvoli v upravo.
Izvzeti so samo oni člani, kit so dovršili 60. leto (Starosti, ali oni, ki dokažejo, da jih trajna bolezen ovira, izvrševati dolžnosti člana uprave, kakor tudi oni, ki .so bili v minuli periodi zborničnega poslovanja člani upravnega odbora.
Upravni odbor odloča, ali je dovolj razlogov, da poodinec odkloni izvolitev v upravni odbor.
Ce kandidat tudi navzlic .odločitvi uprave odkloni izvolitev, se kaznuje v denarju do 200 dinarjev. Ta odločba in eventualna kazen je izvršna.
Člen 12,
Služba vseh zborničnih članov je častna. Opravljati morajo svoje funkcije brezplačno; vendar pa imajo pravico do povračila izdatkov, ki so jih imeli, izvrševaje dodeljeno funkcijo.
V HI.
Glavni zbornični tajnik.
Člen 13.
Da se morejo zbornični sklepi in posli, ki spadajo v njeno področje, čim bolje izvajati, mora imeti zbornica strokovnega tajnika; izvoli ga izmed oseb, ki imajo diplomo magistra ali doktorja farmacije in pravico, samostalno voditi lekarno, in ki so s svojimi deli dokazali, da poznajo vse važnejše stanovske zadeve.
Zborničnega tajnika postavi minister za narodno zdravje izmed kandidatov, ki mu jih v dvojnem številu predlaga zbornica.
Tajnik se izvoli po konkurzu za pet let. Zbornica sklene z njim pogodbo.
Tajnik je šef svojega osebja; biti pa mora s svojim osebjem izvršilni organ Zborničnega predsednika in upravnega odbora.
IX.
Predsednikove dolžnosti.
Člen 14.
Zbornični predsednik skrbi, da ise izvršujejo vsi zbornični sklepi,
(Predsednik zastopa zbornico pred oldastvi, strokovnimi organizacijami in poedinci;
izdaja in po odobritvi podpisuje potrdila, ki se tičejo zbornice;
sklicuje zbornični upravni odbor in mu predseduje;
prisostvuje glavnim skupščinam odsekov;
vodi preiskave ter odloča v obsegu svojih pravic o eventualnih pritožbah;
skrbi, da so točno izvršujejo in izvajajo naredbe, ki jih izdajajo zbornici pristojna oblastva. Predsed-

nik jo torej ne samo upravičen, nogo tudi dolžan, opozarjati .poedino člane zbornične uprave na pogreške, če so jih storili.
člen 15.
Zbornični predsednik mora paziti, da se vsi zbornični dohodki in izdatki točno vpisujejo v blagajniški dnevnik in da se pravilno vodi inventar vseh predmetov, ki pripadajo zbornici.
Zbornični predsednik ima te-le dolžnosti:
a)	sprejema in odpušča službeno osebje; b sprejema vse vloge, dopise in pošiljke, ki dohajajo zbornici;
c)	pregleduje vse pritožbe in prošnje, izdaja odloko ter odreja v tekočih poslih vse potrebne ukrepe;
č) odreja izplačilo izdatkov, ki so postavljeni v zbornični proračun, ter daje po svoji izprevkl-nosti tudi podpore, ki ne presezajo 500 dinarjev;
d)	skrbi, da se točno vplačujeta vpisnina in članarina., ki sta označeni v členu 27. in členu 28. te uredbe;
e)	sestavlja proračun ter nadzira zaključne račune kakor tudi vsa poročila, ki so predlagajo zbornici;
f)	poravnava po možnosti sam ali s sodelovanjem članov uprave spore med člani (nega ali drugega odseka ali med odsekoma kakor tudi one, ki nastanejo med šefi lekarn in njih sotruduiki ali pripravniki. Če bi bil med poedinimi zgoraj omenjenimi osebami spor tak, da se ne bi mogel poravnati na ta način, napoti dotične osebe na pristojno oblastvo. Spore med odsekoma, ki jih no bi mogel končno rešiti sam, izroča zbornični upravi;
gl) če Sef lekarne ali sotrudnik umre, mora — ako je za to napraše n — po možnosti podpirati njegovo vdovo ali varuha njegovih maloletnih otrok v vseh strokovnih in stanovskih stvareh.
Člen 16.
Zbornični predsednik mora poklicati na odgovor vsakega člana odsekov A in B, ki bi zanemaril svoje dolžnosti na škodo prebivalstvu, ter ga opomniti na izvrševanje dolžnosti.
Če so uveri, da je član jirekršil predpise lokar-nanskega zakona, mora to takoj prijaviti pristojnemu oiblastvu. Če se pokaže, da je član s svojim vodenjem ob izvrševanju dolžnosti ali kvun nje oškodoval ■ugled in čast stanu, mora izročiti zbornični predsednik predmet zborničnemu tožitelju, da spravi stvar prod disciplinsko sodišče.
Področje zborničnega upravnega odbora.
Člen 17.
1.) Zbornični upravni odbor mora skrbeti, da se vodi v zbornici zbirka vseh naredb, ki se tičejo okamarNkoga stanu.
Razen toga mora skrbeti, da se točno vodi seznam ek:
a)	vseh članov odseka A;
b)	vseh članov odseka B in
c)	vseh pripravnikov.
V	prvi seznamok se mora zapisati v abecednem redu imo vsakega člana, njega priimek in stanc-vališčo, čas in kraj, ko in kjer je postal šef javne lekarn©.
V	drugi seznamok mora biti prav tako vpisano ime Hotrudnikovo, njega priimek, čas in kraj, ko in kjer je diplomiral, stanovališče, rojstni kraj, starost, vera, služba v vojski in kdaj je vstopil v lekarniško službo.
V	'tretji seznamek se vpisujejo vsi oni podatki, ki jih pošiljajo o pripravnikih pristojna oblastva.
*•) Upravni odbor mora voditi evidenco o poslovanju vsake po edine lekarne. Nadalje vodi beležke o tem, ali in kako lekarna izpolnjuje svoje javno-Pravno in zasebnopravne dolžnosti, kakor tudi o rgevskean stanju vsako lekarne.
^ Raziti mora na vsa trgovska, obrtna, industrijska Podjetja, ki proizvajajo ali prodajajo lekarniško Upravni odbor je poklican, oddajati o teh ' . Jfttjih ministru za narodno zdravje in ostalim b) VodVVOm l>otl'obna mnenja in pojasnila.
uavu Tn°Ta 'točen register o dovoljenih in pre-et c vi,n, •	specialitetah in zaščitenih žigih.
ja mnenje o otvarjanju novih lekarn in za-tvar jan ju že obstoječih lekarn, za lekar r°ini pmll°» ob podeljevanju koncesije
<l) Jemlje v pretres vse predloge zborničnih članov m članov poedinih odsekov. Upravni odbor sklepa el Ptodlogih in končno odloča o njih.
Skupno z oblastvi se briga za vse lekamarske
nadeve.
f)	Upravičen je, podeljevati stanovskim članom leakor tudi njih vdovam in sirotam, če so v stiski, gmotne podpore od 500 dol 1500 dinarjev.
g)	Izdelati mora pravilnik in poslovnik za disciplinsko sodišče, poslovnik za zbornico, nadalje statut za pokojninski fond in za skupno blagajno za izplačevanje plač.
h)	Ustanoviti mora blagajno za pokojninski fond, pobirati prispevke za ta fond ter jih upravljati po Statutu, posebe sklenjenem za to.
i)	Osnovati in upravljati moira skupno blagajno za izplačevanje plač po posebnem Statutu, ki ga je predpisati v ta namen.
j)	Skrbeti mora za humanitarne, ekonomske in znanstvene stanovske naprave ter jih pospeševati; sodelovati mora po svojih odposlancih pri izpitih pripravnikov in univerzitetnih rigorozih po veljavnih predpisih.
k)	Oddaja mnenja pristojnim ministrom o pogodbah, ki naj se sklenejo s tujimi državami in ki se tičejo lekarniške 'Stroke.
l)	Proučuje zakonske predloge in vprašanja o novih posrednjdh in n ep osrednjih davkih kakor tudi davščinah, ki se tičejo lekaruarskega stanu, ter oddaja pristojnim ministrom mnenje o njih.
3.	) Upravni odbor voli:
a)	zborničnega predsednika in podpredsednika za tri leta;
b)	člane za disciplinsko sodišče in njih namestnike, katerih funkcijska doba se odredi s pravilnikom;
c)	opravlja revizijo letnih računov in voli dva preglednika, ki morata pregledati letne račune in predložiti zbornici poročil o;
č) sestavlja letno poročilo z vsemi izpremembami, ki 'SO nastale med člani odsekov in člani izbornič nega upravnega odbora, ter ga Objavlja v strokovnem listu;
d)	objavlja v strokovnem listu vse zakone in naredbe, ki so v zvezi z lekarnarskim zvanjem;
e)	razpravlja o predlogih, kako naj se zbornična imovina uporablja čim koristneje in uspešneje;
f)	razpravlja o vseh predlogih, ki -se podajajo zbornici.
4.	) Poslovnik disciplinskega sodišča, poslovnik zbornice leakor tudi statuta pokojninskega fonda in skupne blagajne za izplačevanje plač stopijo v veljavo, ko jih odobri minister za narodno zdravje.
Ölen 18.
Redne seje zborničnega upravnega odbora so vrše vsaj enkrat na mesec. Izredne seje sme — po potrebi — sklicevati tudi predsednik; lahko pa se vrše nika in .podpredsednika najmanj šest članov, upravnega -odbora.
Ölen 19.
Sklepi isej zborničnega upravnega odbora so polnoveljavni, če je prisostvovalo seji poleg predsed-'sednika in podpredsednika najmanj šest članov.
Zbornica sklepa z navadno večino glasov. — Ob enaki razdelitvi glasov odloči stran, na kateri je predsednik.
Člen 20.
Če izgubi član zborničnega upravnega odbora aktivno ali pasivno volilno pravico, preden mu poteče mandat, prestane biti član upravnega odbora, na njegovo mesto pa stopi njegov namestnik ter ostane na njem, dokler se mesto ne popolni na prihodnji glavni skupščini 'odseka.
Ölen 21.
Ölen 25.
Öe ise izprazni mesto v upravnem odboru, izvoli prihodnja glavna skupščina odseka novega člana, čigar mandat traja toliko časa, kolikor bi trajal mandat njegovega prednika.
Do naknadne volitve ostane na mestu člana, ki je odstopil, njegov namestnik.
Öe namestnik ne bi mogel opravljati dolžnosti člana uprave, izvoli upravni odbor do naknadne volitve novega člana.
XI.
Zbornični dohodki.
Cimi 26.
Zbornični dohodki so:
1.	) vpisnina;
2.	) redna članarina;
3.	) prispevki, ki jih plačujejo pripravniki, ko vstopijo v prakso in ko opravijo izpit;
4.	) dohodki od pobiranja taks, ki se odrede s pravilnikom;
5.	) darila in volila;
6.	) denarne kazni, izrečene po tej uredbi.
Ölen 27.
Kot vpisnine vplača vsak šef lekarne v zbornično blagajno enkrat za vselej v mestih:
Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Mariboru, Novem Sadu, Osijeku, Sarajevu, Skoplju, Subotici in Splitu.............................po	1000	dinarjev;
v ostalih mestih...............»	750	»
v vseh ostalih krajih .	. . .	»	500	»
Co ise šef lekarne medčasno praseli iz manjšega kraja v večjega, vplača samo ono razliko vpisnine, ki je odrejena za dotični kraj.
Vplačana vpisnina se nikakor in nikoli ne vrača.
Ölen 28.
Kot letno članarino plačujejo:
a) vsak šef javne ali zavodske lekarne v mestih:
Beogradu, Zagrebu, Ljubljani^ Maribom, Novem Sadu, Osijeku, Sarajevu, Skoplju, Subotici in Splitu.............................po 600 dinarjev,
Upravni odbor je solidarno odgovoren za vso zbornično imovino.
Ölen 22.
Oni član upravnega odbora, ki v treh mesecih ne bi prisostvoval zborničnim -sejam in tudi ne bi polnoveljavno opravičil svojega izostanka, prestane biti član uprave. Tak član se-kaznuje v denarju do 500 dinarjev, na njegovo mesto pa stopi njegov namestnik tor ostane na njem, dokler se mesto ne popolni na prihodnji glavni skupščini odseka.
Člen 23.
V vseli važnih poslih, ki niso omenjeni v tej uredbi * miora zbornični predsednik, preden izda naredbo,’ zaslišati mnenje upravnega odbora.
Člen 24.
Čo je zbornični predsednik odsoten ali če je za. držan o pravd jati svojo dolžnost, ga zastopa v vseh poslih, ki spadajo v njegovo področje, podpredsednik.
v -ostalih meistih		» 500	»
v trgih		» 400	»
v ostalih krajih		» 300	y>
b) lekarnarski sodrudniki:		
v mestih, imenovanih pod 1.),	. po 60 dinarjev,	
v ostalih mestih		. y> 50	
v trgih		. » 40	»
v vseh -ostalih krajih .	.	.	. » 30	
c)	lekarnarski pripravniki: ko vstopijo v prakso, enkrat za vselej 	 250	dinarjev,
ko	opravijo	tirocimij,...........50	. »
Vsi ostali redni člani, označeni v členu 6., ki vstopijo v odsek A, plačujejo letno člana-....................................... 300	dinarjev,
oni redni člani, ki vstopijo v odsek B, pa	plačujejo	letno članarino	...	30
Izredni člani odseka A plačujejo
letno članarino.......................dinarjev,
izredni člani	odseka B	pa	...	30
Prispevke pod b) in c) morajo pobirati šefi lokam ter jih pošiljati zbornični blagajni.
Vpisnina in članarina se pobirata po izvršilnih oblast vih.
Ölen 29.
Višino vseh taks, vpisnino, članarino kakor tudi kazni smo izpremoniti zbornica z odobritvijo ministrstva za narodno zdravje.
xn.
Zbornična odseka.
Člen 30.
Zbornični odsek A in zbornični odsek B imata vsak isrvojo posebno glavno skupščino in svoj posebni upravni odbor.
Člen SL
Noben odsek ne moro direktno občevati e oblastvi.
xm.
Glavna skupščina zborničnih odsekov.
Člen 32.
Redne glavne skupščine odsekov so vrše po potrebi vsako leto, morajo pa se vršiti najmanj vsako tretjo Rito, ko je treba izvoliti odbor odseka.
Glavna Mkupščina odseka A voli 12 članov' za »bomični upravni odlbor.
Glavna skupščina odseka B voli predsednika, podpredsednika in tajnika svojega odseka za zbornični upravni odbor.
Izmed 12 članov zborničnega upravnega odbora, ki jih voli odsek A, jih mora šest stalno bivati na sedežu zbornice.
Dan in kraj skupščine se mora priobčiti z označbo dnevnega reda zborničnemu predsedništvu najmafrj mesec dni prej.
Člen 33.
Na vsako glavno skupščino odsekov A in B ie mora povabiti tudi zbornični predsednik.
Člen 34.
Predsednik vsakega odseka sme v nujnih primerih sklicati izredno glavno skupščino isvojega odseka.
Člen 35.
Izredna glavna skupščina odseka se mora sklicati tudi takrat, kadar to pismeno zahteva petina članov ali kadar to zahteva zbornični upravni odbor.
Člen 30.
Glavna skupščina odbora se sme vršiti samo, če je prisotna najmanj petina članov. Če člani ne pridejo v predpisanem številu na glavno skupščino, se skliče v 8 do 15 dneh nova glavna skupščina, ki sklepa, ne glede na število prisotnih članov, končno o predmetih, ki so bili na dnevnem redu prvič sklicane glavne skupščine.
Člen 37.
Področje glavne skupščino odseka je to-le: Glavna skupščina
a)	voli predsednika in podpredsednika, in sicer za tiri leta;
b)	voli odbornike in njih namestnike, prav tako za tri leta;
c)	voli člamo zborničnega upravnega odbora in njih namestnike za tri leta;
č) razpravlja o vseh predlogih, podanih glavni skupščini.
Člen 38.
Volitev se vrši s tajnim glasovanjem, za izvolitev pa je treba relativne večine glasov, če so glasovi razcepljeni, odloči žreb.
Člen 39.
Glavna skupščina odseka sklepa iz navadno večino glasov.
Ob enaki razdelitvi .glasov odloča stran, na kateri je predsednik.
Člen 40.
Glavni skupščini predseduje predsednik dotične-ga odseka, če pa je zadržan, njegov podpredisednik.
Zapisnikar se izvoli izmed članov glavne skupščine.
Zapisnik podpišeta predsednik in zapisnikar, overovita pa ga dva redna člana dotičnega odseka, ki prisostvujeta glavni skupščini in ki se izvolita za to.
Overovljeni zapisnik se pošlje zborničnemu Upravnemu odboru v 14 dneh od dne, ko se je vršila glavna skupščina odseka.
XIV.
Odbora odsekov.
Člen 41.
Vsak odbor zborničnega odseka razpravlja po-sebe o vseh vprašanjih, ki spadajo v njegovo področje, ob predsedstvu svojega predsednika ter oddaja svoja mnenja zborničnemu upravnemu odboru.
člen 42.
Vsak odbor odseka sestoji iz predsednika, podpredsednika in 10 odbornikov, izvoljenih na glavni skupščini odseka za tri leta z relativno večino glasov. Vsakemu odborniku se izvoli namestnik.
Poleg predsednika in tajnika morajo še štirje odborniki stanovati na sedežu zbornice.
Člen 43.
Če se izprazni masito v odboru odseka, izvoli prihodnja glavna skupščina odseka novega člana odbora, čigar mandat traja toliko časa, kolikor bi trajal mandat njegovega prednika.
Do naknadno izvolitve stopi na mesta člana, ki je odstopil, njegov namestnik.
Če namestnik ne Ibi mogel opravljati dolžnosti, ki jih ima odbornik odseka, izvoli odbor odseka do naknadne volitve novega člana.
XV.
Odborske seje odsekov.
Člen 44.
Predsednik sklicuje odborske seje odseka po potrebi.
Odborska seja lodseka se mora sklicati tudi takrat, kadar to zahteva šest odbornikov.
Člen 45.
Da sklepa odbor polnoveljavno, morajo biti prisotni poleg predsednika in podpredsednika še štirje odborniki.
Odbor sklepa z večino glasov prisotnih članov.
če so glasovi razcepljeni, odloči stran, na kateri je predsednik.
Vsak sklep, ki se tiče občih stanovskih zadev ali pa predmetov, ki posezajo v interese drugega odseka, se mora vročiti kot mnenje odseka zborničnemu upravnemu odbora v odobritev in odločitev.
O vseh stvareh takega značaja sme sklepati izključno upravni odbor.
člen 46.
Mandati predsednika, podpredsednika in odbornikov odseka morajo trajati toliko časa, kolikor časa trajajo mandati upravnega odbora.
Člen 47.
Za zaščito lokalnih interesov mora izdelati zbornica pravilnik po predlogih, ki jih podado delegati korporacij poedinih lekamarskih društev.
XVI.
Nadzorstvo nad zbornico.
Člen 48.
Pri. lekamarski zbornici sme biti zastopan minister za narodno zdravje po svojem odposlancu.
Odposlanec Ima pravico, prisostvovati vsem sejam zbornice im poecLinih odsekov ter ustaviti izvršitev vsakega sklepa, ki ga smatra za nezakonitega ali škodljivega, dokler ne odloči o njem minister za narodno zdravje. Če minister tega ne stori v sedmih dneh, se smatra, da jo sklop odobril.
XVII.
Prehodna odredba.
Člen 49.
Ta uredba stopi v veljavo, ko so razglasi v «Službenih Novinah».
Prva volitev zbornične uprave so mora izvršiti najkesneje v treh mesecih po razglasitvi te uredbe, in sicer po posebnih predpisih, ki jih odredi naknadno minister za narodno zdravje.
V Beogradu, dno 31. januarja 1925.;
Ad br. 3500/1925.
Minister za narodno zdravje:
dr. Sl. Miletič s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Preds. 229/4/25—1.	3—2
Razpis.
Odda se mesto sodnega predstojnika pri okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi.
Prošnje naj se vlože do dne
16. marca 1925.
pri podpisanem predsedništvu.
Obširni razpis glej v Uradnem listu 22.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru,
dne 25. februarja 1925.
Št. 613/25.	3—1
Razpis.
V moški kaznilnici v Mariboru se odda ena ali več služb pazniškega osebja s prejemki zvan ličnikov.
Prosilci naj vlože pravilno opremljene in kolko-vane prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, po
službeni poti najkesneje do dne
21. marca 1 92 5. pri podpisanem ravnateljstvu.
Prosilci, ki še niso bili v državni službi «»nrajo označiti po členu 12. uradniškega zakona v prošnji ime in priimek, kraj, dan, mesec in loto rojstva; državljanstvo, dosedanji poklic, šolsko izobrazbo, ki jo imajo, jezike, ki jih govore in pišejo, «akonsko stanje, število otrok in njih rojstna leta. Priložiti morajo prošnji izpričevalo o rojstnem dnevu, o «akoniti zakonski zvezi, o letih otrok; šolska izpričevala, da so dovršili dva razreda -srednje ali njej sorodne šole; potrdilo pristojnega oblastva o državljanstvu, dosedanjem poklicu in vedenju, -zdravniško! izpričevalo o zdravju in o sposobnosti za zaprošeno mesto, potrdilo pristojnega oblastva o ureditvi vojaško obveznosti; če je prosilec nedoleten, roditeljsko ali varuško dovolilo.
Vojni invalidi se opozarjajo na naredbo celokupne Narodne vlade z dno 20. novembra 1928., Uradni Ust z dne 23. novembra 1918., št. 115/12, vojni dobrovoljci pa na zakon o drobovoljcih -z dne 30. decembra 1921., Uradni list z dne 7. aprila 1922., it 90/34.
Ravnateljstvo kr. moške kaznilnice v Mariboru,
dne 28. februarja 1925.
Razne objave.
376 Vabilo na IV. redni občni zbor Obrtne banke v Ljubljani,
ki bo v torek dno 2 4. marca 1925. ob pol enajstih v posvetovalnici trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	) Poročilo upravnega sveta o poslovanju za leto 1924. in predložitev bilance z zaključkom » dne 31. decembra 1924.
2.	) Poročilo nadzorstvenega sveta.
3.	) Odobritev bilance za leto 1924. in sklepanje o predlogu upravnega svota glede razdelitve čistega dobička -po §§ 34. in 35. pravil.
4.	) Volitev upravnega in nadzorstvenega sveti.
5.	) Slučajnosti.
* * *
Po § 9. družbenih pravil se smejo udeležiti občnega zbora taisti delničarji, ki polože ali pri banki v Ljubljani ali pri podružnici v Ljutomera ali pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani osem dni pred zborovanjem najmanj deset delnic.
§ 11. Na občnem zboru daje vsakih deset delnic po en glas. Delničarji, ki se občnega zbora no udeleže osebno, morejo biti zastopani po dragih delničarjih, ki imajo glasovalno pravico, s pooblastili, kakor jih določi upravni svet.
Upravni svet Obrtne bank« v Ljubljani.
Dodatek k vabilu na redni občni zbor.
Dnevnemu redu 51. rednega občnega »bora, ki ga bo imela Prekmurska banka, d. d., prej «Mura-szombati Takarčkpčnztär» (glej Uradni ILst 22 % dne 28. februarja 1925.), naj -se doda še točka:
8.) Slučajnosti.	Upravni svet.
374 Kranjska industrijska družba.
Glavna skupščina dražbe je sklenila dne 27. februarja 1925., da se bodo izplačevali kuponi za poslovno leto 1923./1924. izza dne 2. marca 1925.
po Din 5-50 za kupon.
Izplačevali bodo kupone ti-le bančni zavodi: v Ljubljani Kreditni zavod za trgovino in industrijo in slavenska banka; v Trstu Banca Commorciale Ita-iana; na Dunaju Allgemeine österreichische Boden-Jrodit-Anstalt in Oesterreichische CrediLAnetalt für Handel und Gewerbe.

Kranjske industrijske dražbe.
Opozorilo.
Današnji številki je priložena naročilnica za novi zemljevid Slovenije in za nekaj knjig, potrebnih šolam, uradom in zasebnikom.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.