SVOBODNA SLOVENIJA Leto (ANO) LIV' (48) Štev. (N“) 49 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 14 de diciembre -14. decembra 1995 mCiogc^ Q@Qa Kmalu bomo končali leto Gospodovo '995. To jo bilo petdeseto leto od konca druge Svetovne vojne, pa tudi naše tragedije — povojnega pokola domobrancev in civilistov ter začetek več desetletij trajajoče diktature komunistične partije, najprej podložne Sovjetski zvezi, nato pa samosvoje gna-v'jonje Slovencev. Pred 50 leti pa se je pričel 'udi množični izhod — begunstvo politične emigracije, ki si je po letih životarjenja po taboriščih našla nov dom v svetu, predvsem preko oceana. Petdeset let je dolga doba. V tem času se izmenjata dve generaciji, večina aktivnih udeležencev iz tiste dobe je že odšlo za vedno, a njihov spomin — bodisi dober Lodisi slab — je ostal in ostal je tudi njihov vpliv za mlajše generacije. Na naši strani je bilo večina tedaj mladih pobita, s čimer je bila oškodovana ne samo emigracija, ampak tudi vsa slovenska domovina. Spomnimo se, kakšne probleme smo imeli, ko ni bilo nikogar, da bi prevzel delovna mesta v skupnosti, ko je prišel njihov čas, in so šele najmlajši napolnili vrzel. A vendar je ostal po naših neposred-n,b prednikih čist spomin, ostala je volja, da Se jim izkaže pravica in čast, ostala je krščanska in demokratična zavest, ki je v zadnjih letih pomagala k pričetku demokratizacije Slovenije. Naša skupnost je še živa in se povezuje z osrednjo slovensko državo. Kaj pa na nasprotni strani? Tam pa je sedaj položaj nejasen. Vsi starejši in mlajši komunisti, levičarji in koristolovci so na-°nkrat spremenili svoje gledanje vsaj naiven, ne govori se več o komunističnih v°diteljih, pozabilo sc je na mučitelje in z dobrimi pokojninami plačane „heroje". Iz knjig sta izginila Marx in Tito. A vse to po drugi strani v praksi ne pomeni nič. Ostali s° isti ljudje, borijo se za oblast ne s prisilo, arrtpak z ekonomijo in izpranimi možgani 'judi. Še vedno mečejo polena pod noge Čorkvi in demokraciji ter mafijsko zasedalo mesto za mestom na starih stolčkih. Ljudje pa mislijo še po starem. 45 let diktature, strahu, pranja možganov, borbe ž-a kruh, dirigiranega obveščanja in „sprc-rr'ombe slovenskega narodnega značaja", kot so ga zahtevali komunisti, je pustilo svoje sledove. Ne povsod, kajti veliko dobrih ljudi je izrabilo čas in pričelo delovati za svoje krščanske ali demokratične ideale. Gre sicer počasi in s težavo, a vidimo, da se je v zadnjih petih le premaknilo na bolje. Ne mislimo tega ekonomsko — to itak drži — temveč imamo v mislih politično, kulturno, versko ter sploh duhovno prenovo. Gotovo bo treba vsaj generacijo, da se duhovi očistijo, razgledajo in utrdijo. A prepričani smo, da je pot prava in koristna. Če se vrnemo k nam v Argentino in pogledamo naše delo, smo lahko zadovoljni. Skupnost deluje naprej, domovi so polni in redno pripravljajo svoje prireditve, organizacije delujejo kot prej, ni bilo opaziti kakega zmanjšanja navdušenja. Še več: mladina je letos bolj živahna in se povsod udejstvuje, kar nam je lahko v zaupanje v prihodnost. Odnosi s Slovenijo se odvijajo v redu, imamo primerno število kulturnih in političnih obiskov, vzpostavljeni so dobri odnosi z našim veleposlaništvom, pa tudi iz Argentine odhajamo na kulturne, politične pa tudi privatne prireditve. V Sloveniji je spet izšlo nekaj ponatisov naših knjig, postavljena spominska obeležja našim kulturnikom, in še in še. Prvi korak do sprave je bil narejen z izstavitvijo mrliških listov, kar sicer ni veliko, a pričetek je. Naj omenimo še spominske svečanosti ob 50-lotnici slovenskega holokavsta. Slavnosti v Rogu, Teharjah, Ljubljani, Lajšah, Vetrinju in drugod se je udeležilo veliko število naših izseljencev, ki so pri tem aktivno sodelovali. Tudi smo sodelovali pri zbližanju Slovenije in Argentine. Lujanska Marija na Brezjah, cesta Republica de Eslovenia v Buenos Airesu pa Argentinski trg v Ljubljani, ustanovitev parlamentarnih skupin prijateljev je pripomoglo k boljšemu poznanju in povezavi. Tako lahko z veseljem zaključimo leto. Bilo je polno spominov, pa tudi dela in pogledov naprej. In s temi pogledi in veselim srcem lahko mirno gledamo v leto 1996. Tine Debeljak Ministri SKL® na ogn|w Moreča, ali celo moteča ji' poteza Jane-/a Drnovška, ko je pred tednom na vladni s°j'. sredi poteka seje zahteval, da jo ministri iz vrst Slovenskih krščanskih de-rn°kratov zapustijo in se preselijo v drug Prostor, kamor se je potrudil priti tudi sam. r'silna selitev ministrov SKD je bila nagnjena njihovemu „tenstanju" zaradi vožnja oziroma ravnanja SKD kot koalicijske stranke, posebej glede tisti dan tako občutljive teme (mariborski Tam), ki jo jo obra-naval državni zbor na izredni seji. Janez Drnovšek je v „ločeni obdelavi" 'Ministrov SKD zahteval, da poslanci SKD Podprejo vladni predlog glede spremembe flS£i Kqdqqg P0dq0P000dq90 Q8G0D01DPDQ0 Pogovor s prof. Francem Pibernikom, preučevalcem „zamolčane književnosti" Cankarjeva zložba pripravlja novo, drugo izdajo leksikona Slovenska književnost. Ta dogodek ni pomembnem samo zato, ker bomo dobili popolnejši pregled slovenskih leposlovnih ustvarjalcev in njihovih del, temveč predvsem zato, ker tokrat strokovnjaki, kot pravijo, ne bodo zamolčali nikogar. Zakaj nova izdaja leksikona Slovenska književnost? Koliko strokovnjakov sodeluje pri njegovi pripravi? Narava takšnega leksikona, ki vsebuje zelo veliko gesel tudi iz območja žive slovenske literature 20. stoletja, že sama po sobi zahteva nenehno dopolnjevanje, ker književniki ustvarjajo nova in nova dela, predvsem pa kar naprej vstopajo v literarno javnost nova imena mladih generacij. Od prve izdaje je preteklo desetletje (1982), zato je bila dopolnitev nujna. Poleg tega je nova izdaja nastala v novih družbenih razmerah, ki so omogočile predstaviti nove, doslej prezrte ali prepovedane pisce. Novo, v mnogočem razširjeno in dopolnjeno izdajo je oblikovala skupina dvajsetih strokovnjakov, ki je sodelovala pri Prvem natisu. Njihovo delo je bilo določeno bodisi po posameznih obdobjih (pismenstvo, romantika, moderna...) bodisi po Področjih (mladinska književnost, literarna Publicistika...). Sam sem bil k novi redakciji povabljen zato, da sem obdelal tako 'menovano zamolčano oziroma doslej prepovedano, zamejsko in zdomsko slovstvo. Ali ste pri dopolnjeni izdaji leksikona Uporabljali drugačna literarnozgodovinska merila kot pri prvi? Kakšne spremembe so nastopile pri tem? Ker slovenska literarna zgodovina v zadnjih desetletjih ni doživela večje preobrazbe, tudi pri leksikonu ni prišlo do kakšnih radikalnih zasukov, gotovo pa je bilo pri označevanju posameznih piscev. Pri katerih je bila pripisana kakšna očitna ideološka ali estetska oznaka polpretekle dobe, treba upoštevati zgodovinski prelom, kislim, da je večina popravkov šla v smeri natančnejšega estetskega označevanja, ker je bila o marsikaterem avtorju medtem napisana tehtnejša strokovna obravnava z novimi dognanji. Korekture so v posameznih delih besedila, predvsem pri navajanju virov in literature. Da pa je največ novega ravno pri zamolčani in prepovedani literaturi, je samo po sebi razumljivo. Kakšne težave ste imeli pri svojem delu za doslej prepovedane književnike? Ali je vsa bibliografija zamolčanih piscev dosegljiva v Sloveniji? Pisati o književnikih, katerih delo je bilo skoraj petdeset let izločeno iz slovenske literarne javnosti, je seveda nekoliko težje, ker preprosto ni običajnih virov, saj se o njih ni pisalo. Ker gre v mnogih primerih za mlade ljudi, ki so komaj zapustili gimnazijske klopi ali pa še teh ne, ki praviloma sploh niso objavili svojega literarnega opusa, je bilo težko priti do osnovnih podatkov o njihovem literarnem delu, še posebej, če je bilo rokopisno gradivo med vojno ali po njej uničeno, če ni več bližnjih sorodnikov... Kar zadeva zdomsko književnost, je treba reči, da je precejšen del primarnega in sekundarnega gradiva dostopen v domovini, so pa primeri, kjer človek preprosto nima vzeti v roke niti najskromnejšega zapisa. Pri večletnem zbiranju gradiva sem odkril nekaj pomembnih nahajališč in spoznal vrsto ljudi, ki mi pri tem priskočijo na pomoč. Nabralo se mi je ogromno korespondence z vseh celin, in kar neverjetno je, kako enkrat iščeš podatke kje v Venezueli, drugič v Sao Pulu, tretjič v Tokiu, četrtič v Sydneyu. Čeprav je v drugo izdajo leksikona vključenih približno šestdeset doslej prepovedanih avtorjev, je zaradi nedostopnosti podatkov in gradiva ostalo zunaj leksikona še nekaj imen, za katere lahko rečem, da bi spadali vanj. Morali bomo delati še naprej. Ali ste spreminjali gesla iz prejšnje izdaje? Ali ste katerega pisca tokrat opustili? Božidar fink Mi IN SLOVENIJA (2j Mislim, da ni odveč, če skrbimo za to, ^a nas naravni ločitveni proces ne oddaljuje narodne celote in da ne postajamo samo ^rugačni, ampak celo nekaj drugega. Za to bo treba, da si vcepljamo dve vodilni ideji aaroda: o narodni duši in o veliki družini. utiti nam je treba, da smo Slovenci po du-bu in značaju skupaj nekaj posebnega med Vs>om človeštvom, in se naravnavati k ma-t0ria)ni in moralni vzajemnosti. K temu nas bo nagibala zavest skupne preteklosti v dobrem in hudem ter deleženje istih kulturnih izročil. Še pomembnejši nagib pa narn bodo skupne predstave prihodnosti, za skupno usodo naroda ali vsaj živa ^askrbljcnost za narodno celoto v tem času. 0 je racionalizacija narodnosti, njen etični P°udarek, ki odvrača od absolutiziranja na °ni in zgolj čustvenega napajanja na drugi strani. Narodnost je torej razpoloženjska vez jUed poedinci, ni pa narod družba v socio-°“kem pomenu, ker ni ustanovljena z ob-ki bi bila formalna prvina družbe. Vestoba narodu potem ni zvestoba sku-P'ttskemu bitju, temveč je zvestoba svojim °s°bnim danostim, vrednotam, ki so skupaj Že na prvi seji sodelavcev je bilo odločeno, da starih gesel ne bomo opuščali, deloma zato, ker bi prihajalo do nepotrebnega razmika s prvo izdajo, delno zato, ker za to ni bilo kakšnih posebnih nujnosti. Že prvi leksikon je bil v geslih dovolj odprt, objavil je celo nekaj občutljivih imen (Balantič, Majcen, Šarabon). Zdaj je bilo delo usmerjeno predvsem v to, da bi poravnali krivice, ki so se temu in onemu dogodile nehote (Cvelbar, Jaklič, Moder), ali pa zaradi političnih razmer, ker je v večini primerov veljalo za nazorske nasprotnike prejšnjega režima. Še posebno bogat bo delež najmlajših rodov, ki ga je pripravni dr. Marjan Dolgan. Ali nova izdaja lekikona prinaša tudi pesnike in pisatelje slovenskega rodu, ki so se izoblikovali na tujem, njihova dela pa še niso bila objavljena v Sloveniji? Gotovo je med književniki, ki smo jih zdaj vključili v leksikon, zelo veliko tistih, ki so objavljali samo v zdomstvu. Upoštevali smo tudi take, ki zaradi težavnih okoliščin niso mogli izdati samostojnih knjig in je njihovo delo znano samo iz revialnega tiska. Še posebej pa bi rad poudaril, da smo upoštevali tudi tiste slovenske pisatelje, ki na tujem ustvarjajo v tujem jeziku. Iz prejšnje izdaje je bil enimo znan primer Luisa Adamiča, ki se je uveljavil v ameriški literaturi, iz svojega območja pa lahko navedem pisatelja Igorja šentjurca, ki je do odhoda iz domovine (1953) pisal odlično slovensko novelistiko, zdaj pa je uveljavljen pisatelj v nemški književnosti. Ali bomo po novi izdaji leksikona Slovenske književnosti lahko rekli, da se je slovenska literarna zgodovina v zadnjih letih otresla kakršnega koli ideološkega vrednotenja literature? Vaše vprašanje je širše in nikakor ne zadeva nove izdaje slovenskega literarnega leksikona, prej bi vprašanje veljalo literarnozgodovinski vedi. Nesporno je, da sta bili literarna publicistika in literarnozgodo- dane nedoločenemu številu poedincev. Domovina kot skupna vez Ker je pojem naroda splošno neopredeljiv, saj ga prejšnje dobe niso niti poznale in ga danes različni vsak po svoje razumevajo, je treba, da se prizadevanje za utrjevanje skupinske zavesti osredotoči na drug pojem, katerega je človeštvo vodno poznalo, pojem domovine. V stvarnem pojmu domovine se miselni pojem naroda utelesi, pri Slovencih se sploh domovina krije z etičnim narodom. Ljudje so vedno delali, trpeli in umirali za tisto zemljo, katero so pretekli rodovi oplajali z duhom, znojem in krvjo. To ustrezno ponazarja domobranska himna. Tedanji bojevnik se je postavil v službo domovine, ki obsega domačo hišo, rojstno vas ali mesto in vso deželo. Na tej zemlji se je rodil in tu doživel prva ugodja, na njej se potem razvil na duhu in na telesu. Zato mu je domovina do neba segajoč kres, ki mu vžiga pogum za boj, kadar jo je treba braniti, in za darovanje krvi do zadnje kaplje. Takih izpovedi najdemo oddavna pri vseh ljudstvih. Domovina ima podobo rodnih vinska znanost med letoma 1945 in 1991 pod občutenimi ideološkimi pritiski in da so ti povzročali mnoge deformacije znotraj našega povojnega literarnega dogajanja. Primerov takega dogajanja je žal več kot dovolj. Bolj gre za to, da eni to priznavajo, drugi pa ne. In ker doslej še nismo opravili kakšne temeljitešje revizije, stvari ostajajo v starih okvirih „ponarejene literarne zgodovine", kot je nekje zapisal pesnik Jože Udovič. Prepričan sem, da je nujno treba napisati novo literarno zgodovino vsaj za obdobje od slovenske moderne naprej, saj so bile zastranitve in enoumnosti pri obravnavi naše literature polpreteklega in sedanjega časa prehude. Pogovor pripravil Pavel Fajdiga „Slovenec", 25. novembra 1995 Razstava v Slovenili Slikarki iz Argentine, Andreja in Marjeta Dolinar, sta imeli 6. decembra odprtje svoje slikarske razstave in sicer v galeriji Ars Sacra v Mariboru. Razstavo je odprl dr. Peter Vencelj, državni sekretar za Slovence po svetu. Razstava bo odprta do 6. januarja, nato pa prenešena v nove prostore tednika Družine na Krekovem trgu v Ljubljani, kjer bo pod okriljem urednika Družine dr. Janeza Grilja v sklopu cerkvenih prireditev ob prihodu papeža v Slovenijo. Razstavljene slike imajo sakralno tematiko. Obe slikarki sta že večkrat razstavljali v Sloveniji, še prej pa velikokrat med nami. Seveda pa imata za seboj tudi daljšo vrsto umetniških razstav med argentinsko publiko. Letos je to za slikarjem Ivanom Bukovcem to že druga razstava. tal, domačije in grobov prednikov, najmočneje pa podobo matere hraniteljice. Kot taki ji po naravni fikciji pripisujemo moralno osebnost, kateri je poedinec strogo zavezan. Seveda nastajajo ob tem pojmu vprašanja in dvomi, posebno za nas, ki smo večino življenja preživeli zunaj rodne domovine ali se niti rodili nismo v Sloveniji. Vprašujemo se lahko, kaj je ožja in širša domovina, kako smo do stare, rodne, in nove, krušne domovine, kako do domovine prednikov. Upam, da lahko s trdnostjo domnevamo, da nam je vsem Slovenija, brez političnih meja, duhovna mati, ki jo kot tako sprejemamo in ji poklanjamo ljubezen. To nagnjenje lahko budimo tudi pri mladih z dviganjem rodovne zavesti, saj je naravno, da ima človek rad, kar je bilo ljubo staršem in drugim prednikom, da to spoštuje, ohranja in časti. Kako smo torej v splošnem do domovine Slovenije? Ali jo doživljamo kot nekaj oddaljenega, morda odtujenega? Ali smo do nje brezbrižni, navezani za njene blagre in skrbi, morda smo potopljeni v zgrože-nosti zaradi preteklih grozot ali pa se nekritično vzneseno ponašamo s slovensko zgodbo o uspehu? Obiskujemo jo morda, da si samo bežno potešimo domotožno razpoloženje; lahko pa se poglabljamo v njeno celotno današnjo problematiko, ki je nasledek preteklih dogajanj in sedanjih tokov. Duhovna podoba Slovenije Če hočemo ohranjati sinovski odnos do Slovenije, h kateri nas privezuje zavestno sprejeto duhovno domovinstvo, nam je treba predvsem poznavati njene razmere. Človek ne ljubi, česar ne pozna. Današnja Slovenija, kolikor je je v svojih političnih mejah, z 20.000 km2 in dvema milijonoma prebivalcev, je ustavno institucionalizirana v demokratični, pravni in socialni državi, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe. Njeno prebivalstvo je dokaj homogeno, vsaj kar je avtohtonega, saj šteje italijanska manjšina le okrog 3.000, madžarska pa 8.000 ljudi. Slovensko prebivalstvo pa je premešano s priseljenci z drugih predelov nekdanje skupne države, v razmerju kakih 9 odstotkov. Ta tuji element bi lahko prinašal Sloveniji motnje v njeni kulturni podobi, a je obenem populacijski priliv, ki nadomešča prenizko rodnost in primanjkujočo nekvalificirano delovno silo. Pred tem vprašanjem so v določeni meri tudi druge evropsko države. Razvoj bo odvisen od moči slovenske kulturne zavesti, kateri naj se izkaže s svojo notranjo močjo. Za spravna eSe|an|a |e odgovorna tudi država ,,Etika uredništev slovenskih javnih občil je daleč za etiko zahodnoevropskih demokracij. To je vidno predvsem v nekritičnem razmerju časnikarjev do vprašanja sprave in povojnih pobojev," je rekel na nedavni tiskovni konferenci Jože Bernik, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa. To in pa razmerje vlade do formalne obsodbe vseh povojnih pobojev je bil vzrok za sklic tiskovne konference, na kateri sta poleg Jožeta Bernika, sodelovala še Stanislav Klep v imenu Združenih ob Lipi sprave in Vinko Vodpopivec, tajnik Društva za demokratizacijo javnih občil. Združeni ob Lipi sprave so vnovič, tokrat že četrtič, državnemu zboru poslali Deklaracijo o narodni spravi. Poslancem v njej predlagajo, naj do 23. decembra v imenu slovenskega naroda in v svojem imenu sprejmejo „obžalovanje za vse žrtve komunističnega in tudi protikomunističnega nasilja na Slovenskem med vojno, posebej pa obžalovanje za vse žrtve državnega terorizma po končani vojni." Pristojni državni organi, med drugim piše v deklaraciji, so dolžni ugotavljali in ugotoviti odgovornost in krivdo osumljenih storilcev. S sprejetjem deklaracije, podpisale so jo omenjena družbena gibanja, bi slovenski narod vrnil dolg svoji in obči človeški kulturi. Kot je poudaril Stanislav Klep, je sprava najpomembnejši problem naše družbe, na katerega mora odgovoriti oblast brez zavlačevanja in za katerega žal tudi stranke slovenske pomladi nimajo dovolj razumevanja. „Sprava je temelj državnosti, narodnega preživetja in napredka, zato smo k njej poklicani vsi državljani in vsi Slovenci v zamejstvu in po svetu, vendar moramo še posebej opozoriti na odgovornost državne oblasti za nujna spravna dejanja, za katera ni treba sprejeti nobene slovesne izjave o obsodbi zločinov, javne deklaracije o spravi, zakonov o popravi krivic in tako dalje," je rekel Vinko Vodopivec. Čeprav so v javnosti že od leta 1991 znani podatki o najmanj 268 žrtvah komunističnega nasilja, pa sodstvo, predvsem pa ministrstvo za pravosodje in državni tožilec še zmeraj niso sprožili postopkov proti znanim ali neznanim storilcem množičnih pobojev, čeprav so to izpričana dejanja genocida nad lastnim narodom, ki po mednarodnem pravu nikoli ne zastarajo. Prav tako ministrstvo za notranje zadeve do zdaj ni začelo niti z izdajo mrliških listov za dachauske, roške, teharske in številne druge žrtve; uradno niso ugotovljeni niti vzroki njihove smrti, mesto pokopa ali množičnega grobišča. Zaradi nehumanosti in dolgotrajnih postopkov pa si po mnenju Vinka Vodopivca državljani ne upajo vložiti zahteve za prekop posameznih žrtev. Opozoril je tudi na nesmiselne zahteve v postopkih, ki vnovič ponižujejo in razosebljajo prijavitelje in žrtve, ki so v naši obliki demokracije še zmeraj drugorazredni državljani. „Oblast bi morala postopke voditi hitro, humano in na svoje stroške." Posebej je poudaril dejstvo, da gre pri mrliških listih za povsem življenjsko listino, na katero je vezana vrsta pravnih dejanj od dedovanja, lastninjenja in denacionalizacije, do vnovične poroke ovdo-velih in urejanja družinskih grobov. „Slovenec" M. S. V Celju se je odpri pekel Pred preiskovalno komisijo je pričal Ivan Korošec Čeprav se preiskovalna komisija državnega zbora za povojne poboje že nekaj časa ukvarja s sprejemanjem vmesnega poročila o povojnih pobojih ter s številnimi težavami, ki jih pri tem postavlja del članov komisije, so pred kratkim zaslišali še eno pričo povojnih pobojev. Ivana Korošca so 30. maja vrnili čez Pliberk. Bil je v skupini 2.800 domobrancev, poleg katerih so bili tudi civilisti, ki so jih partizani z. vlakom peljali skozi Maribor v Celje. Tam se je začel pekel. Pot do teharskega taborišča je trajala „celo večnost", saj so jih partizani med njo neusmiljeno trpinčili, pretepali, sramotili ipd. Nekateri so bili ubiti že med potjo. Medtem ko so bili pri izročitvi navzoči še „južnjaki", so jih od Celja naprej trpinčili izključno slovenski partizani. Korošec je nato opisal nekatere značilnosti iz teharskega taborišča: od izredno pomanjkljive „hrane", načina razdeljevanja te hrane, hude žeje, kratkega zaslišanja (z zapisnikom), dodelitve v skupini C (ta je bila namenjena za usmrtitev) do opisa priprav na pobeg. Iz taborišča so jih začeli odvažati petega ali šestega junija. Ker je vse kazalo, da so blizu smrti, se je skupina enajstih odločila za nemogoče, za pobeg iz taborišča, iz katerega je bilo tako rekoč nemogoče pobegniti (žične ograje in ovire ter veliko število stražarjev). 21. junija ponoči, ko je luna zašla za gozdom, jim je najprej spodletel prvi del načrta. Stražar, na katerega je nameravala planiti ena skupina, nikakor ni hotel sesti na stol in zadremati, kar so od njega pričakovali. Zato se je ta skupina odplazila na drugi konec dvorišča, kjer je druga skupina dobila trikotno pilo. s katero so nato počasi v ograji naredili odprtino. Iz taborišča je uspelo pobegniti enajstim, le eden je bil ranjen, toda s tem še nikakor niso bili rešeni. Od enajstih jih je bilo kasneje na različne načine ubitih kar sedem, le štirim je uspelo kasneje priti čez mejo v tujino. Čeprav naj se komisija ne bi ukvarjala z medvojnim obdobjem, se je večina vprašanj sukala okoli medvojnih problemov. Zmaga Jelinčiča in Mirana Potrča je zanimalo predvsem vprašanje boja proti partizanom in sodelovanje z okupatorjem. Korošec' jima je različne situdje, predvsem v ključnem letu 1942, podrobneje obrazložil. Nihče mu ni vpadal v besedo in tudi zbranost članov komisije je bila velika. „Slovenec" Ivo Žajdela Priprava za maturo V Škofji Loki je bil 8. decembra posvet o maturi, ki se ga udeležuje nad 150 predstavnikov maturitetnih komisij, srednjih šol in obeh slovenskih univerz. Udeležence sta od začetka dvodnevnega posveta pozdravil predsednik parlamentarnega odbora za kulturo, šolstvo in šport Rudi Moge in državni sekretar za šolstvo Pavel Zgaga. Udeleženci posveta bodo ocenili potek priprav in izvedbo mature '95 ter pripravili predloge za njihovo izpolnitev in izboljšavo prihodnje leto. £ GOSPODARSKI V€STNIK Slovenske latinskoameriške Trgovske Zbornice 11 MILIJARD BENCINSKIH TOLARJEV je bilo do avgusta zbranih za graditev novih avtocest. Vseh zbranih cestnin v letošnjem letu je bilo 3,2 milijarde tolarjev; za graditev novih cest bodo porabili 1,3 milijard, za vzdrževanje pa 1,9. TEŽAVE MALEGA GOSPODARSTVA niso majhne. Podjetja in obrtnike pesti finančna nedisciplina, siva ekonomija, predrag kapital in še kaj. 2247 manjših obratov ima blokiran žiroračun več kot leto, čedalje več pa je takih, ki imajo blokirane žiro račune več časa. Obrtna zbornica in Združenje podjetnikov je lani vladi in državnemu zboru postavljalo 65 zahtev. Od tega je bilo do sedaj izpolnjenih le 15. KAKOVOST, KI JO OKUSIŠ. Nedavno se je zelo uspešno predstavilo na 5. sejmu Slovenski proizvod — slovenska kakovost v Kranju Mesarstvo Čadež. Poleg okusnega in svežega mesa so tudi mnogi delikatesni izdelki kot vikend-klobasa, šunka v črevesu in domača žolca. Posebnost pa so klobasa v zorenju, hrenovke, domači pršut, jelenova slama in domača pašteta. Mesarstvo Čadež iz Visokega pri Kranju je imetnik desetih priznanj za kakovost in neštetih zlatih, bronastih in srebrnih medalj. 1000 POTNIKOV NA DAN so imeli letošnje poletje posebni kopalni vlaki. Prednjačili so mladi potniki, saj je bilo do 50 odstotkov popusta. Najbolj priljubljene točke so bile naslednje: Koper - Bled - Bohinj, Most na Soa, Metlika (Kolpa), Reka, Opatija. Na morsko obalo je potovalo 65 odstotkov potnikov. „VEL]KI ŽELEZNIŠKI KROG" se imenuje akcija Slovenskih železnic. Celodnevna potovanja z zelenim vlakom, kjer si lahko ogledajo in doživljajo Slovenijo v vsej njeni raznolikosti. Tako je mogoče potovanje prek Barja skozi notranjske gozdove, čez kraške planote in doline, goriške vinograde in sadovnjake, po tolminski in bohinjski deželi v osrčje Julijskih Alp ter nato skozi gorenjska mesta in vasi nazaj v Ljubljano. SLOVENSKO OCLEDALO USPEŠNOSTI je gotovo bil 28. mednarodni obrtni sejem v Celju. V dveh dneh ga je obiskalo kar 43.200 obiskovalcev. Privlačnost sejma je bil odličen prikaz domače in umetne obrti na Slovenskem: lončarstvo, kovaštvo, kle-kljanje, pletkarstvo, pihanje stekla, sve-čarstvo, lectarstvo, graviranje stekla in pečarstva. Na sejmu je razstavljalo tudi 58 avstrijskih podjetij. 69.000 PODJETIJ IN DRUGIH ORGANIZACIJ je bilo zabeleženih v Registru podjetij do letos 30. junija. Skupno število enot se je povečalo za 493. V ZNAMENJU MALEGA GOSPODARSTVA je potekel 28. mednarodni obrtni sejem. Na njem se je predstavilo 1753 predstavnikov obrti in malega gospodarstva iz 24 držav. PRVI SO BILI DOLENJCI. Na 37 državnem tekmovanju oračev v Lendavi, so prekmurska polja najbolje preorali Dolenjci. Dobro zorana zemlja je namreč porok za dober pridelek. Prvič so tekmovali tudi dijaki slovenskih kmetijskih šol. Ob samem tekmovanju pa so imeli še dolgo vrsto strokovnih posvetov s strokovnjaki raznih zavodov. Najboljša orača bosta za nagrado nastopila prihodnje leto na tekmi za svetovno prvenstvo na Severnem Irskem. NAJBOLJŠA V SLOVENIJI. Že drugo leto je bila turistična kmetija Urška, ki leži pod obronki Pohorja, v zaselku Križevec, izbrana za najboljšo. Tam so gostje kot člani družine. Vsi uživajo domačo, okusno hrano in nihče ne gre od tam lačen. Še kruh pečejo doma vsak dan. Toda dunajskega zrezka pa nikomur ne spečejo, čeprav se s tem izletniku morda zamerijo. MEŽIŠKI BISER. V varnem zavetju Koroških hribov leži vasica Šentanel, šteje manj kot 150 duš. Tam se Lužnikova družina že 24 let ukvarja s kmečkim turizmom-Postrežba je kraljevska. Med odličnimi koroškimi jedmi prednjači obara s kipniki. Sredi vasi, ki leži v neokrnjeni naravi stoji okoli 300 let stara cerkvica sv. Daniela. Tam je šestkrat več krstov kot pogrebov in prav je tako. To je vas, kjer so doma delo, prijaznost in dobrota. GOBARSKA RAZSTAVA v Kranju je lepo uspela. Ob svoji 25-letnici je Gobarska družina Kranj priredila zanimivo razstavo gob, ki je vzbudila veliko pozornosti pr> mladih iz šol, poučna pa je bila tudi za odrasle. PRAZNIK TERANA IN PRŠUTA so praznovali tisoči s Krasa, Vipavskega, Goriškega v Dutovljah. Dobro so bile pripravljene tudi spremljevalne prireditve kot srečanje vinogradnikov z več strokovnimi predavanji o vinu in stanju vinogradov-Dobro je bila obiskana razstava starih p°' sod, kraške arhitekture, ročnih del. Glavna privlačnost pa je bil sprevod okrašenih kmečkih voz, ki so zbrane navdušili. SODOBNE UČILNICE ZA EKO-NOMSKE-TRGOVSKE TEHNIKE bodo v zgradbi nekdanjega vojaškega sodišča. P° dolgoletni stiski na Srednji ekonomski šoli na Prešernovi ulici bodo sedaj dobili dodatne, sodobne prostore na Roški cesti. Tja bodo preselili kar 34 razredov. IZKAZNICA RIBNIŠKE DOLINE je suha roba. V Ribnici so v začetku septembra imeli 20. ribniški sejem suhe robe m lončarstva. Praznovali pa so tudi 90-letnic° turističnega društva Ribnica. Praznik so p°" pestrile številne razstave in sprevod 5 prodajalci robe in kmečkih voz. NA BREGOVIH MURE je bilo leto* izredno živahno. V teh krajih Pomurja s° turistična društva izredno dejavna. Zdaj jih je 28, ki z vso vnemo poživlja različne dejavnosti v turizmu. Uspešne so tudi pr're' ditve, kot beltinski folklorni festival, btij-raški dnevi v Ižlakovcih, prleški sejem v Ljutomeru, lendavska trgatev in druge. Za-to ni čudno, če računajo da bo letos več ko* pol milijona prenočitev. ZA BOLJŠE POČUTJE GOSTOV. Ljubljana se je iz provincialnega središča P' zvila v mednarodno mesto. Čedalje ve°)e število obiskovalcev in turistov pa pred5 tavlja več težav, kot prometna ureditev >n parkirišča. Zato je oddelek za gospodari dejavnosti in turizem izdal štirijezično do ženko, ki goste informira in prijazno op° zarja na prometno ureditev. . 2,3 MILIJONA PRENOČITEV je imolilj Slovenija v prvi polovici leta. Slovenijo je tem času obiskalo 681.854 turistov, od teg3 333.278 tujih (49 odstotkov). Gostov iz J11 jinc je bilo za 9 odstotkov več kot lam istem obdobju, število njihovih prenočiti pa za 11 odstotkov. Med januarjem in ju nijem je Slovenijo obiskalo največ turist0' iz Italije (75.676), sledijo Nemci (57.905' Avstrijci (55.942) in Hrvatje (39.421). MLIN NA VETER obnavljajo. Podjdnc turistično društvo Sv. Jurij iz Vidma ob bm vnici že nekaj let obnavlja mlin na vetef leta 1824. Ker je na tem področju vetrovf0, so prepričani, da bo obnovljeni mlin jansko mlel. VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 1. decembra 1 dolar 124,18 SIT tolarje'' 1 marka 86,43 SIT tolarjev 100 lir 7,77 SIT tolarjev. NOVICE iz SLOVENIJE W SLOVENCI V ARGENTINI PARIZ, Francija — Na enem izmed večerov Mahlerjevega ciklusa je nastopila ticzzosopranistka Marjana Lipovšek s Pesmimi /.a umrle otroke. Njen nastop z Berlinskimi filharmoniki in dirigentom Claudiom Abbadom so glasbenini kritiki izredno pohvalili in jo imenovali „pcvko s spektakularnim glasom". MARIBOR — Lutkovno gledališče Maribor je predstavilo trinajst uprizoritev, ebenem pa tudi Letopis Lutkovnega gledališča. Lutkovno gledališče iz Ljubljane pa je v Venezueli predstavilo Sapramiško Svetlane Makarovič in Kozlovsko sodbo Josipa Jurčiča. Sodelovalo je na festivalu, kjer je nastopilo še 63 skupin in Amerike, Evrope, Azije in Afrike. VRŠIČ — 2e avstroogrski graditelji veste na Vršiču so skušali, da bi se po njej lahko vozili celo leto, tudi pozimi. Zgradili so jo predvsem iz vojaških razlogov. Niso Uspeli in še danes je cesta pozimi zaprta. Zdaj so predstavniki kranjskogorske in bovške občine imenovali delovno skupino, Ei naj preuči možnosti o uresničitvi prvot-n° zamisli. CELJE — Slovensko pokopališče na Colovcu v Celju, ki ga je ustanovila celjska okoliška občina že leta 1887 in kjer so se, kor je bilo pokopališče mestne občine predvsem nemško, dali pokopavati zavedli Slovenci in narodni voditelji, naj bi spet slu-žil svojemu namenu. Po napovedih oljskega župana Jožeta Zimška naj bi pokopališče uredili v mestni komunalni ob-)ekt, kar pa preprosto pomeni, da bi na njem spet pričeli opravljati pokope. Važno ie tudi, da bo moglo zaživeti pokopališče k°t zgodovinsko kakor tudi spominsko ob- tttočje. MARIBOR — Od 85 divjih smetišč na Mariborskem območju jih je 57 zapuščenih 8ramoznih jamah. Divje odlaganje smeti pa M samo mariborska značilnost. Po zadnjih Podatkih je v Sloveniji več kot 1200 divjih °dlagališč, na njih pa odloženih blizu 800 tls°č kubičnih metrov odpadkov. LJUBLJANA — V Zavodu Sv. Stanisla-Va v Šentvidu je bil koncert glasbenih pravic v počastitev 70. rojstnega dneva otro-5kega skladatelja Janeza Bitenca. LJUBLJANA — Minilo je sto let, odkar 1°slavist in narodopisec, profesor na graški *Miverzi Karu! Štrckelj, začel izdajati Sionske narodne pesmi, prav toliko let pa je *udi minilo, kar je Matija Murko, slavist in Sv°tovno prizani raziskovalec južnoslo-Vanske ljudske epike, napisal prvi narodo-P'sni program Nauki za Slovence. Sionsko etnološko društvo je ob tej prilož-n°sti pripravilo kongres v Cankarjevem >rnu z naslovom Razvoj slovenske etno- °8>jo od Štreklja in Murka do sodobnih ctr>oloških prizadevanj. LJUBLJANA — Tretja letošnja številka r°v'jc Društva slovenskih pisateljev, Sionskega centra PEN in Društva slovenskih n)'ževnih prevajalcev, Litterac slovenicae, Prinaša izbor sodobne slovenske poezije v Panščini. Prevajali so Pavel J. Fajdiga, Jas-n® Markič, Nina Kovič, Francisco Uriza, k^jana Pintarič, Antonio Prcciado, Bar-ara Pregelj in Marjeta Drobnič pesmi Da-Jn Zajca, Kajetana Koviča, Svetlane ^Larovič, Tomaža Šalamuna, Milana De-^0v°' Milana Jesiha, Borisa Novaka, Jure-I* Potokarja, Braneta Mozetiča, Alojza 2ana, Aleša Debeljaka in Uroša Zupana. nji izbor slovenske poezijo, ki ga je : m Ciril Zlobec, prevedel pa Juan Prenz, ® '1 v španščini, v Čilu, objavljen leta 1986 lQ°nakim naslovom kot sedanji: Poesia es-v°na contemporanea. MURSKA SOBOTA — Na kranjsko- gorskem radijskem festivalu je v skupni uvrstitvi zmagal Murski val (in to že petič). Posamične prve nagrade so dobili še Dejan Fujs (dnevno informativni program), Bojan Peček (reportaža), Smilja Baranja in Simona Špindler (kontaktna oddaja), Marjan Dora (komentar), Silva Baranja (glasbena oddaja), satirična skupina Zamurjenci (humoristična oddaja) in Robi Perš (samore-klamni spot). TUB1NCEN (NEMČIJA) — 30-letna Slovenka Polanca Kiissel je doktorirala pri letošnji Nobelovi nagrajenki za medicino, Cristiane Nusslein - Volhard. Mlada raziskovalka bo sedaj delovala v Parizu, na inštitutu Pasteur. LJUTOMER — Dva gimnazijca sta napisala priročnika za učenje angleščine in nemščine. Napisala sta ju na podlagi težav, ki sta jih videla pri svojih sošolcih. Seveda sta jima priskočili na pomoč njuni profesorici in priročnika pred izdajo strokovno pregledali. Priročnik za nemščino je doživel že šest ponatisov, za angleščino pa je izšla šele prva izdaja. SLOVENSKE KONJICE — V občini potrebujejo povprečno po 40 litrov pitne vode na sekundo, vendar nimajo zadostnih kakovostnih virov. Izvir Šotna se ob deževju skali in voda prinaša usedline, zato premišljajo o dveh možnih rešitvah: da bi namestili zelo drage peščene filtre ali pa pripeljali vodo iz izvira v Stranicah. Problem nastane pri tem, da so po novem Stranice v sosednji zreški občini. MARIBOR — Petinštirideset ljudi se je udeleževalo seminarja iz vvaldorfske pedagogike, ki je dvakrat tedensko izmenično v Mariboru in v Gradcu. Na seminarju se poglabljajo v evritmijo, umetnost gibanja, oblikovanja govora in šolo gibljivega mišljenja. V Mariboru deluje le waldorfski vrtec, za katerega pa je veliko zanimanja, zato načrtujejo, da bi v teku dveh ali treh letih dobili prostore tudi za vvaldorfsko osnovno šolo. Taka šola je v Sloveniji trenutno le v Ljubljani. LJUBLJANA — V Sloveniji je sedem otroških vrtcev (v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Jesenicah, Spodnji Idriji, Kopru in Vavti vasi pri novem mestu) s programom, ki so ga pripravili mednarodni strokovnjaki iz 17 evropskih držav in ZDA. Sofinancira jih mednarodna ustanova Soros in v njih so otroci razdeljeni v manjše skupine, ki imajo na razpolago veliko igrač in pomagal ter imajo več vzgojiteljic in varuhinj, kot pa v navadnih vrtcih. SEŽANA — Blizu mejnega prehoda so policisti ustavili dva kombija, ki sta se jim zdela sumljiva. Presenečenje je bilo kar veliko, ko je iz njih prišlo na dan kar štiriinštirideset Romunov, ki so hoteli ilegalno prispeti v Italijo. LJUBLJANA — Kantavtor Tomaž Do-micclj je izdal novo ploščo z enajstimi pesmimi. Naslovil jo je Bivše in bodoče (misli na pesmi uspešnice). Za eno izmed njih, z imenom Marjetica in Tonček, ki da je zelo polemična, je odločil, da bo na plošči nalepka: Opozorilo! Vsebuje psovke. — Tudi veteranski pevec Lado Leskovar je izdal ploščo s svojimi dvajsetimi najlepšimi in najboljšimi skladbami, ki nosi naslov Malokdaj se srečava. ZIMBABWE — Na reki Zambezi pod Viktorijinimi slapovi je slovenska ekipa ljubljanskih Bobrov prepričljivo zmagala na svetovnem prvenstvu v raftingu (spust z gumijastimi čolni), ki je bilo dopolnjeno še z dirko v kajaku. Prvenstva se je udeležilo 26 ekip iz 19 držav in Slovenija je potrdila svoj sloves in naslova evropski in svetovni prvak 1994. mmmmm Poroki: Na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, 8. decembra, sta se poročila v cerkvi Marije Pomagaj Gabrijel Petkovšek in dr. Monika Pergar. Priče so bili: ženinova starša Gabrijel Petkovšek in Irena Petkovšek roj. Škulj ter nevestina mati Slavka Pergar roj. Knavs in nevestin brat Janez Pergar. Poročil ju je dr. Jure Rode. V cerkvi lujanske Matere božje v San Andrcsu sta se 8. decembra poročila Marko F. Corn in Ana Marija Levstek. Za priče so jima bili njuni starši. Novoporočencem čestitamo! Rojstvo: Rojena je bila Ana Celia Dimnik, hčerka Marka in Pcrle roj. Miles. Čestitamo! Krsta: V nedeljo, 10. decembra je bila krščena v cerkvi Marije Pomagaj Katja Marija Kavčič, hčerka Dani ja in ge. Mari roj. Miklavc. Botra sta Franci Miklavc in dr. Andreja Kavčič, krstil pa je delegat Jože Škerbec. V nedeljo, 10. decembra je bil tudi krščen v cerkvi Marije Pomaga Martin Aleksander Žagar, sin Danijela in Marjetke roj. Gerkman. Botri sta bili Rezka Gerkman por. Baccaro in Veronika Žagar por. Petelin. Krstil je dr. Jure Rode. Srečnim strašem iskrene čestitke! Novi diplomanti: Na univerzi v San Isidru je dokončal študije o administraciji podjetij Pavel Danijel Leber. Na državni univerzi pa je končala študije in postala odvetnica Cilka Leber roj. Dimnik. Na državni univerzi v Lomas de Zamora je končal univerzitetne študije Rok Miklič in postal contador publico. Diplomantom lepo čestitamo! Smrt: V Sloveniji je umrl v Cerknici Jakob Tavčar (59). Naj počiva v miru! Proslava Kristu V nedeljo, 26. novembra je Dušno pastirstvo priredilo ob lepi udeležbi vernikov v Slovenski hiši proslavo Kristusa Kralja. Ob 16 je bila v cerkvi Marije Pomagaj praznična sveta maša, ki jo je daroval delegat Jože Škerbec ob somaševanju Jožeta Guština in Toneta Bidovca. Pevski zbor Gallus pod vodstvom Anke Gaser pa je med bogoslužjem izvajal Schubertovo mašo. Sveta maša je bila za raj. škofa dr. Gregorija Rožmana in vse Slovence, ki so darovali življenje zaradi zvestobe Kristusu Kralju. P. dr. Alojzij Kukoviča je pripravil razmišljanje Kristus Kralj in naš čas; zaradi njegove zadržanosti ga je prebral g. delegat. V dvorani Slovenske hiše je bila nato proslava, ki so jo oblikovali recitatorji dr. Marija Avguštin, Tatjana Modic Kržišnik, Žalitev V BENEŠKI SLOVENIJI Kristina Jereb Qualizza, Lučka Jereb Oblak, Helena in Irena Žužek, Urška Nose, Monika in Albi Klarreich, Veronika, Marjan in Tone Vivod, Janez Krajnik, Boštjan in Gregor Modic, Damijan Ahlin, Danijel Grbec, Martin Sušnik, Marcel Brula, Klavdij Selan, Dominik Oblak in arh. Jure Vombergar. Izvajali so dr. Marka Kremžarja pesnitev „Kralj zdomcev" z zelo pomenljivo vsebino. Izvedbo je pripravil lic. Stanko Jerebič. Pesnitev je povezoval zbor Gallus z naslednjimi skladbami: Čajkovski — Tebi pojem in Otče naš, Miiler — O Deus, ego amo te, Wagner — Jubilate Deo, in Handel - Aleluja. Tako recitatorji kot pevski zbor Gallus so z dovršenim izvajanjem napravili zelo mogočen vtis na vse navzoče. J.T. Novi odbor no Pristavi Paskval Gujon, eden zadnjih beneško-slovenskih Čedermacev, 86-letni matajur-ski župnik, je bil letos ob 40-lctnici svojega mašništva kot ena najsvetlejših osebnosti tega območja odlikovan z najvišjim državnim priznanjem Republike Slovenije. To so izrabili tisti, ki ob meji s Slovenijo gojijo hudo in so pomembni le, če na tej meji vladata nestrpnost in napeto razmerje, saj to najbolj slabi tukajšnjo narodno manjšino, Slovence, in posredno tudi Furlane. V tem nekoliko odmaknjenem svetu namreč ustrahovanje nekako še vedno deluje, saj je novica o šikaniranju slovensko krščanskega življa pricurljala v javnost z občutno zamudo. Medtem ko na jugu uniformiranci trepetajo pred mafijo, pa je v tej mirni podeželski vasici starčkov kakih dvajset karabinjerjev nastopilo v slogu praznjenja ventilov potlačenega strahu. Zaradi preiskave so porušili pol tukajšnje cerkvice, kjer se še vedno mašuje v slovenščini. Dcmolirali so verske prostore, popolnoma razbili podstrešje... Razkopali in oslabili so celo temelje stavbe. Uradno so prišli na podlagi anonimne prijave, po kateri naj bi župnik Paskval Gujon skrival orožje v župnišču in cerkvi. Uporabljali naj bi ga „slavokomunisti", katerih duhovni oče naj bi bil prav župnik. Detektorji naj bi odkrili navzočnost kovinskih predmetov v zidovju cerkve. O vsem tem so obvestili namestnika državnega tožilca in začeli razbijati. Domačini si tega početja niso mogli razložiti. Seveda orožja ni bilo nikjer. V sredo, 15. novembra, se je prvič zbral na Pristavi novi odbor, na seji na kateri se zbirajo že dolga leta vsake štirinajst dni. Ta dan so se tudi dokončno razdelile in potrdile funkcije vseh odbornikov. In sicer: Predsednik Janez Jelenc, podpredsednik Andrej Golob tajnik Frenk Klemenčič blagajnik Nande Češarek pomočnica Anica Zarnik gospodar Polde Golob st. gradbeni odbor Ivan Kogovšek kulturni referent Dominik Oblak mladinski referent Edvard Kenda pomnočniki: Helena Dolinšek, Cvetka Tomaževič, Marija Zurc, Igor Ahčin referentka za mladce in mladenke Marija Zurc predsednica Zveze mater in žena Kristina Jerovšek nadzorni odbor: Tomaž Maček, Rudi Gričar, Marjan Kopač in Žiga Krištof. Odlikovanje Občina Matanza in Rotary Club je ob koncu šolskega leta 1995 podelil nagrado "Esperanza de la Patria" stotim učencem, ki so bili v vseh letnikih najboljši. Med temi je bila imenovana Marjana Jelenc. Vsi se tega veselimo in iz srca čestitamo, pravtako tudi njenim staršem za tako lep uspeh. Oddam v najem stanovanje in bungalow za poletje na Katedralu in eno stanovanje v mestu Bariloche. Tel. 0944-24978 (Bariloche). ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo - Tel: 651-2500 / 651-2335 ZDRAVNIKI dr. Marija Avguštin - Specialistka za očesne bolezni. Ponedeljek, torek in petek od 16. do 20. ure. Roma 3122 - 1. nadslr. 3. - Isidro Casanova (20 m od Rute 3). Tel: 485-5194 PS1HOLOCIJA Lic. Jelka Oman, psihologinja. Psihološka pomoč pri učenju in vedenju, orientacija pri izbiri poklica in v njem, ter za starše in vzgojitelje. Finocchietlo 1949, 1 lurlingham, Tel: 665-0268 Psihoanalitični konzullorij; lic. psih. Marko Mustar; Santa Fe 3228, 3° „M" —- Capital —Tel: 831-3546. NEPREMIČNINE IDEAL HOME- Nakup, prodaja, najemnine hiš, stanovanj, zemljišč. Tomaž Matičič - Budisiav Jovanovič, Esmeralda 1256, ler. piso 3, Capital Tel. 339-4597; 769-8109 ZOBOZDRAVNIKI Viktor Leber - splošna odontologija, implanlcs oseo-integrados; sreda in petek, od 14 do!8;Belgrano 3826 - 7. nadslr. „B" - San Martin - Tel: 755-1353. TURIZEM J’otovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk - Tel: 762-2840. Tel. 441-1264/ 1265 Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu Y. Yrigoyen 2742 - San Justo LEGAJO V 3545-82 ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Uvalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadslr. „E" -Capital - Tel: 476-4435; tel. in faks 46-7991. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital Torek in petek od 16. do 20. Tel: 613-1300 AGRONOMIJA Ureditev vrtov, balkonov in parkov (tecnica en jnr-dineria y floricultura) - Milena Bevk - tel. 664-8436. ZA DOM Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Moron - Tel: 489-3319. FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa l.uzuriaga. GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmienlo 385 - 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel: 325-2127. Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejfa - Tel: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 658-6.374 /654-6438 Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -I iladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in I lernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) -1 L Yrigoyen 2756 - Tel: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). Cena največ štirih vrstic S 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— S 12.- MIRAMAR Oddam prostorno hišo (dnevna soba, jedilnica, dve spalnici, garaža, galerija) z vrtom v Parque Mar blizu morja. Informacije: 665-6928 II. srečanje učiteljstva ljudske in srednje šole Slovenska hiša, 16. decembra, ob 8.30 uri. 3 Vabi šolski odsek ZS SOLSKA KOLONIJA ZEDINJENE SLOVENIJE v Počitniškem domu „Dr. Rudolf Hanželič" - Sierras de Cordoba od 26. decembra 1995 do 10. januarja 1996. Zedinjena Slovenija sporoča, da bo stroške prevoza otrok, v znesku $ 60.-za vsakega plačala iz mecenskega daru, ki ga je prejela v ta namen. Nova cena je $ 270: plačilo $ 150,- ob vpisu, ostalo pred odhodom. Prijave do 20. decembra 1995 Mladinski odsek Zedinjene Slovenije Mladinski pevski zbor San Justo ob 25. obletnici prireja BOŽIČNI KONCERT 21. decembra ob 20.30 uri v župni cerkvi Janeza Bosca, Av. Marquez 3031 - San Isidro Prisrčno vabljeni! LE ENA POT VOZI ZASTONJ ~ ^SSBt 27 Slovenijo Kartica SLOG A-MULTIRED Do 31. decembra 1995 Jjjj a « I jL _ V SLOGI JE MOČ! IVI U I * IflG Oci ca) Zveza slovenskih mater in žena in Vincencijeva konferenca lepo vabita na božičnico, ki bo v soboto, 16. decembra, v Slovenski hiši. Začetek ob 18. uri s sv. mašo, nato program v dvorani. Pristavska mladina vabi na silvestrovanje, ki ga bomo začeli z večerjo ob 22. uri, nadaljevali z nizom smešnih prizorov in s plesom ob zvokih orkestra SANS SOUCI prav tja v jutro Novega leta 1996. VAS PRIČAKUJEMO! Levstikova hotela v Italiji PALACE HOTEL je v samem središču Gorice, približno 1 km od državne meje. Ponaša se z odlično restavracijo, dnevnim barom, konferenčno dvorano za 100 oseb in manjšo za 30-40 oseb. Moderno opremljen, 75 sob ali ca. 150 ležišč. V sobah so kopalnica, sušilec za lase, mini bar, telefon, radijski in televizijski sprejemnik; hotel ima tudi zavarovan parkirni prostor. Naslov: Palače Hotel, Corso Italia, 63; (3417) Gorizia Gorica - Tel. 00-39-481-82166 faks 481-31658 NA NOVO ODPRTI HOTEL EMONA 11. kat. je v zgodovinskem središču Rima. Vse sobe imajo lastno kopalnico, radijski in televizijski sprejemnik, telefon, mini bar ter ogrevalne naprave pozimi, poleti pa hladilne. Hotelsko osebje je slovensko, katero bo poskrbelo za vaše dobro počutje. Hotel ima tudi lastni auto-park. Pokličite nas po telefonu: 00-039-6-702-7911 ali 702-7827 Naslov: Hotel Emona, Via Statilia, 23; 00185 Roma V obeh hotelih imajo slovenski gostje popust. Pričakujemo vas! Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redaccion y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telčfono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj O O c r-v c o u ) (J) < FRANQUEO PAGADO Conccsion N° 5775 TARIFA REDUCIDA Conccsion N° 3824 Registro Nac. de la Propicdad lntelectual N° 85.462 Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino S 55; pri pošiljanju po pošti pa S 60; obmejne države Argentine 90 USA dol; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol; Evropa 110 USA dol; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države. C Čeke na ime „Eslovenia Libre' Stavljenje in oblikovanje: MALIVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215 TALLERES CRAFICOS VILKO S.R.L. Estados Unidos 425 - Tel/Fax: 362-7215 (1101) Buenos Aires PETEK, 15. decembra; Seja Upravnega sveta Zedinjene Slove-nije ob 20 v Slovenski hiši. SOBOTA, 16. decembra: Božičnica Zveze slovenskih mater i” žena in Vincencijeve konference. II. srečanje učiteljev ljudske in srecMe šole v Slovenski hiši ob 8.30. NEDELJA, 17. decembra: Poldnevne duhovne vaje za može. ČETRTEK, 21. decembra: Božični koncert Mladinskega pevskega zbora v San Isidro. PETEK, 22. decembra: SKD: Informativni sestanek v Slov. hi' ob 20. uri. NEDELJA, 24. decembra: Božični večer; slovenska polnočnica °*-1 23. uri v slovenski cerkvi Marije Pomagal-PONEDELJEK, 31. decembra: Pristavska mladina vabi na silvestr®' vanje. Poravnajte naročnino■ praksa prodaje na debelo v veleblagov-nicah (supermereados). Znanje angle-ščine. Zglasiti se v ponedeljek, 18. de-cembra, od 11. do 17. ure: Mtro. Santana 276 - San Isidro. Rešitev križanke Vodoravno: 1. Trobim. 6. Srobot. L Rabi. 12. Lov. 14. Novo. 15. Ime. 16. BesdJ 18. Rob. 19. Ga. 20. Pokažem. 22. Jo- ^ Zagoneten. 25. Adama. 27. Idila. 29. VenJJ' ti. 31. Umeven. 32. Sit. 33. Mak. 35. N®]* 36. Reč. 37. Denar. 39. Lep. 41. Ut. 42. B talim. 44. Ze. 45. Sokoli. 46. Imenik. Navpično: 1. Triglav. 2. Rama. 3. O 5. Mleko. 6. Sveže. 7. On. 9. Ovoj. 10- L bogan. 13. Osana. 16. Bogat. 17. Netim-Pamet. 21. Meden. 23. Zanič. 24. Nivcl- Deseto. 28. Lemeži. 30. Imeti. 31. Ukali Ana. 36. Rus. 37. Dol. 38. Rim. 40. Pek-42. Ko. 43. Me