to* o" Franc B rački Impozantna gnezda bele štorklje (Ciconia ciconia) so iz leta v leto težja, saj jih štorklje vsako leto dograjujejo. Najtežja lahko tehtajo celo tono. Gnezda Davorin Tome Ptičji mladiči so v obdobju, ko so še ujet- niki jajčne lupine, nekateri tudi še nekaj dni kasneje, povsem nebogljeni. Brez sposobnosti gibanja so prepuščeni na mi- lost in nemilost plenilcev, v vročini ali dežju tudi ne morejo poiskati zavetja, kjer bi v miru lahko odraščali. Da bi ne- močno potomstvo kar najbolje zavarova- le in hkrati poskrbele za svojo varnost, saj so med valjenjem prav tako ranljive, ptice gradijo gnezda. Osnovna naloga ptičjega gnezda je torej zaščita celotne družine pred plenilci in neugodnimi vre- menskimi razmerami. Glede na gradbe- ne sposobnosti posameznih vrst. na ma- terial. ki je na voljo, in glede na to. v kakšnem okolju pticc živijo, pa so gnezda zelo različna. Ko nam kdo omeni gnezdo, običajno naj- prej pomislimo na kup vej. ki jih na drevo spomladi namečeta siva vrana (Corvus cvrone comix) in sraka (Pica pica), na šop prepletene trave, ki jo v rogovilo znosi kateri izmed ščinkavcev (Fringilidae) ali kos (Tardus menila). Čeprav se gnezda od daleč res zdijo neurejena (razmetano sračje gnezdo je zaradi videza dobilo pri ljudeh tudi pregovorno vrednost), so na notranji strani zelo skrbno postlana in urejena z mehkimi travami, nežnimi ko- reninami in puhom v udobni lonček. Kaj hitro si lahko prikličemo v spomin tudi težke gmote vej. blata in trave, ki jilt za prvi dom svojih mladičev na dimnike ne- katerih prekmurskih Iiis nanesejo bele štorklje (Ciconia ciconia). ali blatno sko- delico kmečke (Hirundo ništica) in mest- ne lastovke (Delichon urhica) pod napuš- čem stavbe. Oblik in mest namestitve gnezd pa s tem še zdaleč ni konec. Eno najtrših gnezd pri nas naredi mali deževnik (Charadrius dubius). V resnici bi njegovo konstrukcijo težko imenovali gnezdo. Na prodišču ob reki premeće večje prodnike in tako naredi plitvo glo- bel. ki jo postelje le z drobnimi kamni. Tam je pač malo primernega materiala za graditev gnezd, poleg tega bi kup trave ali vej sredi zaobljenih prodnikov hitro pri- tegnil pozornost plenilcev. Če za dežev- nikovo konstrukcijo težko rečemo, da je sploh gnezdo, pa se nekatere vrste ne tru- dijo niti s tem. To jc značilno predvsem za ptice, ki gnezdijo na težko dostopnih policah sredi pečin, in nekatere pingvine. Jajca namreč odložijo na golo skalo. Kandidata za izdelovalca najmehkejših gnezd sta pri nas vsaj dva. Plašica (Remi: pendu/inus) obesi svojo mehko mošnjo na konice vrhovih vej nad reko. Gnezdo se v spomladanskem vetru ves čas brezskrbno pozibava inje plenilcem precej od rok. Spleteno je iz najmehkej- ših rastlinskih vlaken, ki so na otip po- dobna ovčji volni. Dolgorepka (Aegidicdun caudalus) svoje mehko gnezdo pritrdi ob debla dreves ali večjih vej. Stene na- redi iz mahu, vanj pa vplete živalske dlake in do 2000 peres, ki jih pobere v okolici. Na zunanji strani gnezdo oble- pi z lišaji. tako da je skrito kot najbolje zamaskiran vojak. Nekoliko manj mehko, a prav tako udobno, travnato gnezdo pletejo tkalci (Ploceidea). Vrste v tej družini so izjemno družabne, kar pomeni, da bi bili posamezni pari ne- srečni. če bi jajca legli v osamljeno gnezdo. Zato jih tudi do 5000 splete na enem samem drevesu kol kontejner za smeti veliko viseče domovanje; takšnih dreves pa je na površini nekaj slo hekta- rov lahko tudi več slo. Si predstavljale paniko, ko sončni žarek skozi kapljo ju- tranje rose v slami zaneti požar? Tudi to se zgodi. •SVET PTIC 'I letnik 9, številka 3. september 2003 GNEZDA Da bi vsaj za silo predstavili vso pestrost gnezd, od tistih v naravnih votlinah in du- plinah do gnezd na vodni površini ali za vodno zaveso slapa, bi porabili vsaj deset- krat toliko prostora, kol gaje na voljo za ta prispevek. Zato je morda bolje, če raje napišem, čemu vsa ta pestrost. Prvi raz- log je v razširjenosti ptic. Tiste, ki gnezdi- jo v tundri, pač ne morejo graditi vejna- tih gnezd na drevju, ker tam dreves ni. Prisiljene so. da naredijo gnezda na tleh. Zakaj pa naredi gnezdo na tleli tudi taš- čica (Eriiluiais ruhecula). ki živi v gozdu? Drevesne veje in rogovile so za gnezda le bolj varne od gozdnih tal. Lahko si pred- stavljate, da je v drevesnih krošnjah ravno zaradi varnosti med pticami pre- cejšnja gneča. Življenje tam terja trd boj Toto: Davorin Tome Gnezdo plašice je prava mojstrovina v malem. Sestavljeno je iz najmehkejših rastlinskih materialov in obešeno v globoki senci vrbovih vej nad reko ali večjim potokom. Gnezdo je tako zaščiteno pred plenilci, deževjem in močno sončno pripeko. foto: (Jare Fekonja Taščica (Erithacus rubecula) gnezdi pogosto tudi v večjih vrtovih, če le niso »pretirano urejeni«. za preživetje, pa še se zgodi, da varnega mesta za gnezdo ne dobijo, ker jim gaje pred kljunom speljala kaka druga ptica. Pri tleh so razmere drugačne in taščice so se, raje kot da tekmujejo z drugimi pti- cami v krošnjah, naučile dobro skriti gnezdo na gozdnih tleh. pod trhlimi štori in razpadajočimi vejami. Z istim razlo- gom brglez (Sita europea) skrije svoje gnezdo v drevesno duplo, drevesni ple- zavček (Certhia sp.) pa ga stisne za od- stopajoče lubje. Pa ne, da je na gozdnih tleh življenje lažje kot v krošnjah. A če se ptice ne bi razporedile, za vse ne bi bilo prostora. Razlike v gnezdih in gnezditve- ivh prostorih so torej ena izmed poti na- rave. da ohrani pestrost življenja, ki zago- tavlja njeno preživetje. Gnezda pa se ne razlikujejo le po trdoti in namestitvi, temveč tudi po velikosti. Najmanjše ptice, razumljivo, delajo naj- manjša gnezda. Gnezdo sršenjega kolibri- ja (Meltisnga helenae) tako ni večje od naprstnika. Največja gnezda pa ne delajo največje ptice. Naredijo ga velenoge kure (Megapodidae), ki so po merah še naj- bolj podobne domačim kuram. Z nogami napraskajo ogromen kup peska, listja in zemlje, v sredo tega kupa pa samice leže- jo jajca, da jih globoko v zemlji vali toplo- ta sonca in toplota gnijočega listja v kupu. Če je leto zelo toplo in se gomila- sto gnezdo preveč segreje, samec, ki s kljunom dnevno nadzoruje temperaturo, kup nekoliko zmanjša - in obratno. Ob nizkih temperaturah gnezdo dodatno po- veča s peskom iz okolice, tako da v hlad- nih letih gnezda merijo tudi več kot 10 m v premeru in do 5 m v višino. foto: Damijan Denac Gnezda tkalcev (Ploceus sp.j so prave mojstrovine. Vanje vpletejo velike akacijine trne, in jih tako zaščitijo pred marabuji (Leptoptilos erumeniferus), ki gnezda lahko pogoltnejo z mladiči vred.