Slovenec


Številka 53.
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
LETNIK XXIV.
JOLIET, ILLINOIS, 1. JUNIJA 1915
prvega večjega boja z Italijani pride v kratkem.
Nemške čete hite na južno Tirolsko na pomoč Avstrijcem, ki vztrajno branijo prelaze. Okrog Przemysla v Galiciji se nadaljujejo ljuti boji in večji del uspehov je na avstro-nemški strani.
Angleži in Francozi hudo napadajo Nem-
ce, ali z malim uspehom.
Du:______
0 dogodkih
nai. 27. maja. (Čez London.) —
torišču ni!: "Ob
na jugozapadnem bojnem J« generalni štab danes nazna-
točk- k t-lrolski mei' in na nekaterih zač l 3l,govzhodn° od Tridenta je net S,°1.Vražnik obstreljevati naše mej-p rdbe s težkimi topovi. Blizu kra-Vapnle (severovzhodno od Triden-
\^>tiuvjno,uno ou i riu
strel-a • dve ital'ianski stotniji po 'Janju naših strojnih pušk popolna uničeni.
strel' oški meii 3*e sovražnik ob-••vJeVa.1 naše Postojanke brez uspeha. Ital" P"morskem mejnem okrožju so 'Jani na več točkah prekoračili me-nan °vražni oddelki, ki so poskušali bitj7.Stl naše Postojanke, so bili od-
Italijani prekoračili Sočo.
skPenCTa' 27' maja- — Močan italijan-
z avre--V°j ie danes po krvavem b°iu in D "Jskimi četami prekoračil Sočo ne) d° mesta Trziča (Monfalco-sta p po1 Angleške) milje od Tr-srJi- FV' avstrijski ranjenci so do-Pel> Pozneje v Trst.
čete, ki so pri čandipu
ze'
>n so na pohodu v Go
• -T,al'janske
k*niš'k- 113 Tirolskc1' so Popravile že-rico (?) v i
zrak i >avstrijiki, tako italijanski
Ob pVCi °b meji so zel° deIavni"
ni Be"etek so v zaščito mesta zbra-je'(lon°gl 2rakoPlovi. En "parsival" v TrstPCl P° žeIeznici iz Monakovega en 2ePPelinovec ima v kratkem
jezer 'Jansl{e topničarke v Gardskem g U So opremljene s težkimi topovi. varske gorske čete so šle včeraj
čez 4485 čevljev visoki Brennerski prelaz, namenjene v Bolcan (Bozen).
Med Salcburgom in Inomostom teka vsak dan 45 vlakov s četami in vojnimi zalogami.
Boji ob koroški meji.
Geneva, 27. maja. — Italijani so "začeli na več točkah 40 milj dolge koroške fronte napadati.
Bitka se vrši pri planini Ploeken in zapadno od Predelskega prelaza na Avstrijskem.
Kralj vodi Italijane.
Rim, 27. maja. — Kralj Viktor E-manuel, ki je sedaj na fronti, je izdal sledeči razglas"?"
"Vojaki na suhem in mokrem! Slovesna ura narodovih zahtev je bila. Po zgledu mojega starega očeta prevzemam danes vrhovno poveljstvo nad italijanskimi bojnimi močmi na suhem in mokrem z zagotovilom zmage, ki jo doseže vaša hrabrost, samozataja in disciplina.
"Sovražnik, ki se pripravljate na boj ž njim, je navajen na vojno in vreden vas. Podpiran po kakovosti ozemlja in spretnih utrdbah, se bc vztrajno u-. piral, ali vaša neukročena gorečnost ga gotovo premaga.
"Vojaki, vas čaka slava, da razvijete italijansko zastavo na svetih zemljah, ki jih je dala priroda kot meje naši domovini. Vas čaka slava, da končno dovršite delo ,ki so je podjeli s tolikim junaštvom naši očetje."
Italijansko vojno naznanilo.
Sledeče uradno naznanilo o vojnih podjetjih je bilo izdano nocoj:
V v* v....
"Dne 25. maja so na tirolo-trentin-ski meji italijanske čete zavzele višino Montbanno, odkoder se je moral sovražnik umekniti, žapustivši šatore in zaloge. Italijansko topništvo se je postavilo v Tonezzu in je ustavilo sovražnikovo streljanje.
"V Karnskih planinah je naš uspeh okrog Valdegana potrjen in Italijani so zavzeli Sazello in Prevolo.
"V Raccolanski dolini so bile naše izgube štirje usmrčeni ter en častnik in deset vojakov ranjenih. Sovražnikove izgube so bile težke.
"Splošni položaj je popolnoma zadovoljiv."
Nemčija napove vojno.
Geneva, 28. maja. — V Basel je iz Berlina dospela brzojavka, da bo Nemčija v 48 urah formalno napovedala Italiji vojno, in da bo Turčija pozneje sledila zgledu.
Italijanske čete so pod zaščito top-ničark zavzele nekaj gričev severno od gore Baldo. Njihov namen je, obkoliti sovražne utrdbe ob ustju Adiže in prodreti v Mori. Avstrijski zrakoplovi so bili pregnani.
Sumljivi nemiri.
Milan, 28. maja. (Čez Pariz.) — Zaradi resnih nemirov, ki so se pripetili tukaj v zadnjih dheh, so vojaška obla-stva prevzela mestno upravo. Glavni namen tega koraka je baje, ščititi v Milanu naseljene Nemce in Avstrijce, ki so bili baje proti njim naperjeni iz gredi. General Spingardi, poveljnik posadke, je danes izdal razglas, ki v njem naznanja, da "bo proti izgredni-kom uporabljal polno" strogost zakoiiil.'
Na boj proti Italiji!
Berlin, 25. maja. — Na stotine ra-dovoljnikov, med njimi mnogi čez 50 let stari, se zglasuje vsak dan pri o krajnem poveljstvu v Frankfurtu ob Majni z nujno prošnjo, da se jim da priložnost, iti na boj proti Italiji. Italijani zmagujejo, kjer ni sovražnika Rim, 28. maja. — Oddelek italijanskega zrakoplovnega brodovja je pod-jel snoči uspešen napad na železnico Trst-Nabrežina. Ob tirolski meji in na Furlanskem so pridobili Italijani lladaljnega terena.
Semkaj poročajo, da se vrši topniška bitka med utrjenimi italijanskimi postojankami na trentinski fronti in Avstrijci. Uradno naznanjajo:
"Ugledni meščanje v Val Sugani in drugih zasedenih krajih so nasproti italijanskim vojaškim oblastvom iz razili svojo vdanost. • Naše čete se Vztrajno in uspešno bojujejo ob kranjski (!) mejiA Ujeli smo nekaj mož.
"Na furlanski fronti smo zasedli Grades in bili od prebivalstva z navdušenjem sprejeti."
Bombe za Benetke.
Dunaj, 29. maja. — Nekaj naših vodnih zrakoplovov je snoči spuščalo bombe na Benetke in povzročilo več Velikih požarov blizt| arzenala.
Ob Lubaczowki in vzhodno od Ra-ciymna so Rusi včeraj napadali, a so bili povsod odbiti. Na vzhodnem bregu Sana zaveznika neprestano prodirata.
Strah pred avstrijskimi zrakoplovi.
Rim, 30. maja. — Po tozadevni odredbi pristojnega oblastva so ponoči vsa pristanišča ob jadranski brežini v temi. Povelje, da se po solnčnem zahodu ne smejo prižgati nobene luči, ozir. ceste električno razsvetliti, šc razteza tudi na Benetke, Ancono in Brindisi, kakor tudi na notranja mesta Milan, Bologna, Brescia in Videm.
■ajn»rloan jfraaa Association.
SNE OVIJAČE, KI ŠČITIJO AGLEŠKE VOJAKE PRED SMRTO-Cl	NOSNIMI PLINI.
ž£ ka kn;
• 0pr . kakšcn je videti angleški vojak z najnovejšo opremo na boji-k°Le Oozd"1'6" z ,,ekako obVezo i z bombaža in tenčice, ki pokriva nje-^a snlr|(rvi ln mu daje priložnost za oddih potem, ko razpoči na bojišču 'nil, '"!?s.na Plinova bomba, ki jih zdaj rabijo Nemci. Pred uvedbo teh kov	so plini, sledeči razpoku nemških bomb, usmrčali na tisoče
Linija Stryj-Drohobycz predrta.
"Obenem je armada Linsingenova, ki je tudi sestavljena iz nemških in av-stro-agrskih četj po zelo težkih bojih predrla rusko fronto jugovzhodno od Drohobycza in v bližini Stryja ter prisilila ,-ovražnika k umiku. Tudi na tej točki se boji nadaljujejo.
"Na fronti ob Prutu in na Rusko-Poljskem je položaj ostal neizpreme-njen.''
Osamljenje Przemysla.
Dunaj, 27. maja. (Čez London.) — Obkoljevanje trdnjave Przemysl, ki se nahaja izza dne 22. marca v ruskih rokah, naglo napreduje.
Aystro-ogrske čete so dospele na kakih osemnajst milj vzhodno od Przemysla ležeči točki do glavne železniške proge, držeče v Lvov.
Po binkoštni zmagi nemških zaveznikov pri Radymnu, severuo od Przemysla, je bil sovražnik prisiljen k opustitvi svojih fnočno utrjenih postojank zapadno od Sana. Prehod Rusov čez reko San se je izvršil .v najstrašnejšem topniškem streljanju in ga priče samovidci opisujejo kot kata-strotjj. Bežeče čete so bile pri poskusu, kar najhitreje dospeti do mostov in brodov, po težkih avstrijskih mož-narjili obsipane s pravcato točo izstrelkov :n so utrpele ogromne izgube.
Duh ruskih čet, sestavljenih večji del iz nedavno nabranih novincev, mora biti po mnenju avstrijskih vojnih porocevavcev pretresen. Za resničnost te domneve govori visoko število ujetnikov in zaplenjenih topov.
Ogrožajo umikajoče se Ruse.
Bef-lin, 27. maja. — Gen. Macken-senoVa armada Nemcev in Avstrijcev neprestano prodira južno proti glavni ruski koloni na umikn iz Przemysla.
Vojni urad je to naznanil danes po-poludne, a ni potrdil neuradne brzojavke iz Eperjesa na Ogrskem, da so Avstrijci in Nemci dospeli do želež-nice Przemysl-Lvov.
V.-u današnja poročila iz Galicije se ujemajo v tem, da je bitka okrog Pr-zeni' -ta najljutejša, odkar je Macken se fKo
dveh točkah, se Rusi trdovratno upirajo na vzhodnem bregu reke San ravno severno od trdnjave. Njihovo skrajno desno krilo, stisnjeno med dva nemška oddelka onostran reke, se bije da se reši uničenja.
Z nemškim odgovorom Stric Sam nezadovoljen.
en itačel poditi sovražnika iz Galicije, to JT n j i tMVtt' i ■ krilo prt d r fo na
Nemčija ni dala zagotovila za varnost na morju v vojnem pasu podmorskih čolnov.
WILSON POŠLJE NOVO NOTO.
Imeti hoče določen in brez^c "-ojen odgovor na svoje zahte**'-
Berlin, 29. maja. — Nemški ;o-vor na ameriško noto, poslano po potopu "Lusitanije", je bil ppdpisan po g. Jagowu, ministru zunanjih stvari, ob 11. uri snoči in izročen poslaniku Gerardii danes dopoludne za poslatev v Washington.
Odgovor izraža obžalovanje Nemčije za poškodbe, ki so jih utrpeli Američani vsled napadov s podmorskimi čolni in zrakoplovi, ter nudi odškodnino v slučajih, v katerih-^je Nemčija spoznana za krivo.
Nemška nota odlaga neposreden odgovor na vprašanja, katera je stavil predsednik Wilson, dokler se stvar podrobneje ne pojasni. Nemčija želi ugotoviti, ali je bila "Lusitania" ne-oborožena trgovinska ladja, ali je bila rabljena za prevoz vojnih zalog in vojakov, a obenem kot prevozna ladja nič hudega slutečih potnikov v zavarovanje vojnih zalog.
Nadalje izraža Nemčija obžalovanje za "nenamišljene napade'' na ameriški parnik "Cushing" in "Gulffiftht".
Kaj misli Amerika storiti?
Washington, D. C., 30. na j a. — Kaj
vprašanjem se še bavi zavezna vlada in ameriško ljudstvo ima odgovoriti z ozirom na:
Usmrčenje 115 Američanov pri razdejanju britanskega parnika "Lusitania" po nemškem podmorskem čolnu dne 7. maja.
Usmrčenje enega Američana pri raz-uejanju britanskega parnika "Falaba" pu nemškem podmorskem čolnu dne 28. marca.
Napade na ameriške ladje po nemških podmorskih čolnih brez svarila proti pravilu pomorskega vojskovanja, ki zahteva, da zajemač obišče in preišče ladjo, ki jo misli razdejati, ter skrbi za varnost nebojevnikov na krovu.
Nemški odgovor na predsednikove zahteve ne daje zagotovila, da se ne bo u smrčanje Američanov nič več obnavljalo ali da se ameriške ladje ne bodo napadale v vojnem pasu.
Predsednik pošlje novo noto.
Washington, D. C., 31. maja.—Predsednik Wilson pošlje drugi odgovor Nemčiji, ki bo zahteval določen odgovor na njegovo zahtevo, da se noben Američan ne sme več usmrtiti in nobena ameriška ladja napasti v vojnem pasu podmorskih čolnov.
Predsednik sestavlja noto nocoj in jo predloži svoji vladi jutri. Ali bo nota ultimatum, določajoč časovno mejo za nemški odgovor, še ni znano.
Nota se odpošlje v Berlin v sredo, ko se bo grof Bernstorff, nemški po-
namerava Amerika
stoi'.i? — ~
S tem slanik, posvetoval s predsednikom.
V Galiciji.
Dunaj, 27. maja. (Čez London.) —■ V današnjem naznanilu generalnega štaba o dogodkih na severovzhodnem bojišču je rečeno:
"Pri srditih bojih okrog Przemysla sta imela nemška (!) zaveznika zaznamovati novih uspehov. Vzhodno od Radymna so čete našega šestega vojnega zbora naskočile Nienowice in vi šine pri Hosodysku, ki so jih Rusi trdovratno branili. Ujeli smo tamkaj 2,000 mož in zaplenili šest tbpov.
"Jugovzhodno od Przemysla se je zaveznikoma posrečilo, predreti eno sovražnih glavnih postojank pri Gu-skowu in odbiti Ruse. Pri tem je prišlo v roke zmagalcev 2,800 ujetnikov in enajst strojnih t"šk. Boji se tamkaj nadaljujejo.
Avstrijci prodirajo v Galiciji.
Avstro-ogrski vojni glavni stan, čez London, 28. maja. — Velika bitka v osrednji Galiciji se še nadaljuje v lju tih napadih proti Rusom severno in južno od Przemysla. Vojna napoved Italije proti Avstriji očividno ni vpli vala na vztrajnost avstrijskih armad v Galiciji.
Močnejše topništvo avstrijsko, ki se je izborno izkazalo že začetkom bitke po uvedbi nove Skodove havbice, šest palcev debele, in s pomočjo več nemških baterij z osem palcev debelimi topovi, še vedno odločuje boje. Rusi =e izganjajo iz postojanke za postojanko dostikrat že po streljanju s topovi, in če se to ne posreči, pa z bajonetnim naskokom.
Položaj pred Przemyslom.
Zagozda, ki sta jo nemška zaveznika ponedeljek pognala čez San severno od Przemysla v rusko fronto, prodira vedno globlje v sovražne postojanke. Njena ost je včeraj dosegla kraja Cho-tynice in Krusovvice, ki-ležita šest milj vzhodno od Sana in štirinajst milj severovzhodno od Przemysla.
Tudi iz južne smeri oblegovavci neprestano napredujejo. Včeraj so zavzeli trdovratno branjene postojanke na višinah južno od Medike, ključ ruske fronte, in ležeče komaj osem milj vzhodno od trdnjave. Samo še kakih dvanajst milj široka proga je odprta med obema kriloma, in tudi ta proga >se utegne zapreti, ko se težki topovi spravijo v ospredje, da posežejo v boj. To bi izpopolnilo obkolitev Przemysla.
Tudi od južnega krila v soseščini Stryja poročajo nove, važne uspehe. Rečeno je, da so bili Rusi tamkaj pognani nazaj na svoje zadnje obrambne postojanke.
Z zapadnega bojišča.
Berlin, 27. maja. — Nemški vojni glavni stan je danes izdal sledeče naznanilo:
"Vkljub temeljitemu izjaiovljenju francoskega poskusa, dne 25. maja predreti naše linije med Vermellom in Lorettskimi griči, je sovražnik danes obnovil svoje podjetje. Močne oddelke je zbral za naskočni napad na ozki fronti šestih milj, ali napad je bil odbit. Y polni posesti naših postojank smo. Veliko število padlih Francozov leži pred našimi prekopi.
"Nadaljnji sovražni napadi pri Sois-sonsu in v gozdu pri Le Pretru so bili odbiti."
Poroča zavezniške uspehe.
Pariz, 27. maja. — Sledeče uradno naznanilo je izdal vojni ti si d nocoj:
"V predelu severno <"1 Arrasa je bilo danes več ljutih spoxwlov, ki so se jcuncali za pas	'
"V okrožju Angresa je sovražnik podjel dva protinapada, a je bil obakrat odbit.
"Vzhodno od Ablaina so čete, ki so prej vzele Carency in večji del Ablaina, danes zavzele nemške okope.
Belgijci odbili dva napada.
Belgijske čete so snoči odbile dva nemška napada, enega severno in drugega južno od Dixmuda. Prvi je bil 'odbit s protinapadom, a drugi ustavljen po topniškem streljanju.
"Vzhodno od Neuville St. Vaasta so Nemci šli k napadu, a so bili zaustavljeni po našem topništvu.
"Na raznih točkah ob fronti, posebno blizu Reimsa in v Vogezih, so bili včeraj topniški spopadi."
konzula v St. Louisu, in njena dva sina so bili prisiljeni snoči po kanadskih priselitvenih uradnih v White Rocku na meji, zapustiti vlak Great Northerh železnice, ki so se na njem hoteli peljati v Kanado.
Skandinavci ostanejo nevtralni.
London, 27. maja. — Švedsko, Norveško in Dansko so poslala Italiji, Nemčiji in Avstriji po njihovih vojnih, napovedih formalno obvestilo o sklepu skandinavskih narodov, vzdržati strogo nevtralnost.
"Majestic" pogreznjena v Dardanelah.
London, 27. maja. — Admiralski u-rad je nocoj naznanil razdejanje britanske bojne ladje "Majestic" po torpedu, med tem ko je bojna ladja podpirala zavezniško armado na poliotoku Gallipoli. Torpedo je bil izstreljen po nemškem podmorskem Čolnu. Uradno poročilo pravi, da so bili "skoro vsi častniki in mornarji rešeni".
"Majestic" je bila šesta velika ladja, ki so jo zavezniki izgubili izza pričeska vojskovanja proti Dardanelam, in druga, ki je postala žrtev nemških podmorskih čolnov, nedavno dospelih v tamošnje vodovje. Ladja je bila zgrajena leta 1895.
Grški kralj boljši.
Berlin, 27. maja, čez London, 28. maja. — Brzojavke, prejete v Berlinu iz Aten in sicer iz vira v tesni zvezi s kraljem Konstantinom, pravijo, da je stanje kraljevo vobče popolnoma zadovoljivo, nasprotno razburljivim poročilom.
Sv. oče o vojni.
Rim, 26. maja. — "Čas, ki v njem živimo, je žalosten, ali naše prošnje bodo odhajale še bolj pogosto in bolj goreče nego kdaj do tistih, ki imajo v svojih rokah usodo narodov," je izjavil papež Benedikt v pismu na kardinala Vannutelli, objavljenem v"Osser-vatore Romano", vatikanskem glasilu.
Papež omeuja svojo prvo encikliko, ki je v njj nujno priporočal vojskujočim se narodom, naj sklenejo mir, a poudarja, da njegov glas ni bil uva-ževan in se je vojna nadaljevala, dokler "se ni strašni požar razširil v našo ljubljeno Italijo".)
Osemnajst žrtev povodnji.
Kansas City, Mo., 28. maja.—Osemnajst oseb je mrtvih vsled ploh in neviht in povodnji po državah Kansas, Missouri in Oklahoma v zadnjih treh dneh. Poplave so resne in se nagio razširjajo. Nasipi ob reki Arkansas so predrti na mnogih točkah in Vsa dolina je poplavljena, kakor že mnogo let ne. Po farmah napravljena škoda je velika.
i Štirideset rudarjev zajetih.
Nanaimo, B. C., 27. maja. — Štirideset rudarjev je bilo zajetih ijo pli-novi eksploziji v reservnem rudniku Western Filel-družbe tukaj pozno danes. Šestnajst je bilo rešenih in dve trupli sta bili spravljeni na površje. Usoda ostalih rudarjev je ijeznana.
Zadržani ob kanadski meji.
Blaine, Wash., 27. maja. — Mrs. E. K. Schwegel, soproga avstrijskega
MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR.
Pošiljamo denar v staro domovino: na Kranjsko, Štajersko, Primorsko, Hrvatsko, Koroško in vse druge Av-stro-Ogrske dežele, ter na vse druge kraje in sicer popolnoma zanesljivo, točno in po pravi dnevni ceni.
V stari domovini izplača denar c. k. pošta.
Pošljemo denar tudi stalno naseljenim vojakom.
Najnižje cene:
10 kron pošljemo za.........$
25 "
50 100 500 1000
1.65 4.10 8.10 16.20 80.50 159.75
Pri teh cenah je poštnina že vračunana.
Denar nam pošljite po Vaši naj-bližnji pošti; obenem priložite "Money Order-ju" še svoj natančen naslov, istotako natančen naslov one osebe, kateri se naj denar izplača na pošti v stari domovini.
Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, Illinois.
Vse naše poslovanje je jamčeno.
2.
AMERIKANSKI SLOVENEC. 1. JUNIJA 1915.
Amerikanski Slovenec
, . Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
utegnila biti globa $1,000 ali 5 let v državni kaznilnici, je. bila določena na globo $25. Johnson je takoj prosil za obnovo pravde. Tako se je končala senzačna pravda, ki so jo povzročile spletke pri letošnji volitvi v Ročkdalu med županskima kandidatoma Braun in Cramer ter njunimi pristaši. ■
—	Škrlatica še vedno razsaja po Jolietu. Že šesto jolietsko šolo so za časno zaprli med sedanjo nalezljivo boleznijo, in število okuženih otrok je nad 125.
—	Nad 100 Italijanov v Jolietu se baje pripravlja, da odrinejo v staro domovino na boj.
—	Pisma na pošti imajo: Bolte Aloj zij, Bucs^n Rozalija, Klobučar Frank, Kosorukan Anton, Zdravje Janez.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo,
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays at)d Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.

Joliet, 111., 29. maja. — Ker pade letos Memorial day ali Spominski dan na nedeljo, ga bomo obhajali naslednji dan, to je", v ponedeljek, ko bo zaprta tudi tiskarna A. S.; zato pišemo joliet-ske novice že danes, v soboto, da izide naša prihodnja torkova številka o pravem času. Na Spominski dan, ko veterani venčajo jgrobove vseh tistih, k' iso bojevali v državljanski vojni (1861-1865) za edinost Združenih Držav in njihovih nasprotnikov, so vsako leto zaprti vsi javni uradi, kakor sodišče, javna knjižnica itd.
—	Gg. John D. Petric i rt Jos. Butala iz Rockforda, ki sta vposlena pri ta-mošnji Rockford Brewing Co., katera je najbrž edina pivovarna v Ameriki, katere lastniki so Slovenci, sta se mudila zadnjo nedeljo v našem mestu na obisku.
—	Illinoiška vodna pot in Joliet. Vodnopotna predloga (waterway bill), ki smo o njenem sprejetju v državni poslanski zbornici že poročali, je bila •-prejeta tudi v senatu illinoiškega za-konodajstva in sicer zadnji četrtek s 33 proti 9 glasom. Tem povodom je guverner Dunne pohvalil jolietsko trgovsko združbo za njeno pomoč v prid vodnopotni predlogi; kajti predloga ne bi bila tako brzo sprejeta, da niso združeno sodelovale trgovske združbe v mestih ob reki Illinois, in med njimi •najbolj jolietska, zlasti prejšnji župan Wood. — Z delom za napravo illinoi-ške vodne poti se prične v Jolietu, kakor poročajo. Guverner upa, da se bo začelo z gradnjo okoli dne 1. avgusta t. 1. Tedaj bo lahko dobilo delo ogromno število nezaposlencev, ki sedaj zaman iščejo dela v Chicagu in drugod, pa tudi v Jolietu. Toda gotovo še ni, ali res prično z delom že dne 1. avgusta: odvisno je od tega, ali bodo imela opraviti z vprašanjem ,o ustavnosti predloge sodišča, ali ne. Več o tem naznanimo, kadar kaj več izvemo.
—	Novi poštar jolietski John F. Quinn, nedavno imenovan po predsedniku Wilsonu kot naslednik Johna T. Clyne, prevzame poštni urad v svojo oskrbo v torek, dne 1. junija. G. Clyne ki je bil poštar tukaj dvanajst let, se popolnoma posveti bančnim poslom kot blagajnik C?ommer<;ial Trust & Savings-banke.
—	Majhna kazen. Frank Johnson, volilni sodnik pri volitvah v bližnjem Ročkdalu dne 20. apr. t. 1., je bil v sredo po porotnikih v tukajšnjem okrožnem sodišču spoznan krivim premišljenega zanemarjenja dolžnosti kot volilni uradnik. Njegova kazen, ki bi
Joliet, 111., 1. jun. — Društvo sv Družine št 1 je imelo svojo redno mesečno sejo zadnjo nedeljo popoldan na kateri se je razpravljalo o raz nih rečeh.
Društvo je sklenilo, da vseeno priredi piknik dne 4. julija, ki bo letos na nedrja, v Thei4<;i- parku. Če ne bo ječmenovca se bomo pa hladili s sla-doledoitt iri drugimi mehkimi pijačami. Vstep bo vsakemu prost, le ob vstopu na park moral bo vsak moški kupiti si 25c vrednih tiketov, katere bo lalikd porabil na parku.
Naše društvo je veliko in če druga mala društva lahko prirede svojo veselico, pa nimajo zgube zakaj bi naše ne. Če samo člani in članice pridejo bo že velika truma in bo dovolj pro meta in zabave, a nadejamo se, da nas počaste s svojo prisotnostjo tudi druga slavna slovenska in hrvatska društva, oziroma njih člani in članice.
Odbor je bil izvoljen, ki bo oskrbel celo zadevo.
Društvo je sklenilo tudi, da se naročijo pravila in sicer 600 izvodov, ki se razdajo na prihodnji seji.
Naše društvo lepo napreduje. Vedno se še kdo oglasi za pristop. Vstopnina v društvo je popolnoma prosta še zdaj. Le $1.00 mora vsak prosilec plačati za pristopnino k Družbi sv. Družine in mesečnino vnaprej.
Člani in članice večinoma redno plačujejo svoje prispevke vnaprej in že se je nabralo vsega skup do $2,000.00. Vendar so nekateri tudi nekoliko zaostali s plačilom, zato se jim tem potom opozarja, da naj poravnajo svoje male prispevke.
Nekoliko jih je tudi še,' ki niso bili pri zdravniku, pa tudi so zaostali s plačevanjem. Ti se prijazno opomnijo, da pridejo plačati svoje prispevke, ker drugače se jih ne bo vpisalo glavno knjigo. Naj vendar vsak spojina, da se Od njega nič več ne zahteva kot od drugih članov in če član-(ica) ne plačuje prispevkov nima nobene pravice pri društvu. Kakor pri drugih društvih, ki imajo veliko večje asesmente in prispevke, tako se morajo pri našem plačevati isti vedno vnaprej, ker le na ta način je mogoče z malimi doneski obstajati in napredovati, če vsak točno plačuje.
V kratkem bomo dobili pravila Druž be sv. Družine in znake ter certifikate, da bo vse v popolnem redu. Malo je treba potrpeti tudi, ker smo še mladi in vsega ni mogoče tukaj urediti.
Naše društvo in D. S. D. je tako-rekoč srečna, ker so vsi 'clani(ice) zdravi in živijo. Posebno za to, ker se je od začetka vpisovalo člane(ice) brez zdravniške preiskave. Že je več ljudi umrlo, ki bi bili takrat v začetku sprejeti, če bi bili prosili sprejema. Sicer se je pa tudi pazilo, da ni kdo prišel bolan v društvo, dasi se ni zahtevalo preiskave. Edina nesreča se je pripetila pok. br. Dežmanu v La Salle, ki ga je vlak povozil. Za njim je D. S. D. že izplačala, kakor znano, del smrtnine njegovi soprogi, ki je nji pripadal, a ostanek, ki pripada njegovi hčerki se izplača takoj, ko bo imela postavnega varuha ali bo polnoletna.
Konečno uljudno vabimo rojake in rojakinje, da v obilnem številu pristopajo v D. S. D. Ako so pri drugih društvih je pa dobro, da še k nam pristopijo, ker človek ne ve kjer in kdaj ga nesreča doleti. Zdaj je najlepši čas pristopili k nam, ker je pristop v društvo pro-it in asesmenti so dovolj nizki. Naše društvo je veliko in trdno, pa tudi Družba dobro raste in je vsakdan močnejša.	Odbor.
bo seja in takrat si bo društvo izbralo stalen odbor.
Pri vpisovanju udov in pregledovanju je nastalo uradovanje kot pri ban-ski stolici. Vse smo uredili dobro, kakor smo najbolje mogli.
Društvo je temeljito ustrojeno in napredovalo bo. Jaz sem jim dal vse potrebne nasvete, da bodo znali kako voditi društvo. V začetku je najtežje, ker je vse novo, pa se že privadijo sčasoma.
Delavske razmere so tam jako slabe. Društva ni tam še nobenega slovenskega.
Novemu društvu sv. Družine v Madison, Illinois i njegovem članom-(icam) kličem: Rasti, cveti in se množi! Iskrena Vam hvala za prijaznost in sodelovanje ob ustanovitvi.
Konečno kličem celemu članstvu naše slavne Družbe sv. Družine—Bog Vas živi in ohrani zdrave — na mnoga ljeta!	Anton Trgovčič,
2. fin. i porot, odbornik D. S. D.
CENJENI ROJAKI!
občine in posamezne naselbine v skupno Zvezo! za skupne koristi!
Kako velikansko je že narodno delo, katerega so izvršile enake organizacije drugih narodnosti!
Zato, možje, stopimo skupaj pod o-kriljem naše Zveze! Stopimo skupaj, vsi in samo možje, ki smo enega duha in enega srca! Združimo se vsi, ki smo katoliško narodno zavedni! Združimo se v to Zvezo vsi, ki smo trdno odločeni, da hočemo katoliški Slovenci tudi ostati do zadnjega svojega zdihlje-ja. ki hočemo naše stare slovenske tradicije ohraniti tudi našim potomcem do poznih rodov. Naše ime ne sme izginiti v Ameriki, če tudi izgine naš narod!
Zato, rojaki, obilo dela nas čaka v tej Zvezi! Veliko je že bilo zamujenega! Zato pa, katoliško slovenski mož na dan! Vzdramimo se! Plunimo v roke prav po kranjski navadi in hajd na delo!
Vsi za enega, vsak za vse!
(Rev.) P. KAZIMIR O. F. M.
tajnik.
Mount Olive, 111., 31. maja. — Slavna D. S. D.! Naznanjam Vam, da sem bil v nedeljo dne 30. maja v mestu Madison, III., kjer smo ustanovili novo društvo sv. Družine in sicer s 15. članiticami), ki so sledeči: Anton Pleše, Marija Pleše, John Novosel, Franca Novosel, Frank Mavretich Anton Jelenich, Anton Ruzich, Jacob Briški, Ivka Glad, Ivka .Kajfež, Nicholas Skundrich, Ivan Gudac, Filip. Abramovič, Antonija Sprajcar, Jožefina Abramovič. V moji prisotnosti so bili ti člani-(ice) po zdravniku pregledani.
Na prvi seji se je zaključilo, da bo društvo kolektalo po 60c na mesec za bolniško blagajno in plačevalo po $1.00 podpore za vsak delavni dan.
Ker sem moral na vlak, za to ni še odbor izvoljen. Prihodnjo nedeljo
Zgodovinski so dnovi, v katerih živimo. Kaj takega, kar mi gledamo in česar smo mi priče, še ni bilo v zgodovini človeškega rodu in dal Bog, da bi nikdar več ne bilo!
Ti svetovni dogodki pa vplivajo tudi na nas, na vse naše javno in zasebno življenje. Vsi moramo čutiti njih težke nasledke.
Lansko leto, ravno ob začetku teh svetovnih dogodkov, je bila vstanov-ljena v Chicago, 111., "Zveza Katoliških Slovencev v Ameriki", ki je dobila nalogo, združiti vse katoliško zavedne može v mogočno zvezo v o-brambo naše svete vere med nami A-meriškimi Slovenci, za probujo verske in narodne zavesti in za razširjanje prave izobrazbe.
Kmalu na to 'se je pa začela vstanav-ljati in se je tudi vstanovila Slovenska Narodna Liga.
Ker nam je ljubi mir najprej pri srcu, zato nismo motili tega delovanja, zlasti še, ker se nam je zatrjevalo, da se gre pri Ligi za rešitev nujnega narodnega vprašanja, ki je pereče in zahteva takojšnjo rešitev, zato smo z našo "Zvezo" počakali, da naj najprej Liga izvrši svoje delo in pokaže, kaj in kako hoče. Do sedaj je pa Liga že lahko storila vse, kar in kolikor je hotela in mogla, zato nam ne more nihče predbacivati, da hočemo kak prepir, ali da hočemo uničevati, kar so drugi 'sezidali. Zato mislimo, da more sedaj naša Zveza nastopiti s svojim programom .in delom v korist in pro-speh ameriških Slovencev. ZSto pa, katoliški zavedni Slovenci in dragi nam rojaki!
Že meseca januarja je stopila pred Vas Zveza Katoliških Slovencev in Vas povabila v svoj krog, pod svojo zastavo. Danes 'stopa v novič in Vas vse še enkrat prav uljudno vabi, da se nam pridružite!
Rojaki! Resni so dnovi, v katerih živimo tudi za nas, tudi za naše versko prepričanje! Sovražnik je marljivo pri delu. Z mrzlično naglostjo in hitrostjo in nerazumljivo besnostjo se hiti organizovati v mogočno vojsko, katero namerava napasti vse one naše svetinje, za katere so naši očetje stoletja prelivali svojo srčno kri in ki so nam tako mile in drage, da se nam ne zdi naše življenje brez njih vredno življenja.
To vidijo vsi katoliki vseh narodnosti, po celem svetu. To vidijo zlasti katoličani Združenih držav. Kako se zato zavedni katoliki vseh narodnosti zanimajo za delovanje nasprotnikov in enako hite skupaj pod skupne zastave, v mogočne katoliške organizacije, da jih napad sovražnikov ne bo našel nepripravljenih. V kako krepke organizacije in Zveze so na pr. združeni naši Irci, Nemci, Poljaki in dr.
To opazujejo tudi vsi naši voditelji, to vidijo naši škofje, to vidi naš vrhovni poglavar sv. cerkve 1 Zato vsi spodbujajo katolike celega sveta, vseh narodnosti: "Katoliki organizirajte 'se!" "Katoliki skupaj pod skupne zastave!"
Rojaki, tudi mi moramo na noge! Mej nami naše razmere niso nič boljše, kakor med drugimi narodnostmi, ali morda še slabeje! Da, pomislimo, kako je marsikje po naših slovenskih naselbinah! Pomislimo, kako nam naš narod gitie in tone! Zato moramo tudi mi skupaj! Vsaj mi nismo nič manj navdušeni za svojo sv. vero! Prav nič manj hrabri nismo in prav nič manj zavedni, kakor katoliki drugih narodnosti! Zato skupaj vsi, ki se še zavedamo svojih starih pristno slovenskih načel! Zveza je storila začetek! Postavila je podlago! Bratje, podajmo si roke v/krepko mogočno Zvezo!
Vsak imamo svoje zmožnosti in moči, ti svoje, jaz svoje. Toda kaj morem jaz sam? Kaj moreš ti sam? Vse te številne zmožnosti in sile so nič, ako so same za se ločene. Denimo jih skupaj vsi, vsak svoje in sicer v en skupni namen, kako velikansko silo bomo reprezentovali! Kako velikansko glavnico moremo skupaj spraviti, s katero bi 'se dalo nezmerno veliko dobrega storiti za nas vse!
Koliko zavednih katoliških mož imamo po širni Ameriki! Pravi biseri katoliškega moža so! Zmožni so! Navdušeni so! Delavni so! Toda, kaj morejo sami? Nič!
Zato pa:
Bratje, v kolo vsi stopimo! V zvezo urno dajmo si roko!
Ti daj meni svojo roko, jaz dam svojo tebi! Vsi za jednega, vsak za vse I Združimo se posamezni katoliški možje po celej Ameriki, posamezna društva, posamezne slovenske cerkvene
DELO TRETJEGA ARMADNEGA ZBORA AVSTRIJSKEGA.
Po časnikih se hvalijo junaška dela. katera je izvršil v sedanji vojni tretji armadni zbor, ki je dobil naslov "železni zbor". Pri tem zboru je tudi kranjski 17. pešpolk in sploh je pri njem največ Slovencev. V Galiciji in na Karpatih si je pridobil tretji zbor, ki stoji v bojih skoraj vedno v prvih vrstah, neminljivo slavo. Komaj je prišel na bojišče, se je že bojeval cel teden pri Premišljanih blizu Lvova s tremi ruskimi zbori. Večkrat je prišlo do napadov z golimi bajoneti, katerih se mehki Rusi silno boje. Umaknili so se sicer naši ondi veliki premoči, a zadali so sovražniku hude rane. Te den pozneje se je začel boj pri Gro-deku. Tu so "Sedmičarji" po strahovitih bojih dosegli zmago: 47. polk je z naskokom vzel Mšano, 27. polk Cu-njov, 87. polk s 7. bataljonom lovcev Povitenski. Dobili so naši mnogo vjetnikov in se veselili zmage, a kar pride dne 12. septembra na večer povelje, da naj se umaknejo v Sekovo pri Gorlicah. Vkljub zmagi so se tedaj morali umakniti, ker se zgoraj pri Ravaruski stvar ni iztekla dobro. V začetku oktobra so šli tudi naši osvobodit Premišelj. 10. oktobra so prijeli Ruse pri Pokjetnikih in prišli v Ra-dimno. Potem so pa pridrvili naglo v 19 dnevno bitko pri Premišlju. Dobro so se bili lovci 20. bataljona pri Blozevu. Cel kor je planil na Ruse in jih veliko vjel. Niso se ustrašili 'slovenski junaki niti ruske artiljerije, ki je izborno streljala, niti kolere, ki jih je kosila. Premišelj je bil oproščen. Stali »o naši ob Sanu in potem prišli do Novega Mjasta. Tu je padlo v boju mnogo slovenskih mož. Dasi-ravno so vjeli 2000 Rusov, 'so vendar dobili povelje, naj se umaknejo; dne 5. novembra je došlo to žalostno naznanilo, in sicer radi razmer v srednji Poljski.
Pozvan je bil nato tretji armadni zbor na Karpate. Tu so ga čakale velikanske muke. V groznem mrazu in snegu so lezli fantje po gorah in prestajali najhujše navale sovražnikov. Potomci bodo pripovedovali o velikem delu svojih očetov za rešitev domovine v bojih pri Bardovi, Also-Pagoniju in Krempni, kjer so bili uničeni celi ruski polki. Izkusili so tu v krvavih bitkah toliko strahote in gorja, da so se popolnoma utrdili in postali "železni". Kdo naj še dvomi, da bo to junaštvo, branilcev naše domovine želo priznanje v najvišjih krogih in prinašalo sad za vse prihodnje čase? — "Gorenjec".
SLOVENSKI JUNAKI.
prve kristjane, ker so le-ti trdili, da je Kristus od mrtvih vstal. — Te dni je bilo zopet razdeljenih nekaj hrabrost-nih svetinj. Vsega skup je bilo dose-daj moštvu naše 4. stotnije razdeljenih 38 svetinj, in sicer: 1 zlata, 20 srebrnih I. in 17 srebrnih II. razreda. Odlikovan je tudi skrbni naš poveljnik g. nad poročnik Radeglia. Naša stotnija je ena prvih pri polku; zlata vredni ljudje. ki pred sovražnikom še niso bežali, če jih je tudi napadel z desetkratno premočjo.—Predvčerajšnjim 'sem Vam pisal, koliko izgub je zadal sovražniku naš polk dne 24. in 25. marca; v teh izgubah je vštetih 694 ujetnikov, ki so jih naši fantje takrat ujeli. "Heil 97.!" je zaklical general, ko smo mu jih pripeljali, — Prisrčno Vas pozdravlja "u-dani F. L.
Požrtvovalen strežnik.
Neštevilni so zgledi požrtvovalnega delovanja naših sanitetnih vojakov. Izpostavljeni istim nevarnostim kakor borilci, neumorno vrše svoje težke re-šiteljske dolžnosti. Izmed neštetih slučajev tihega junaštva, ki se dogajajo dan na dan, bodi kot zgled, navedemo le delovanje četovodje (sanitetnega podčastnika) Antona Šolarja 47. pešpolka. Šolar se je tekom cele sedanje vojne izkazal kfct vrl in zanesljiv podčastnik. V najljutejšem sovražnem pehotnem in artiljerijskem ognju je spravljal težko ranjene iz bojne črte, jih odpravljal na varno in jim nudil prvo pomoč. Nekega dne je sam pri-
nesel iz roj ne črte dva težko ran]e|lJ vojaka, ker je njegovega poriJO&Si
medpotoma zadela krogla ter je
oble-
žal. Komaj je 'spravil ranjenca na pomočilo postajo, ko so začele granate udarjati v hišo, v kateri so "bili ranjen-' ci, ter jo napol porušile. Z naporoW-y vseh sil se je sedaj Šolar prizadi da bi rešil težko ranjene iz nevarne! položaja. S smrt zaničujočo sme stjo je vedno zopet hitel v ogrozei hišo in odnašal svoje varovance gozdnega roba, kjer so bili na varnetyj Tudi izven boja se je izkazal kot zve» strežnik; z največjim požrtvovanje® in ne ozirajoč se na lastno življenje. Je Šolar stregel na koleri obolelim vojakom. V priznanje mu je bila podeljena srebrna lirabrostna svetinja I- raZ reda.
Zapeka.
"Cenjeni: — Naznanjam Vam, da s° Severove Jetrne krogljice zelo uspešne, ako se rabijo v slučajih opisa"1 Vašem almanahu, kakor zapeke, otrplih jeter, žolčnice in napihovanja,
dar bom še kdaj potreboval zclffv ' ,	...	c	r __ Tako
bom rabil samo Severova. *
nam je pisal g. F. Bargiel, Box ' Flushing. Ohio o Severovih Jetrn" krogljicah (Severa's Liver Pills)-visoko priporočajo za zdravljenje nih jetrnih neprilik, zapeke, »e glavoboli, omotice, zlatenice in z° ^ nice. Cena 25c v vseh lekarnah ah o nas. W. F. Severa Co., Cedar Rap"15' Iowa. — Adv. May, Tues.
Jadranska Banka
Popolnoma vplačena glavnic« 1,000,000 kron. Prihranki 7M.0N kr**1
Glavni urad: TRST.
PedrnJnic« na Dunaju, Dubrovniku, Kotor-a, Ljubljani, M«tk*v£a» Opatiji, Sibeniku, Spljctu in Zadru.
Priporoča se za
vse bančne posle.
Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaje Trtdno4' nostne papirje in daje informacije vseh vrat
PrevzemIje menjice, dokumente in tirjatve ca Avitro-Ogr»ko, Bo«"® in Hercegovino, Albanijo, Črno goro, Griko, Rumunijo, SrWi°» Turčijo i. t. d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA.
"Ko bi vaših 'halamutov* ne bilo!"
Računski podčastnik 97. pešpolka 4. stot., gospod Franc Lapajne je pisal o Veliki noči gosp. kontrolorju Ivanu Tušarju v Idriji naslednji dve vojfio-poštni dopisnici.
Velikanoč, 1915.
Spoštovani gospod kontrolor! Prisrčna hvala za razglednico. — Praznike imamo lepe, a žalostne. Solnce topi zadnje ostanke snega. Navsezgodaj nas je že pozdravil zrakoplov in dopoldne drugi. ■ Tudi to noč so pokale puške in mine, čez dan se pa oglašajo topovi. Naše strojne puške delujejo grozno; Rusi mislijo, da jih ima vsak naš polk šestnajst. "Ko bi vaših 'liala-niutov' ne bilo, bi bili mi že davno v Budimpešti, a kar ti delajo, je pa strah božji!" — tako pravijo ruski ujetniki. Dne 24. in .25. pr. m. sta. naš polk napadla ruska 191. in 192. polk. Po ujetnikih se je dognalo, da je imel 191. polk nad 2000 mož izgub, naš pa samo 3 mrtve in 8 ranjenih. Iz tega se vidi kako brezobzirno poveljujejo ruski po veljniki $voje moštvo pod naše "hala mute". Ali bodo dajali komu odgovor? Zdi se mi, da bo po vojni mora la Rusija prestati še strašnejšo vojno: veliko krvavo revolucijo. *
6. aprila 1915.
Spoštovani gospod kontrolor! Velikonočni prazniki so minuli; oba dneva je opravil naš kurat sv. mašo: v nedeljo na hribu za strelskimi jarki našega polka, kamor je poslala vsaka stotnija deputacijo, včeraj pa tu v vasi, kjer se nahajajo med drugimi tudi naši gulaškanoni. Naše molitve ni nič motilo, vsak je lahko molil k nebeški Materi za svojo zemsko mater in domovino. — Včeraj popoldne smo imeli mnogo smeha: mladi fantje so hodili po vasi in kjer so dobili kako dekle, so je prijeli in vlili tri vedre mrzle vo de. Pravijo, da delajo .to v spomin na prvo Velikonoč, ko so Judje oblivali
»SffiSffiSKSSSSK^KffiSffiifiiiliifiS » * J &Š
Buchanan-Daley Co
Desplaines and Allen Sts. JOLIET, 1LLIN"'9
Les za Stavbe in Premog
Največja zaloga v mestu
predno naroČite dorite našo ceno
TELEFONI 597 Square Očal Vsakemu
« W W ffi » ^ K ffi « ffi « ffi W ffi K ffi « K » * * "
JPrvt in edini slovenski pogrebniški zavod
Uttanovlje*. L 1893.

Anton Nemanich in
1002 N. Chicago Street Konjušniica na 205-207 Ohio St.. JoU**'
aaj**4^ 9
Priporoča alava«ara obcinatvu avoj «avo4, Id je W* ^ ■eatn; ima laatno aaaekao aaakalaaco, ki ja aajUpi* ▼ j tvaike vosov« ia kočij«.
Na poaiv« a« p—lmM vaak bi poaoči ia H*** Kadar rabit« kaj v aafc rtfott a« •ciaaat« alt taL ttfSjia N. W. m
Na« hilMill ta vri felavai m
Družba sv. Družine
(holy family society)
V Z.JEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. Vstauovljena 99. nov. 19H. Itikor. v drž. 111., 14. maja 1915. SEDEŽ: JOLIET, ILL.
GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE."
AMERIKANSKI SLOVENEC. 1. TUNITA 1915.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik.........George Stonich, Joliet, 111.
Podpredsednik____John N. Pasdertz, Joliet, 111.
Tajnik................Josip Klepet, Joliet, 111.
Zapisnikar......Ant. Nemanich, Jr., Joliet, 111.
Blagajnik...............John Petric, Joliet, 111.
-j	NADZORNI ODBOR:
' Anton Kastello, La Salle, 111.	2. John Stua, Bradley, 111.
3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
■ j	FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
'ephen Kukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111.
4fDSma in denarne poiiljatve se naj naslove na tajnika. - Vse pritožbe I v S° gafedelj časra Pog^11— 1 P°s'jej0 na 1. porotnika.	IX ru?kem ujetništvu je Leon Flerin iz
b^ieno Društvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsi- Bloudek, sin stavbnega nadsvetnika g
I 1 . 1 1 1 1 -	I/"«« ..
stot., ponovno ranjen; poročnik Per-šič Josip, 27. dom. p., 5. stot., ujet; praporščak Šlajmer Fedor, 27. pp., 2. stot.. ujet; praporščak Sonns Štefan, 27. doc. p., 5. stot., ujet.
—	Popravki k seznamu izgub. Poročnik Vagaja Ludovik, 17. pp., ujet, je bil označen za ranjenega. — Praporščak Sirk Leo, 47. pp., 7. stot., ujet, je bil označen za ranjenega. — Praporščak Gabrovšek Ivan, 27. dom. p., ujet, je bil označen za ranjenega. — Praporščak Pongratz Albert, 97. pp., ujet, je bil označen za ranjenega.
—	Vojak 17. pešpolka umrl v Gradcu. Dne 4. maja so pokopali v Gradcu infanterista 17. pešpolka Jožefa Bajca.
Ljubljanske krušne karte se lahko rabijo tudi v Gradcu in Celovcu. Ravno tako imajo graške in celovške krušne karte tudi v Ljubljani veljavo.
—	Iz ruskega ujetništva se je oglasil korporal Anton Malešič. Njegov domači so ga že delj časa pogrešali, — V ruskem ujetništvu je Leon Flerin iz Domžal. — V ruskem ujetništvu -se tudi nahaja, rezervni kadet Otibor
Bloudeka v Kranju.
Diest -1	u i-a. j^iuzoo sv. uruzine se
D S ^ ave Ulinois s 8. udi obojega spola.
1{ do 55 ierj^a m°Ške !n "nske za Ude v Društva iz vseh kraJev °d I - Krušna karta v Ljubljani Na l2pLAČTiri7 pnstopu pIača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad. Nemškem jih imajo že dva .meseca "J* SMRTNIKE $2SM0 ali $500.00 dedičem umrlega člana potem so prišle preko Dunaja in zele-;'ne v redu°" °J P° sprejemu in sicer še 'sti dan, ko so vse tozadevne ne Štajerske v našo belo Ljubljano u In sprejete v gl. uradu.	| Človek bi morda smel misliti, da bo
krušna karta na svojem dolgem poto vanju pobrala vse tozadevne skušnje in preuredila in prišla v Ljubljano brez vseh napak in nejasnosti. Pa tudi ljubljanska krušna karta ima mnogo ne ljubih spremljevalk; nekaterim je si cer kar na karti sami prepovedano spremstvo, druge so pa skrite in skoči-
t "-"oalipn T7"J """" *"aluv ,la enl nog. 311 stopala vsoto f&u.uu; |J'° \ k?rte šele> ko ,bi hotel rabiti. lo delo. Jeno h^tenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsa- ' jhujs" Je Z? °Veka' " karte sploh I2pj	nima. Kajti brez nje ti ne more dati
igA	ČC Sar je de,etn-rsaf Č,an(iCa) SiC"	-te";	Pač
na SkP,CU (aPPendiCitiS) in za	pa .» - vsak gostilnfčar ali pek od
vef P^kodnine in „ -	,	sv°jih osebnih 280 gramov kruha od-
p;a->iše gi ta;^. PeraC1Je.,Se ne. poblra redmh mesečnih asesmentov, tem-	trgati, kolikor *se da, in ti tisti košček
iZD?}> PoškodninV ,,"3 VSC c.,ane(lce) Primeren asesment kadar je treba-iz-	kruha - ne karte - daruje. Ta "šenk"
V 3 0Peracije °PeraC'Je 23 ta sklad' da se PokriJ'ejo poškodnine in	v kruhu je menda dovoljen? Uradni *' e" ' razglas ga ni niti omenil, niti izrecno
'°'n° vsot ^ju w an ^ouu.uu aeaicem umrlega člana I potem so prišle preko JJunaja in zele-reri. 43 P0 sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne "e Štajerske v našo belo Ljubljano m sprejete v gl. uradu.	' i*w-i, k:---a„---,	, ,
2a po UJE ODŠKODNINE, katere je deležen vsak člfin(ica), in sicer: Ja PCS"0 ,izgubo vida na enem očesu vsoto $100.00; 2a izgTtb"0 1Zgubo vida na obeh očesih vsoto $250.00; :a iZgub° e"e roke nad zapestjem vsoto $100.00; :a iZgub° obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00; ij,guh° e"e noge nad členkom vsoto $100.00;
izgubo ° • n0g nad členki vsoto $250 °0; 2)1 iz8ub0 na,.ma"j štirih Prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; ;a2lomljennJ^tnj_Š.tirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00;
Photo by American Press Association.
ŽENSKE NA SVETOVNEM MIROVNEM SHODU V HAAGU
Ameriške delegatinje na mednarodnem mirovnem kongresu žensk v Haagu n^Holandskem. Jane Addams ■ z Clncaga, znana zagovornica svetovnega miru, je druga od leve v predaji vrsti.
jSJlc č!an(ical • j	razglas ga ni niti omenil, niti izrecno
, 3je D. S T) deježen vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915)," ki Prepovedal. Najhujše je za vojake, t Poles-	^ Pravi'no sprejet v katero Podružnico in|ki ne dobivajo krušnih kart. Stopi v
gostilno na borno večerjo, h kateri pa
• _ j— --- r' " ■	«JI"VJVI v ivait
eS tega plačujejo Društva bolniško podporo.
n>(ice) r • ■	- - . , *** na vcnf sledeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in z ne more dobiti koščka kruha- Dosedaj
■ 010 zavarovalnine:	nanl se ni znano, da bi se smelo voja
Za $250.00:	Za $500 00- kom prodajati kruh brez krušne karte.
Asesment. Razred. ' Starost! ' Asesment W0 ^ U,di Vem°' odkdaj Je
1 «e ukazano, ajdovo moko prodajati samo
Starost. 16—20 20-25 25—30
5	30-35
6	. ; 35,_40
7	40-45
8	...'••••• 45-50
X"t;ga^:5S.......... 45C
vsak članfi,.^ ge 5c
18c 20c 23c 25c 28c 32c 38c 45 c
---- 16-20
.... 20—25 .... 25—30 .... 30—35 . ... 35—40 40—45
35c 40c 45c 50c 55c 63c
45—50 .......... 75c
na mesec za stroške.'
^ Sl^va
:-zCtdom°bra
J« doioL^^r bHžini stoji Porno«. , ansk' polk. so nri.
"In
■an,
i
'u, ki"-- Por°čeval^"iSk' P°'k. SO pri
: Inlm "k „aVekem"
lX . sedaj, „nc a k?ncu razgovo-C/ast. da *°nSPO(I^ že nekaj.
kl Polt da si ni« °S1-m vas- P°-s carini; ° Sa-,n° stari Hnij-feak .Svojih pra '"oc'li in spomini
|'aniu t niarsSaV Z ""vo sla-' v/ila " c«t C. k aka naših mladih,
e,n nioi Vne čine ' A,eŽe,ne bra"'bi--
<TT V st4k^Slim' «m
' x bi Se noK Jarkih dolža»
r 'i. klu>°'J hral' °ben,,i«^k1 polk
>v-a> so se n u • vztraj"°
proti izkaznici. Svoj čas- se ajda ni dala pod zaporo. Peki pa si v slede čem niso na jasnem, ker ni nikjer razloženo: Na kateri karti je zapisano. 200 ^gr moke ali 280 gramov kruha na dan za eno osebo. Ali naj to pomeni, da se mora iz 200 gr moke speči 280 gr kruha? Ali je morda vlada tako raču-
nala: 200 gr moke naj da 280 gr kruha. Ce je bilo tako, potem je bila to e ljubezniva želja, ki jo pa današnja moka pri svoji kakovosti noče in ne more izpolniti. V mirnih časih je najboljša bela moka dala v kruhu k večjem 33 odstotkov več, ali naj sedaj da slabša, zmešana moka pa celo 40 odstotkov več na teži kruha? Mislimo, - . da je vlada s svojo naredbo hotela o-Martin Kerin, župnik v Boštanju, na [ mejiti porabo moke. Samo 200 gr župnijo Smlednik; Štefan Rihar, žup-1 "loke za osebo na dan! To je bil nik v Planini, na župnijo Dob; Ivan
— Ponesrečilo se mu je. France Werdan, 42 let star, v Št. Juriju na Štajerskem rojen, konj-ski mešetar brez stalnega bivališča, devetkrat zaradi tatvine predkaznovan, se je mudil dne 19. januarja t. 1. v Spodnjem Logatcu. Vtihotapil se je v hišo posestnika Ivana Siherla, kjer je iz nezaklenjene sobe drugega nadstropja izmaknil raznih dragocenosti v skupni vrednosti 1364 K 50 vin. in se neopažen odstranil. Posrečilo se je pa orožnikom še isti dan, in sicer par ur po storjeni tatvini ga prijeti in mu odvzeti vse uradene predmete. — Obdolženec storjene tatvine ni mogel utajiti, sodišče ga je z ozirom na njegove predkazni obsodilo na tri leta težke ječe.
Umrli so v Ljubljani. Štefan Na-gy, trgovec, 80 let. — Marija Pohlin, hišna posestnica, 86 let. — Mohorič Josipina, žena strojarskega pomočnika, 28 let. — Josipina Janša, žena posestnika, 69 let.
— Umrli so v Ljubljani: Marija
Jamšek, posestnikova žena, 57 let. _
Peter Eržen, poljski dninar, 32 let. — Franja Znidar, posestnikova žena, 57 let. — Ivan Nabernik, deželnosod. svetnik v pok., 73 let. — Mirko Bizjak, krojačev sin, 19 mesecev
r
ŠTAJARSKO
1
'Z STARE DOMOVINE.
Lovšin, župni upravitelj na Sv. Gori, na župnijo Planino pri Rakeku.
menda namen. Če je res tako — in peki mislijo to — potem ne pride na osebo ha dan 280 gr.kruha, airfpak sa
i nio 240 gr. V zabeležili knjigi bodo — Odlikovani ^arejšina "Danice". | koncem tedna vedno zmešnjave. Pek
proda na osebo po 280 gr kruha, porabi pa za ta kruh več kakor 200 gr mo-
tetc; ^^tCven,tdso
C-kr.ko-'itvo! Listi pišejo
^ Jlovi i„ I d'P orne za odliko-Sariev ^UŽ"im kHd,lk0vanjih z vo-iSki do J°dWsom I'"? I>oskrbe s ; T *£>nt ce'da * to Zgodo-
| in bo" Jsih dneh of6 hvaIežno-Knik >ril po °dseval vzvišen T, na Svetovn» .m dragocen \>obiž . vojsko.
rovr*nec"
>n
m-. sil,,„ ' Pa i
> 'iudr m so n Po'nanjkanja
"ft natveSin °-a,i kaki brez
c Oft.. 0 Qrnk.-- tICI laz. rl3
Poročnik Lovro Sušnik, absolviran fi lozof, bivši predsednik "Danice", se nahaja na severnem bojišču že od začetka vojne in je bil predlagan že petkrat v odlikovanje. Dobil je zaslužni križec z vojno dekoracijo. To visoko odlikovanje, ki ga je vpeljal cesar na predlog Radeckega I. 1849., dobe navadno samo štabni častniki. Udeleži! se je namreč kot poveljnik 6. kompa-nije 1. bošniškega pešpolka v začetku februarja srečno izvršenega napade na Ruse, pri čemur so v ranem jutru presenetili cel ruski bataljon še med nočnim počitkom in ga ujeli do zadnjega moža skoro brez lastnih izgub. Sedaj je predlagan — kot petič — v odlikovanje za srečno izvršeno'ckspedicijo v karpatske višave 1700—2?XV) m v najhujšem snegu koncem februarja in začetkom marca. Ekspedicijo je opisal deloma v privatnem pismu, ki ga j« "Slovenec".priobčil v podlistku dne.20. marca.

spra!S-da b° zan->c~
drobiž
poudlir^o. Mi smo
J1* na,;	• naj i;,,!. ' da Je to ne-
;S d	pr^te vendar dajo
ten a o n	Z 2adržanj • NaJ vendar
da	ne ra» 1 drobiža
C>ije !am° do 'da Je stari
K; Pa st0fii:: ^ajnj fa.
Leta lgSt0rji nckaJ mo-
a > hov dr°,5?tovcga dne, 'riti ?daJ*ni fak-ir,'2-'- Vsckakor
^etiCe> .smo inieli pa
Jo tak.-nitrodajndr°b,,?a je tako °J 8t°rit? akt0rJ'i flekaj
4l^enis ;	/
s° b H i
Ul maja ČČ. gg.:
—	Vpokojeni srednješolski učitelji bodo zopet poučevali. Ker je vsled vpoklica številnih srednješolskih učiteljev v vojno službo vzdrževanje pouka na mnogih srednjih šolah združeno s težavo, je naučili minister pooblasti! deželne šefe, da lahko pozovejo k poučevanju že vpokojene srednješolske učitelje.
—	Po osmih mesecih se je oglasil Fr. Tratnik iz Lutrškega sela, župnije M. I eter pri Novem mestu, iz ruskega ujetništva. Kako veselje je završalo med domačimi, ki so Že cele mesece preživel, v moreči bojazni, kaj je z dragim Francetom.
—	Hroščev je letos ogromno veliko. Ako se ne bo nič storilo proti tem požeruhom, bodo požrli letos vse perje cez par let pa črvi pridelke na polju.' Ni pa znano, da bi bil izdan od mero-dajne oblast, kak tozadeven poziv.
--7 LZ s.eznama izgub št. 170. Praporščak Božič Jakob, 27. dom. p., S stot ujet; praporščak Gašperin Rudolf, 27
v P.' SAt,°,t" Ujet; nadporočnik dr. Kandare Albin, 27. pp., i6. 8tot„ ra^
njen; porocn.k Papež Josip, 75. PP„ 5,
ke. — To bi bilo nekaj opomb k ljubljanski krušni karti. Želeti bi bilo, da politična oblast te nejasnosti raz loži in trdote po možnosti odpravi. — ("Slovenec", 4. maja.)
—	Iz seznama izgub št. 167. Nadporočnik Hacin Ivan, 3. bos. here, p., 8. st., ranjen.
—	Junaške smrti. umrl. Kakor se uradno poroča, je -storil junaško smrt za dom in cesarja Zamperlo Ivan, bivši poštar v Radovljici.
—	Vlak z ranjenci se je pripeljal "l. maja v Ljubljano iz Nevtre v Karpatih. Ranjenci so se vozili v vlaku "Rdečega križa", namenjenem ranjencem. Vozovi so tako opremljeni, da se nahaja v vsakem vozu osem postelj, in sicer štiri odspodaj, štiri pa- nad spodnjimi posteljami. Vozovi se lahko kurijo. Pripeljalo se je z vlakom 70 težko in 284 lahko ranjenih vojakov, ki so povečini Čehi in Nemci. Ranjence sta prevzela višji nadštabni zdravnik dr. Geduldiger in polkovni zdravnik dr. Ilerzmann. "Rdeči križ" je zastopal ces. svetnik Mathian in ofi-cijal Jagodic, vlado dr. Pole, mestni fizikat dr. Krajfec. Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo pod vodstvom ravnatelja Turka in vež-balca Daksa je s 43 vozovi in z 2 avto mobiloma v 55 minutah prepeljalo tež ke ranjene vojake v "Mladiko", lahko ranjene vojake pa v mestno pehotno vojašnico.
- Radeckijev duh. "Slov." z dne 4. maja piše: Radeckijevi veteranci so že redki, Radeckijev duh pa še živi. Pred enim tednom sto stopili nekje v spodnji Savinjski dolini ne-državniki skupaj, ampak "fantje iz fare" (kraja ne povemo, ker bi jih sicer lahko kaka država vzela v državniško službo) ter so zaokrožili iz polnih prs in s koraj-žo pesem, ki se začenja s temi besedami: "Ko bi še Radecky bil, — Mai-land bi nazaj dobil."
—	Župnik Cerjak. Č. g. Jožef Cer-jak, župnik v Rajhenburgu, ki je pozidal krasno romarsko cerkev "Marija Lurd" v Rajhenburgu, je stopil v pokoj. .
—	Dobrna. Dne 12. apr. se je mudil
na Dobrni c. kr. komisar okrajnega glavarstva celjskega, ki je vzel v najem ne samo toplice, ampak tudi vsa privatna -stanovanja za vojaško upravo. Toplice so se oddale za 75,000 kron. Namenjena so stanovanja za boljše sloje poljskih beguncev. V toplicah pa še ostane vila "Hygiea" za "Beli križ" rezervirana, tam bo 60 častnikov nastanjenih. Pa tudi v glavni topliški hiši bo več stanovanj za civilne običajne topličarje rezerviranih. Pri nas je nekaj ljudi, ki jim nič ni prav. V jeseni so godrnjali, zakaj nam ranjencev ne privoščijo, in zdaj ko dobimo okoli 500 ljudi beguncev boljših slojev in častnikov rekonvale-scentov, jim zopet ni prav. Sicer pa je dežela pri tej celi zadevi precej nedolžna. Če ne bi odstopili z lepa, bi pa bila prisiljena.
razvija, ker pogosti dež daje potrebno vlago. Upati je ugodne letine. Sadje se dokaj lepo kaže. Črešnje so veči-n°m^ šele sedaj začele cveteti. Mare lice in breskve so se bogato nastavile. Hruške, jablane in slive imajo vse polno plodnih popkov. Želeti je sedaj to plega vremena, da se bo moglo cvetje pravilno razvijati. — Vinogradno delo zelo zaostaja
—	Vojni ujetniki v Savinjski dolini. Veleposestniki v Laškem pri Celju so naprosili vlado, naj pošlje tudi v Savinjsko dolino vojne ujetnike, ki naj bi obdelovali polja in predvsem hmeljne nasade.
—	Mati generala Kusmaneka rodom Štajerka. Graški listi poročajo, da je mati hrabrega przemyslskega poveljnika generala Kusmaneka bila rojena Štajerka iz Fuerstenfelda ob štajer-sko-ogrski meji in se je zvala z dekliškim imenom Wiehrer. Njen oče je bil klepar kotlov Franc Wiehrer.
—	Osebna vest. Dvorni svetnik'v pokoju dr. Fr. Vovšek zapusti te dni s svojo družino Maribor in se nastani v Gradcu.
—Nemški politiki za zvezo z Rusijo. "Grazer Volksblatt" priobčuje dopis, v katerem so našteta mnenja raznih vplivnih politikov Nemčije, ki zastopajo-stališče, naj se po vojski Nemčija približa Rusiji, da se tako razbije en-tenta.
Hrvaški listi poročajo iz ogrskega drž zbora to-le: V ime narodnosti sprejme z izjavo lojalne slovaške narodnosti poslanec Franc Jurija vojaške predloge. Predsednik opozoruje posl. Juri-ga na to, da je on uporabil besedo "slovaški poslanec", in pravi, da so v ogrskem parlamentu razen hrvatskih samo mažarski poslanci.
Današnji otroci.
Profesor: "Zakaj ste tako pozno prišli danes v šolo?"
Šolar: "Oh, gospod profesor, moja mama je imela toliko dela v kuhinji, da sem morala eno uro čakati, predno mi je zamogla prišiti odtrgan gumb na rokavico!"
Ako hočete streho popraviti po za mal denar oglasite se pri
HOLPUGH ROOFING GO.
COMPOSITION FELT and GRATEL ROOFERS
Asphalt Roofing Over Shingle«. ^
Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Streets JOUET, ILLINOIS,
—	Iz ruskega ujetništva je pisal kadet medicinec Josip Erath, doma iz Marije na Žili. Pismo je oddal dne 25. marca v Samari ob Wolgi. Poroča, da je z njim vred ujet tudi kadetni aspirant Ciril Reket iz Št. Vida nad Ljubljano.
—	Popravki k seznamu izgub. Fur-lan Peter, 7. pp., 6. stot., ujet. Visoč-nik Andrej, 26. dom. p., 2. stot., ujet.
VELIKA PONUDBA C
■ Spn&Ui del uvoj. NEBO c«v«t bra oglu.
I 'k cenU 1, *

				k.	
	iiS'				
					—.
j. .edaj n»k vmfen fpWtnl far!dobit«tudi«
tt*oj« NEBOdJ •
nn t 1, ,;enU •
mdfn kupon.
—	S srebrno hrabrostno svetinjo drugega razreda so bili odlikovani enoletni prostovoljci medicine naslovna desetnika Nikolaj Sever in Pavel Krajec, rezervni desetnik Ivan Kainer in častniški sluga Franc Kenda 27. ljubljanskega domobranskega polka.
—	Umrl je na Rakeku g. Jakob Gaspari, oče g. Maksa Gasparija.
—	Dediče dne 19. avgusta 1881 na Dunaju umrle Ane Maznik z Dolenj skega išče c. kr. sodnija Favopten na Dunaj ju.
—	Koncert Poljakov, ki bi se moral vršiti dne 2. maja v mariborskem Na rodnem domu/ je bil po magistratu p.repovedan. Pač pa se je 1. maja vršila -služba božja za Poljake v franči škanski cerkvi.
—	Junaški Štajerc. Desetnik Ivan Tavčnik pešpolka št. 87. je bil odliko van s srebrno hrabrostno svetinjo. Rusi bi se bili polastili dne 28. decembra neke strojne puške, da jo ni pograbil z nekim tovarišem Pavčnik in jo odnesel v najhujšem ognju. Plezati sta morala vojaka po neki 'strmini. Pav-čnika je zadela v sredi strmine dumdum krogla v levo ramo, a junak je tekel naprej in mu gre zasluga, da je bila spravljena strojna puška na varno. Njegov tovariš desetnik Bukov-nik ni bil ranjen in je bil povišan za narednika, ker je bil že prej odlikovan s hrabrostno svetinjo.
—	Setve in cvetje na Štajerskem. Z dne 4. maja pišejo: Ozimno žito je na Štajerskem splošno zelo dobro pre-zimilo. Le v zelo senčnih krajih je ozimna rž malo bolj redka. Pšenica in ječmen pa je jako dober. Miši so delale škpdo le po Murskem polju, pa tudi ne občutno. Jarina se ugodno
_— Umrl je v Gorici v bolnišnici g. Karol Mlekuž, bivši učitelj v Brdili, doma z Bovškega. Pred par meseci je umrla nenadoma njegova žena. Pokojni je živel zadnja leta v velikem pomanjkanju. Zapušča več nepreskrbljenih otrok. — Umrl je v Lovrani stotnik Edvard Zottig. — Umrl je biv ši župnik v Beljaku č. g. Fr. Formus. — Umrla je dne 21. aprila gospa Tere zija Colarič rojena Globevnik v 82. le tu svoje starosti. Pokojna je bila soproga občespoštovanega posestnika Martina Colariča iz Slinovc pri Kostanjevici. .
— Konec triletne pravde za 600,000 kron. Likvidacijo propadlega denarnega zavoda "Banca Popolare" v Gorici je bila prevzela tržaška "Banca Commerciale", ki je zahtevala leta 1912. od industrialca Alfreda Lenas-sija in odvetnika dr. Rajmonda Luz-zatta, ki sta bila zapletena v polom "Popolare", svoto 600,000 K. Oba sta se pogajala s "Commerciale" in ponujala manjšo svoto v kritje deficita pri "Popolari". Toda "Commerciale" je vztrajala pri svoji zahtevi in ni hotela popustiti niti vinarja. Nastala je pravda. Pred okrožnim sodiščefoi v Gorici in pred višjim deželnim sodiščem v Trstu sta bila Lenassi in Luz zatto obsojena plačati 600,000 K. Obrnila sta se nato na najvišje kasacijsko sodišče, ki je izreklo te dni razsodbo, s katero se odbija zahteva "Commerciale", češ, da ni imela "Banca Commerciale" nikake pravice zahtevati svoto 600,000 kron od Lenassija in Luzzatta. Banka je obsojena na plačilo pravdnih stroškov nad 4000 kron. Banka je imela ves čas še svoje druge stroške, tako da je bila ta pravda precej draga. Lenassi in Luzzatto pa sta tako rešena vedno jima grozečega velikega plačila.
P. Urillard Co., New York City
^AVAVAVAVAVWVAVrtl
DENAR SE VLAQA NAJBOLJ! BI NAJSIGURNEJB V
Prvo Hrvatsko Stedioaic*
U ZAGREBU, CROATIA. EUROPE 1
in nje podružnice ▼: Belavara, Brofe na S. Crkvenici, Delnicama, Djakov% Kraljeviči, Novem Vinodolu, Otljafat Potegi, Rieki, Siikn, Varaždinu, V«MW Gorici, Virovitici, Zemunu i Senj«. Delniška glavnica la prtihn« ! K 1(.250,000. Naivete in navodila polijemo
— K izjavi slovaškega poslanca Ju-riga v ogrsko-hrvatskem parlamentu.
Pazite na br«i-rredne ponaredke in glejto da dobiti prt-stniRicliterjev Pain-Expellee z z namenjeni Anchor Trai« Mark, kot kai« slika. Cena 2k in 50c v rseh lekarnah ali pri nararnost [nam p Id i t« ponj.
RApcMir
& Co. 74-80 Washington Stre«!
New Y«rk.
JOSIP ŽALAH
JAVNI NOTAR, lOM N. Chicago St. Joliet, IE izdeluje viakorratne pravoveljavaa Hi ttine in izvriuj« vie v notartko i •padajoče zadere za Združene in staro domovino.
Chicago tal. 1048, N. W. 771
Morski razbojnik.

Spisal kapitan Frederick Marryat. Iz angleščine prevel J. M.
<*
(Dalje.)
V tej polovici ure se je moralo odločiti. Najprej je bilo treba dognati, ali so nastale luknje nad vodno črto in ali je prišla potem voda noter pri drugem viharju. V tem primeru so se mogli nadejati, da obvladajo vodo. Kapitan Ingram in krmar sta molče ostala na krovu, prvi z uro v roki, mornarji pa so delali z največjim naporom. Bilo je deset minut črez sedem, ko se je končala polovica ure; zopet so .preiskavali in pazno in natančno merili vrv —: Sedem črevljev, šest palcev! Torej jih je zmagovala voda, dasi so z največjimi napori gonili sesaljke.
Mornarji so se obupno spogledali, potem se je čulo preklinjanje. Kapitan Ingram je molčal in stiskal ustnice.
"Izgubljeni smo!" je zaklical eden iimed mornarjev.
"Ne še, fantje, še eno nam preostaja!" je dejal Osvald. "Meni se zdi, da so bile pri strašnih sunkih v zadnji noči poškodovane le ladjine strani od zgoraj. Ako je tako, nam je le treba obrniti ladjo proti vetru in še enkrat prijeti za sesaljke. Ko ne bo več toliko pritiska kakor sedaj, ko so strahi ladje obrnjene proti valovom, se zapro luknje zopet same ob sebi."
"Prav nič se ne bi čudil, ako bi Ba-reth ne govoril prav," je dejal tesar; "tudi jaz sem teh misli."
"In jaz tudi," je pristavil kapitan Ingram. "Pojdite, fantje, nihče se ne poda, dokler ima še en strel v puški. Poizkusimo še enkrat!" In da bi'iz-podbudil mornarje, je kapitan Ingram slekel suknjo in pomagal pri sesaljkah, Osvald pa je odšel h krmilu in obrnil ladjo proti severu.
Ko se je sedaj "Cirkasijan" zopet zibal pred vetrom, je njegovo počasno gibanje kazalo, da mora biti že precej vode v njem. Mornarji so delali vso uro z največjim naporom brez pre-stanka, in ko so zopet preiskali vodo, je bilo v ladji osem črevljev!
Mornarji se niso izrazili, da nečejo več goniti sesaljk; pokazali pa so svoj namen jasno in odkrito s tem, da so molče zopet oblekli srajce in suknje, ki so jih bili odložili, preden so začeli goniti sesaljke.
"Kaj je storiti, Osvald?" je vprašal kapitan Ingram, ko sta šla proti zadnjemu delu ladje. "Kakor vidite, mornarji nečejo več goniti sesaljk; in res, bilo bi tudi popolnoma nepotrebno. -Izgubljeni smo!"
"Bojim se, da je 'Cirkasijan' izgubljen," je odgovoril krmar; "sesaljke ne pomagajo prav nič; z njih pomočjo se ladja do jutra ne more več vzdrževati na površju. Zaraditega moramo v 'čolne, ki so po mojih mislih popolnoma dobri, ter še pred nočjo zapustiti ladjo."
"Natlačeno polni čolni na takem mprju!" je odgovoril kapitan Ingram in žalostno zmajal z glavo.
"Slabotni so dovolj, res, toda boljši od morja samega. Vse, kar moremo storiti, je, da poizkusimo vzdržati mor najje trezne, in ako se nam to posreči, je bolje, kakor pa da jih utrujamo po nepotrebnem; potrebovali bodo še vse svoje njoči, preden stopimo zopet lia suho, ako nam sploh kdaj posreči. Ali naj govorim z njimi?"
"Da, Osvald," je odgovoril kapitan; "za samega sebe se ne bojim, Bog ve; tdda moja žena — moji otroci!"
"Fantje!" je dejal Osvald, gredoč proti mornarjem, ki so molče čakali konca njiju pogovora, "ako bi še nadalje gonili sesaljke, bi samo brez potrebe tratili svoje moči. V čolne moramo, zakaj dober čoln je boljši od slabe ladje. Seveda je vihar in valov-je sedaj premočno zanje; zaraditega je najbolje, da ostanemo na ladji, kolikor dolgo sploh moremo. Pojdimo torej srčno in preskrbimo čolne z. živežem in vodo in česar je še treba, potem moramo zaupati v božjo Usmiljenost in pa v svoje moči!"
"Noben čoln ne more plavati na takem morju", je dejal eden izmed mornarjev. "Mislim, ker nam je dano živeti le še malo časa, da živimo veselo. Kaj pravite k temu, fantje?" je nadaljeval in se obrnil proti mornarjem.
Nekoliko mornarjev je bi|o istih misli; Osvald pa je stopil pred nje, prijel eno izmed sekir, ki so ležale poleg njih, je šel proti mornarju, ki je tako govoril, in mu ostro pogledal v obriu:
"Williams," je' dejal, "samo malo časa nam je morebiti še živeti, toda ne veselo. Dobro sem razumel tvoje besede. Žal bi mi bilo, ako bi moral omadeževati svoje roke s tvojo krvjo ali krvjo drugih; toda kakor gotovo je nebo nad nami, prvemu, ki poizki^si vdreti shrambo za pijače, razkoljem glavo do ramen. Dobro veste, da se nikdar ne šalim. Sram vas bodi! Ali morete reči, da ste možje, ako hočete zaradi malo pijače izgubiti sedaj vsako upanje, da se napijete vsak dan, ko pridete na suho? Vsaka stvar ima svoj čas, in mislim: Sedaj je čas, da smo trezni."
Ker je večina mornarjev stopila na Osvaldovo stran, se je morala slabša stranka vdati, in nato so začeli pripravljati čolne. Našli so, da sta ladji-na čolna dobro ohranjena. En del
mož je ukrenil vse, da spuste čolne v morje, ker ni bilo več vzdigovalnih priprav. Še enkrat so preiskali, koliko je vode v ladji. Sedaj je stala devet črevljev visoko in ladja se je oči-vidno"pogrezala vedno bolj. Dve uri sta sedaj minili in vihar ni bil več tako močan, in tudi morje, ki je bilo zaradi izpremembe vetra malo prej še zelo razburkano, je prihajalo vedno bolj mirno. Vse je bilo že pripravljeno. Mornarji, ki so se zopet lotili dela, so v nekaterih ozirih pridobili prejšnjo srčnost in nova nada jih je navdajala, ko je začel veter ponehavati. V obgh čolnih je bilo dovolj prostora za vse mornarje in potnike. Sedaj pa je nastalo vprašanje, ki so si ga stavili mornarji in ki je pričalo o njih dobrosrčnosti. "Kaj pa se zgodi z ubogima otrokoma, ako se bo treba cele noči in dni voziti po odprtem morju v odprtem čolnu?" Kapitan Ingram je stopil dol k mrs. Templemorovi in ji naznanil žalostne novice. In materino srce in materin glas, oboje je ponavljalo besede mornarjev: "Kaj se zgodi z ubogima otrokoilia?"
Malo pred šesto uro zvečer je bilo vse dovršeno. Ladjo so zopet počasi obrnili v smer vetra in spustili čolne v morje. V tem času se je bil vihar že precej polegel. Vendar je bila ladja polne vode in vsak čas je bilo pričakovati, da se pogrezne v globino.
Ni ga trenutka, ko je hladnokrvnost in odločnost potrebnejša kakor v položaju, ki smo ga poizkušali popisati. Nemogoče je natanko vedeti za trenutek, kdaj se pogrezne z vodo napolnjena ladja, in ljudje, ki so na njej, so močno razburjeni, češ, da ne bi ostali na njej tako dolgo, dokler se ne bi začela potapljati. Taka čustvar so navdajala sedaj marsikaterega mornarja na "Cirkasijanu" in kmalu so odšli v čolne. Vse je bilo urejeno; Osvald je poveljeval en čoln, in določilo se je, da pride mrs. Templemorova s svojima otrokoma v večjega, ki je bil pod poveljstvom kapitana Ingrama. Ko je bilo število za Osvaldov čoln določenih ljudi popolno, je čoln odplul, da naredi prostora drugemu. Nedaleč od ladje je obstal, da počaka drugega. Mrs Templemorova je prišla v spremstvu kapitana Ingrama gor na krov in nato ji je pomagal v čoln. Ena izmed dojilk z enim otrokom je zadnja pri-sedla k njej; Koko je spremljal Judy, drugo dojilko z drugim otrokom v naročju; in kapitan Ingram, ki je pomagal dojilki s prvim otrokom v čoln. se je hotel ravno vrniti, da pomaga še' Judyji z ladje, ko se je ta naenkrat pogreznila v valovje in zadela ob čoln. "Za Boga, pogrezuje se!" so prestrašeni zavpili mornarji in odrinili, da bi utekli vrtiacu.
Kapitan Ingram, ki je stal v sprednjem delu čolna, da pomaga Judyji, je bil vržen nazaj v čoln. Preden pa je mogel zopet vstati, je bil čoln ločen od ladje in gnan od nje!
"Moj otrok!" je ječala mati, "moj otrok!"
"Nazaj, fantje!" je zavpil kapitan Ingram in sani prijel za veslo.
Mornarji so bili razburjeni, misleč, da se ladja potaplja. Ko pa so videli, da še vedno plava, so prijeli za vesla in poskušali priti zopet do nje, toda zaman — morja in vetra niso mogli premagati. Kljub vsem naporom so e Vedno bolj odmikali od ladje, in mati je v blaznem strahu milo proseč vila roke. Kapitan Ingram je izpod-bujal mornarje k večjim naporom, vendar je kmalu spoznal, da so vsi nadaljnji poizkusi zastonj.
"Moj otrok! Moj otrok!" je vpila mrs. Templemorova, vstala in držala roke iztegnjene proti ladji. Na ka-pitanovo povelje »o oolu zaobrnili. Uboga plati je sedaj spoznala, da je vse upanje izgubljeno, in zgrudila se je nezavestna v čoln.	,
PETO POGLAVJE.
Stara devica. ,
Nekega jutra, kmalu po nesrečah, ki smo jih opisali, je šel mr. Withering-ton nekoliko bolj rano kakor po navadi k zajtrku; našel je svoj zeleno prevlečeni stol že zaseden, in sicer ni sedel na njem nihče drug kakor njegov služabnik William, ki je imel svoje noge na ograji kamina in je tako pazno čital časopis, da ni slišal vstopiti svojega gospodarja. "Na moje hrabre stare očete! Nadejam se, da se imate prav dobro, mr. William; oprostite, nisem vas hotel motiti, gospod."
Dasi je bil William drzen kakor večina njegovega stanu, je bil vendarle nekoliko v zadregi. "Odpustite mi, prosim, toda mr. Jonatan ni imel časa, da bi mogel pregledati ta časnik."
"Iji od njega se tudi ne zahteva kaj takega, ne da bi jaz vedel, gospod."
"A Jonatan pravi, da je vedno dobro prej pogledati po oznanilih o mrličih, da vas novice take vrste ne pretresejo preveč."
"Jako skrben človek, prav res."
"In tu stoji vsa zgodba o neki ponesrečeni ladji."
"Ponesrečeni ladji! Kje, William? Bog mi pomagaj, kje je?"
"Bojim se, da ni to ona ladja, radi katere vas tolikanj skrbi, gospod — oni — pozabil sem že njeno ime."
Mr. Witherington je vzel časnik v
roke in kmalu našel natančno poročilo o rešitvi dveh zamorcev in enega otroka s ponesrečenega "Cirkasijana".
"Ret.'tako je!" je vzkliknil ntr. Witherington. "Uboga moja Cecilija v odprtem čolnu! Enega izmed čolnov so videli, ko se je potopil — morebiti je mrtva — usmiljeni Bog! En deček rešen! Bog mi pomagaj! Kje je Jonatan?"
"Tukaj, gospod," je odgovoril Jonatan jako svečano, ko je ravno prinesel jajca za zajtrek in stal sedaj nemo za stolom svojega gospodarja.
"Takoj po zajtrku moram odpotovati v Portsmouth — prav nič mi ni tre-' ba jesti — nič mi ne tekne!"
"Tako se navadno godi ljudem v enakih primerih," je odgovoril Jonatan; "ali vzamete svoj voz ali pogrebno kočijo?"
"Pogrebno kočijo za štirinajst milj na uro, z dvema paroma konj! Jonatan, ti si blazen!"
"Ali želite črne svilnate trakove za klobuk in rokavice za kočijaža in služabnika, ki vam bodo stregli?"
"Proč s tvojo šaro! Ne, tu gre za življenje in ne za smrt! Zamorec oči-vidno misli, da se je potopil samo en čoln."
"Mors omnia vincit — smrt premaga vse," je odgovoril Jonatan in povzdignil oči.
"Ne skrbi za te stvari; skrbi za svoje! Ravno slišim, da trka pismonoša na vrata — poglej, ali ima pisma zame!"
Bilo jih je več, med njimi tudi eno kapitana Maxwella z ladje "Erydice", ki je natančneje opisoval nam že znane okoliščine in izporočal mr. With-eringtonu, da je s poštnim vozom odposlal obadva zamorca in otroka na njegov naslov in da jih eden njegovih častnikov, ki porabi isti voz do mesta, varno in goto spremi do njega.
Kapitan Maxwell je bil star znanec mr. Witheringtona — večkrat je že o-bedoval v njegovi hiši v družbi s Templemorovimi in je zaradi tega mogel od obeh zamorcev zvedeti ravno dovolj, da jih je vedel kam poslati.
"Na kri mojih prednikov! Danes zvečer bodo tukaj!" je vzkliknil mr. Witherington, "in jaz sent si prihranil pot na ta način. Kaj je storiti^ Najbolje, da Mary pripravi sobe, ali /slišiš, William? Postelje za enega malega dečka in dva zamorca."
"Da, gospod," je odgovoril William, "kam pa naj denemo te črne ljudi?"
"Kam? To je vseeno: eden naj spi ■v sobi kuharičini, drugi lahko v Mary-jini."
"Jako dobro, gospod, takoj jima povem," je odgovoril William in od-liitel že naprej vesel radi hrušča, ki ga je pričakoval v kuhinji.
"Oprostite, gospod," je opomnil Jonatan, "izmed zamorcev je eden, mislim, moški."
"No, kaj pa potem?"
"Potem gotovo ne bo hotela nobena izmed služkinj spati v isti sobi.
"Na vse nesreče Witheringtonov! To je pa res — vzemi ga torej k sebi, Jonatan — ti ljubiš črno barvo."
"Toda ne v temi, gospod," je dejal Jonatan in se priklonil.
"Potem naj spita sama v eni sobi; stvar je s tem dognana. Sedaj me pa pusti, da zajtrkujem, in potem se pomenimo dalje."
(Dalje prili.)
MKfaiSM S ifi Hi ffi^ffiSH®® S	' !fi
m CENIK MOLITVENIH ^ NABOŽNIH, PODUČNIH Si §5 IN ZABAVNIH KNJIG SŽ5
S	®
katere se dobe »SSSiH
223
KNJIGARNI AMER. SLO- gfg ^ VENCA, JOLIET, ILLS. SŽ5
jug	^
MMM K !fi ifi MSSffiM
PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE.
Ali Boga Stvarnika res ni treba..25c Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše ..................20c
Angleščina brez pčitelja..........40c
Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa................. ...20c
Babica ...........................50c
Beatin dnevnik ..................20c
Bahovi huzarji in Iliri............75c
Bajke in povesti .................75c
Belgrajski biser. Pov. iz starih dni 20c Beneška vedeževalka ali proklet-
stvo in blagoslov ..............25c
Berač. Povest. — Elizabeta. Črtice 20<
Bitka pri Visu 1. 1866.............25c
Bled sedaj in nekdaj .............20c
Božja kazen. — Plaveč na Savini.
—Čudovita zmaga .............20c
Boj s prirodo. — Trekova Uršika..20c
Boj in zmaga. Povest.............25c
Bojtek, v drevo vpreženi vitez....20c
Božični darovi. Povesti...........20c
Burska vojska ...................25c
Cvetina Borograjska. Povest......40c
Cvetke zelene in zvenele za mlade
in stare .......................25c
Čas je zlato .....................25c
Ciganova osveta .................25c
Črni bratje. Povest .............20c
Darovana. Povest ...............25c
Doma in na tujem ...............25c
Domači zdravnik ................60c
Emanek, lovcev sin. — Berač......20c
Erazem Predjamski. Povest is petnajstega stoletja ...............20c
Evttahij. Povest............25c
Feldmarial grof Radecki.........20c
Ferdinand .......................25c
Frank baron Trenk, vodja hrvatskih pandurov .................25c
Friderik Baraga .................50c
General Lavdon, oče vojakov imenovan .........................20c
Godčevski katekizem; Ženitne ali svatbine navade in napitnice... .20c
Gozdarjev sin. Povest............20c
Gozdovnik. Povest iz ameriškega
življenja, 2 zvezka po...........75c
Grizelda, kmetica in grofica.......20c
Hedvika banditova nevesta. Povest 20c
Hitri računar ....................40c
Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba .............................25 c
[zdajavec. Zgodovinska povest iz
turških časov ..................25c
[zgubljena sreča. Povest.........20c
Izidor, pobožni kmet. Povest.....20c
Izza mladih let, pesmi ...........30c
Jagnje. — Starček z gore..........30c
Jaromil. češka narodna pravljica. .20c Jernač Zmagovač. Povest. — Med plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika .................25c
Jozafat, kraljevi sin Indije........25c
Kanarček, Kresnica. — Kapelica v
gozdu ..........................20c
Kirdžali, podonav. povest........50c
Kmetijsko gospodarstvo .........75«
Knez Črni Jurij, osvoboditelj Srbije. Zgodov. povest ...........20t
Kraljičin nečak. Zgodovinska pov..25< Krištof Kolumb in odkritjv Amerike ...........................20«:
Koliščina in stepe. Povest........
Kraljica Draga, izvirna povest ii
srbskega kr. dvora .............25c
Križem sveta. Zgodovinska povest 50c Kako naj se pišejo zasebna pisma.50c
Krvna osveta. Povest............20c
Lažnjivi Kljukec ................20c
Ljubite svoje sovražnike. Povest..20c
Lurški čudeži ..................$1.00
Ludevit Hrastar.—Golobček......25c
Ludovik, mladi izseljenec.........25c
Maksimilijan I., cesar mehikanski, 20c
Marica. Povest .................40c
Mali vseznalec — Mali vedež.....25c
Malo življenje. Povest ...........45c
Marija hči polkova, zgod. povest..25« Marijina otroka. Povest s kavka-
Marjetica. Idila .................50c
Maron, krščanski deček...........2sc
Materina žrtev...................30«
Mati božja dobrega sveta, povest..50« Mati božja na blejskem jezeru....25« Matevž Klander—(Spiritus familia-ris. Zgodovina motniškega polža.
Gregelj Koščenina) ............20«
May, Eri. Povest ...............20«
Mirko Poštenjakovič. Povest......20«
Mlada mornarja. Povest .........25«
Mladi samotar. Povest ...........20«
Mladim srcem ...................40«
Mlinarjev Janez. Slovenski junak
ali uplemenitba Teharčanov.....50«
Medvedji lov. — Čukova gostija.. .40«
Močni baron Ravbar.............20c
Mož Simone .....................50«
Mrtvi gostač ....................25«
Na Jutrovem ....................40c
Na preriji. Povest ..............20c
Na divjem zapadu................50c
Najboljša dedščina.—Leseni križ..25c Narodne pripovedke v Soških planinah ..........................20«
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertt
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street.
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113.
W. H. KEEGAN
POGREBNIK.
Slovenci v La Salle in okolici: dar potrebujete pogrebnika se oj>r ^ na to tvrdko in prepričani bodite,
v , * i« n^Sv
boste najbolje postrežem, ker u ^ je najboljši ter mnogo cenejši drugi.	<:V||pj9
V slučaju potrebe rešilnega (ambulance) pokličite nas p0.'^ nu, ker smo vedno pripravljeni -dnevi in ponoči.
Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK C
W. H. KEEGAN.
Telefona št. 100 — vsak čas. ^ Cor. 2nd and Joliet St., La Salle.
ZAKAJ PLAČEVATI RENT,
če Vam jaz sezidam hišo in jo boste izplačevali mesto renta. Če imate par stotakov, pa se pogodimo. Več pove:
P. R. B ANN ON, 4t	701 N. Broadway, Joliet, 111.
Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257,
Louis Wise
200 Jackson Street JOLIET, ILL.
gostilničar
VINO, ŽGANJE IN SM0DKE.
Sobe v najem in Lunch Room.
Rojakom priporočamo sledeče blago
.........lift* I
$5.0« $10.5»
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za...............
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za.................
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za----
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ..........
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za » • S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...............................
Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................j6
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ....................jy Q|
Calif ornijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za.......................|g()|
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov m ^
50 galonov, galon po...........................................
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slove skem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois
Joliet. ill.
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.
.JOLIET, &&
noč
Union Coal 8c Transfer O
515 CASS STREET, JOLIET, ILL-
and Furniture ^fovii1^ ^
Chicago telefon 4313.
Northwestern
elefo"
Podpirajte trgovce, kateri imajo og v Amer. Slovencu.
Naročite zaboj stekleni
novega piva, ki se imenuje
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
S.BIoffSt.JoUetJJ;
Oba telefona 405