LETO L številka 26. X. 1944 Z izurjenim kadrom z zaupanjem v bodočnost! Slik« Iz domobranike častniške In podčastniška šolo v Ljubljani. Mit geschulten KrSften vertrauungsvoll in die Zukunft | Blldor aui dor Londotvvohr-Olflilori-und Unterofflzlersschule In Lalbach. Nemški častnik vadi domobrance v držanju puške pri leganju na tla. Domobranci na terenu so po takem šolanju, še bolj pa, ko sami preizkusijo svoje vojaške sposobnosti v boju, pravi mojstri. En deulschar Ottlzler schult landeswehr-■nSnnar bei dar Grundautblldung am Gewahr. Am Ende dieser Ausbildung steht dar naue Typus dat slowenischan Soldatan. Podčastniki-pripravniki se urijo po častnikovih navodilih. Anlaitung da« Offiziers. Zum latzten Elnsatz entsctiiossanen gaht dia Ausbildung dar Unlarfi}nraranw)irtar grundlich von stattan. V boju gre za sekunde, zato se domobranci zlasti urijo v hitrem leganju In dviganju. Im flnsatz gohl a» um Sekunden. Doshalb sind Schnelligkelt und Slcherhell da* Zlel dar Ausbildung. Domobranci se vadijo v desetinah, tako da se vsakdo izmed njih res čim popolnejše izveiba. Zu Garppen je zehn Mann werd«n die Domo-braner ausgabildet. damit aln Je««r Sictier-haft una Fertigkeil in dar Han^abung dar WaKa arlarnt Pozdrav s puško. Gewehrgrlf1e - »In Teli der mllitariichen Ausbildung. Nemški častnik z inštruktorji se vrača z domobranci v kasarno. Der deutsche Otflzler und >ein* Ausbllder belm ROckmartch mit den UntertOhreranw»f-tem In dl* Kaserne. V častniški šoli so se častniški pripravniki usposobili za Izvrševanj« starešinskih dolžnosti. Slika nam prikazuje absolvente Iz druge skupin« domobranske častniške šole v Ljubljani. Im Ofllzlerslehrgang In lalbach wurden c e Otlliler»anwi>rter mit Ihren zukUntllg*^ Fi)h-mngsaulgaben vertraut gemacht Oas Biid zelgt dle zvreite Gruppe elnes solchen ab-geschlotsenen Lehrganges. Sledovi komunističnega besnenja po naši domovini Die Spuren der kommunlstlschen Vervvustungen in unserer Heimat kakor v mnogih kra|lh, so komunisti oskrunili In poruilll ludl krasno botjepotno cerkev na Kopanju pri čulperku. eier pripraviti v t®j cerkvi pustno maikerado, la konec so zalgall cerkvone klopi, svetnika, oltarje, ivonlk pa poruilll. Prav na lanski pustni torak so iveier So wle In anderen Ortan. schkndeten und leistdrten dla Kommunlsten auch dla Walllahrtsklrctie In Kopani Luiperk. Ara vargangenen Faschingidlanslag abonds veranstalteten sle In diescr Klrcho elno Maskerade und i SchluB verbrannten sie Klrchenbinke. Statuen AltSro und lorslttrton den Turni. Zvono vi v lesenih stolpičih * jj danes mnogokje slovenski narod k delu in k molitvi. Ijudst.o jih je postavilo namesto poiganih cerkva, ki so jih komunisti uničili. da bi vzeli narodu edino njegovo tolažbo, oporo v vari. Glockeatiirnie aus Hotz ruten das slovvenische Volk zur Arbait und zum GabeL Sie entstanden da. wo bolschawistische Brand-schatzungen die Statten des Gtaubens in Ru nen vervvandetten kopanjsko lola. Unten: Oossen nlcht genug. lerstOrten sle auch die noue Kopanjschuio und bezeugten hlcrmit ihre Kulturarbct v iV, rc: i iv, Rdoii burluji v tatu. ko njihova raja ttrada. pada In umira v bojih za laino svobodo, veteljačljo v krogu tvojih prostitutk. Dle rotan HSuptlinge latsan as slch bal ihrem »Fraihailskampf« gut gahan Tako sestradana skupina ujetnikov NOV In POJ prihajajo po komunističnih porazih na Dolenjskem in Notranjskem skoraj vsak dan v Ljubljano. Zarlumpt und ausgehungert werden Ihta. In Getangentcfiatt garatenen Optef durch dia Straften von lalbach gatilhrt. Komunistična buržoazi)a in njihov proietariat Kommunistische Bourgeoisic und ihr Proietariat Tovarli Pero Poplvoda, poveljnik VII. rdečega korpusa le na svojem zadnjem begu na Olavah Izgubil poleg najzoupnejiih aktov tudi žive dokumenta svoja svobodne ljubezni. Gelegentllch selner flucht In Otava verlor dsr BendltenhSuptling des togonann-ten VII. Korpt neben telnen Autzelchnungen Obor Gottlotlgkoit und freie Liebe, dle er In Slowenien einzufuhren beabilchtlgt, drsi flor nachstehend verOtlent- llchten Fotot. Ujeta tovarlilca — bolničarka zgleda vse drugače kot njena itabna tovarlilca med ljubimcema. Elne gefangengcnommene Sanitaterln bletet elnen wetentllch anderen Anbllck alt eln Fllntenwolb — Maltrette aus dem Štabe \ v * Domobranski telefonisti pri izvrševanju svoje naporne sluibe Nachrlchtor dor clow. Lando H jfil n 'Si ti m i • i ■ « M > 2. Domobranec pleza s kleščami po brzojavnem drogu. Mit Staigalsan klattert dar Nachrlchtanmann am Laitungimast ampor. 3. Pretrgana zveza bo kmalu v redu. FachmannJach wlrd dia geitOrta Laltung In Ordnung gabracht 4. Telefonist pri aparatu. Zveza je vzpostavljena. Važna povelja, sporočila itd. lahko domobranci sedaj najhitreje izvršujejo. Dar Nachrichtenmann am Faldfarniprechar Dia Varbindung l»t hargattallt. Wlctv-tlga Batahla, Maldungan u»w. konnan nun iehnall»ten» ubarmlttalt wardan. fcr - »KJER SMO KRI PRELIVALI ♦ ♦ ♦« Kjer koli jo prelivate, kjer koli potrjujete z njo sveto slovensko geslo naše borbe in našega boju za bodočnost slovenstva, njegovih simbolov iu njegovih idealov, kjer koli po naši namučeni zemlji, od trpljenju ruzoruni grudi, ustvarjate vi, slovenski domobranci, vi slovenski vojuki, slovenski funtje in možje, veliko in nepozabno legendo o junaštvu in moči slovenskegu rodu in njegovo krvi. Vi, brutje doberdobskih junakov, obnavljate kot oni, sveto daritev trdne volje Slovencev, ohraniti zvestobo in vdanost svetinjam, ki so našim očetom svetile skozi čas, svetinjam, ki so slovenskim domovom in slovenski zemlji dajale tisto blagoslovljeno in lepo obličje, pod katerim so v hudi uri in stiski molili njeni pošteni sinovi. Ob dobri materi tisoč slovenskih src, ob njeni ljubezni in njeni od Bogu podarjeni lepoti, so črpali veliki Slovenci svojih moči, da so jo v pesmi in besedi slavili, dajali otrokom, da jo vzljubijo iz globine srca, z vso zvestobo in z vsem ognjem, čuvati in braniti jo za ceno krvi in za ceno življenj. Domovina ■ ■ .1 »Ti si kakor pesem...< pesem bratje, ki jo vi neustrašeni, vi hrubri in neupogljivi prepevute v svojih vrstah, je velika, globoka in vse objemajoča pesem vuših zvestih src, ki vedo in znajo ceniti matere domovine jedko bolečino, boli njenega krvavega pota, izdajstva in prevare nad njol V vas, bratje, živi njena duša, vi ste njeni izbrani, poklicala vas je, da njeno dolgo povest, njeno dolgo zgodbo o trpljenju in radosti, solzah in smehu pripovedujete in ohrunjute novim, vašim in našim otrokom, ki pridejo in blagoslovijo dni vaše borbe iu vaših žrtev. V dolgi molek svojih spominov seže človek nazaj, plahi in tipujoči prsti se ustavijo ob jagodi sončnega, mladega in svežega jutru, brutje velikonočncgu jutra, svetle in praznične nedelje \Majcuja Gospodovega. Bratje, če bi se imeli boriti samo za blagoslov praznikov, ki gredo skozi čas kot svete luči miru narodov in miru človekovega, če bi se imeli boriti samo za slovenske domače zimske večere, zu kadila vonj ob božičnih dneh, bratje, bi bil naš boj več kot pošten in pravičen, ker bi se borili s tem za slovenski, domači duhovni obraz, bi se borili za toploto domačih ognjišč, za razpelo v kotu, za mir gospodarjevega doma, borili bi se za slovensko nurodno lice, za obraz, po katerem nas spoznajo, spoznajo za narod, ki je zdrav v duši in srcu, ki ljubi svoje in spoštuje tuje. Toda naš boj ni samo sveta borba za blagor našega slovenskega doma, njegovega življenja in njegove bodočnosti, ni samo boj za red in zakone božje in človeške, za vero očetov, za izročila rodu, za zastavo, za zemljo, za simbole, običaje in tradicije, ne, naš boj je še več, je turjaška zaobljuba, je zvestoba tistim junakom, ki so sestradani in zasra-movani pisali svoje poslednje srčne besede, svoja poslednja naročila, svoje pozdrave in želje na mrtve stene kočevskih zaporov, naš boj je vsebina molitve, ki so jo šepetali v zboru združeni jetniki — junaki, borci — vojaki, duhovniki in častniki, misleč in zaupajoč v one, ki bodo njih umrli klic s sten razbrali in ga oživili v svetem boju za narod in pokoj njih duš. Vera naših slovenskih bratov iz Kočevja, vera trpinov iz noči Mozlja, je prižgala ognje, ki ne ugasnejo. To so velike plamenice, ki svetijo v temo zla, to so velike večne luči, ki ne odmro, večne svetle luči, ki jih hrani neusahljivo olje iz kelihov trpljenja našega človeka, ki jim daje znova in znova novih moči in nove toplote. Vstali ste vi, borci, slovenski vojaki domobranci, vi, ki ste oporoka, testament padlih bratov, sinovi iste trpeče matere, vi ste nada naša, vera naša in moč naša, vi ste ogenj naših src, vi ste udarni kij slovenskega rodu, vi ste življenje umirajočemu in preganjanemu, vi bratje, ste ponos slovenskega naroda, ki vstaja v vas in z vami. Vi ste dokaz svetu, da je v nas volja, da je v nas prepričanje, ki ni prazno in jalovo, da je v nas kri očetov, kri Gubcev, kme-tov-svobodnjakov, ki so trpeli in umirali za zemljo in za domove. Za zemljo in za domove je bil klic, ki je šel od vasi do vasi in od hiše do hiše, preko pogorišč in razvalin, in ta močan klic po življenju je dal vas, je našel v vaših mislih in vaših srcih odmev, je postajal močnejši in danes je njegov glas jek orožja in vzklikov zmage iz vaših prs. Mi smo si svesti naše pravične stvari, mi smo si svesti zmage. Dobrega, mi verujemo, da je v našem udarnem jeklu moč Pravice, roka božja in volja naroda. Vi, slovenski vojaki v prvih vrstah pa ste dleto, ki bije v kreme težke borbe zlate črke. Črko za črko, borbo za borbo, še nekaj poslednjih napadov, še nekaj poslednjih premagovanj, trdnosti, srčnosti, vere ter zvestobe in beseda bo dopisana, bo dopolnjena in narod jo bo zapisal v zgodovine čas, da bodo brali pozni rodovi: »Zmaga.< Sedlak Stanko. »Terra na str a« Fu naiu dobro, že predobro znani vzklik je nedavno tega zopet zadonel po naši trpinčeni zemlji. >Monte nero — terra nostra« je zadonelo na Črnem vrhu, zadonelo kot bojni klic savojsko-inon-golskih napadalcev na postojanko Narodne straže. Kakor nenadno, dasi sluteno spoznanje je presunilo tedaj naše fante, jim dalo nove moči, da so vztrajali v svojem smrtnem boju do konca, da so žrtvovali tudi svoja življenja. Kajti ta klic jim je v vsej jasnosti dal občutiti zgodovinsko važnost njihovega boja, dal jim je spoznati njeno veličastnost, potrdil jih je znova v ž.ivem prepričanju. da so edini resnični branilci svoje zemlje in svojega naroda. Bolj kot kdaj koli prej se je ob tej priliki pokazalo, kdo je tisti, ki danes zares in edini s svojimi telesi brani našo domovino, kdo jo brani tudi pred večnim »terra nostra« z zahoda, kdo ie nadaljevalec slovenske zgodovine in tradicije, kilo porok in edina nada slovenske bodočnosti. Zmotil se je. kdor je mislil, da sme biti po 25. juliju oziroma 8. septembru 194"* naša čuječnost. naša skrb za primorsko zetuljo kaj manjša, da bo tedaj konec borb in težav na naši zahodni meji. Zmotil se je zlasti tisti, ki je računal, da bo konec temu zato, ker je Italija prešla na stran Anglije, ki je >vendur naša zaveznica* in ki torej ne bo dopustila kršenja naših koristi. Kruto se je zmotil vsakdo, ki je bil takih misli, kajti položaj se ne le ni izboljšal, temveč nasprotno celo poostril- Prišlo je do tega, česar se prej pet in dvajset let ni bilo treba bati, do dejstva, da naših primorskih rojakov ne raznaroduje več samo tujec, ampak da jih raznarodujeta tujec in brat pod skupno rdečo zastavo. pod skupno peterokrako zvezdo. Zgodilo se je, kar se prej ni nikoli, da so premnogi primorski Slovenci sami postali orodje tuje politike v službi proti lastnemu narodu, da so danes oni hote ali nehote nosilci tujih interesov, predstraže savojskega imperializma. ki nam zna jutri postati še nevarnejši. Kajti o tem, da je ravnanje savojskih tolp na Primorskem ukazano iz Rima, ne more biti dvoma. Slovenci smo zelo tenkočutni, kadar gre za pravico. Pri svoji šibkosti in maloštevilčnosti vsako krivico še tem teže občutimo. Leta 1941. smo mislili, da se borimo za svoje pravice, pa smo izgubili še to, kar smo imeli: svobodo. Tako imenovani »zavezniki* so nas opeharili z mamljivimi obljubami, katerih praznoto in neresnost pričenjamo šele danes v vsej strahoti spoznavati. Kajti eno jasno vidimo: da vsak izdajalec lahko preskoči na njihovo stran, da ga za vse. kar so mu in mu še bodo vzeli, od-škodujejo s tem, da mu dajo proste roke na naš račun, da se z njim pogajajo za našo kožo. To kljub vsej krvi. ki smo jo po nepotrebnem prelili zaradi niih, kjlub vsej nesreči, ki je zaradi njih padla na nas, ko bi bili, če jih ne bi poslušali, še lahko svobodni in bi 8- septembra 1945 kakor tudi ob drugih prilikah lahko spregovorili odločilno besedo. Zato čutimo dolžnost povedati v brk vsemu svetu: ako so Angloamerikanci v svoji računar-ski politiki tako elastični, da svoje dovčerajšnje nasprotnike danes uvrščajo oficielno ali neoficielno med svoje zaveznike, tedaj mi tega ne moremo storiti, temveč bomo kvečjemu zasovražili še tiste, ki so tega zmožni- Nam politika ne pomeni igračkanja s tujimi narodi, ne iskanja oporišč po svetu za čuvanje svojih gospodarskih in imperialnih koristi, temveč nam pomeni težki, pretežki boj za našo rodno grudo, za rodnega človeka. A ne godi se tako samo nam Slovencem. Prav isto, le še morda v nekoliko hnjši obliki doživljajo Srbi. Se včeraj so gle- dali na svojih tleh Bolgare kot zusedbcnc čete, ki so čutile zn svojo dolžnost Srbe čimbolj pokoriti in strahovati, danes prihajajo iste čete k njim kot »osvoboditelji«, kot sicer ncoficiclui, a vendar dejanski zaveznik rdeče armade. Njihova umetno vcepljena nit/ nju, ki jo je včeraj še krotila prisotnost nemških čet, se lahko danes ob polnem blagoslovu Sovjetov neovirano razmahne. V Ma-cedoniji danes kratko in malo vladajo v imenu drugega gospodarja kakor včeraj. In da pomirijo Angleže, ki zaradi svojih lastnih koristi čutijo to zgodovinsko ironijo, so pripravljeni osnovati samostojno državo Mucedonijo oziroma so jo baje žo proglasili, seveda pod svojim varstvom, kar ua stvari ne spremeni ničesar. Iz teh primerov, ki se tičejo neposredno nas, tudi iz drugih, ki se dogajajo po vsej Evropi, lahko izvedemo zaključek: fronte se čistijo. Vedno bolj in bolj jasno se oblikujeta samo dve fronti: fronta dobrega proti fronti zla, fronta krščansko in nacionalno Evrope proti fronti komunizma. Nujnost obstoja samo dveh front so ne kaže samo v notranjosti vsakega posameznega naroda, temveč tudi v njihovih medsebojnih odnosih. Narodi so razporejajo na levo in desno. Kar je bilo slabega, pa se je slučajno ali kako drugače zataknilo in obstalo v protikomunističnein taboru, se sedaj samo od sebe odstranju in prehaja ua drugo stran. Kar je bilo dobrega, je zaradi napačnih spoznanj ali nespametnega vodstva stopilo v svetovni požar na tisti strani, ki si jo je pozneje tudi Sovjetska zveza izvolila za svojo, se vedno bolj in bolj uvršča v fronto proti komunizmu. Mi sumi smo tak primer: ne /aradi svojih, zaradi tujih koristi smo šli v boi proti Nemčiji, bili smo premagani in zasedeni, zadobili smo hude rane. Vendar, ko smo bili postavljeni kot narod pred vprašanje, ali s komuznimoin ali proti njemu, smo se odločili za boj proti njemu, vedoč, du se bodo naše rane počusi že zucelile. Ločitev duhov gre tudi med narodi nezadržno svojo pot. Kakor da bi jih pekla naša prisotnost na strani evropske fronte, so zato drug za drugim odpadali vsi tisti, ki so nam vedno več ali manj ogrožali narodni obstoj, lu takoj so zopet padli po nas, v znamenju rdeče zvezde in v imenu »združenih narodov* so nas ožigosali kot izdajalce — oni »poštenjaki«. Mi si štejemo v čast. dn nam ni treba biti ua isti strani fronte s takimi »poštenjaki*, ki svojo besedo prodajo čez noč za judeževe srebrnike. V našo fronto se vedno bolj vključujejo narodi, ki so preko trnja in trpljenja spoznali resnico, narodi, ki so na svoji lastni koži občutili boljševizem. Tudi ruski narod se vključuje, na eni strani po svojem generalu Vlasovu, na drugi strani po številnih uporniških skupinah, ki se zlasti v gozdovih Bele Rusije bore proti boljševizmu. In še od nekoga pričakujemo prej ali slej dokončno opredelitev; od Angležev. Ako nameravajo oni tudi za bodočnost še ohraniti svoj imperii, ako nočejo v zgodovini popolnoma zgubiti dobrega imena, tedaj je tudi zanje skoraj že poslednji čus, da vstopijo v skupnost evropskih nurodov in doprinesejo svoj delež v borbi proti komunizmu. Ako tega nočejo, tem slabše zanje; med čredo izuujulcev pod vodstvom krvave Sovjetske /veze lunin prej ali slej prisiljeni, da tulijo z volkovi, da se dajo končno od njih tudi raztrguti. Mi nočemo doživeti take usode, tni hočemo živeti, zuto bomo do zadnjega vodili borbo proti komunizmu, tako domačemu kukor tujemu, pa tudi tistemu, ki že komaj čaka, da svoje kremplje zasadi v našo grudo in tako uresniči svoj davni sen »terra nostra«. . Vadnjal Ivo. Del množice na ljudskem protikomunistidnem zborovanju na Rakeku. Boitanjskl grad, ki so ga komunisti kakor skoro vse zgodovinske graidlne. za- Ein Te i I der Teilnehmer bei der antikommunistischen Volksversammlung 10ali v •osvobodilnem, boju - Das SchloO BoJtajn. das In Flammen aulglng. So in Rakek zerstOren Kommunlsten bei ihrom sogonannten »Botreiungskampf. unsare ge- •chlchtlichen Bauten. ZA VERO IN DOM Prve slovenske besede, ki so mi bile dogodek, so bile besede za vero in dom. Videl sem jih nu temnosivih stenah kočevskih mrtvaških celic... Ce se spomnim nu Rusijo, sem tuin slišal skoraj dnevno rusko besedo »ničevo«. Vsakdo, ki je bil v Rusiji, razume to besedo. Ta odgovurja na vse. Pomeni: »nič — za nič — vseeno — nepomembno.« Ce si ga vprušal, zakaj pusti propudati svojo hišo, ti je odgovoril: »Ničcvo. Je pač vseeno.« /tikaj ne delaš? Zakaj gniješ v blatu? Zakaj ne držiš malo reda in čistoče? Odgovor: .»Ničevo.« Zakaj? — Kaj misliš, zakaj živiš, zukaj se žrtvujejo tvoji sinovi v vojni? Odgovor: »Ničevo.« 2ivljenje, vse se vrsti okoli besede »ničevo«. Kako druguče zveni: »Za vero in dom je padel Vojska Jože, Seljuk.< To je zadnja srčna izpoved Slovenca, ki so ga komunisti ubili zurudi njegove zvestobe in domoljubja. To bi vedno in vedno tnoruli ponuvljuti. Se preden sem prišel v Kočevje, sem nekaj spoznal o slovenskem narodu. Sprehujal sem se po ljubljanskih starih in novih ulicah. Gledal sem /. grudu nu mesto in dozdevalo se mi je, da vidim košček sturegu »NUrnberga«. Pri tem pogledu sem malce zaslutil bogastvo zgodovine tegu mesta, njegovo umetnost in tradicijo, bežno videl njegov ruzvoj in kulturo tega naroda, ki si je to mesto sezidulo. Videl sem v mestu ljudi v uniformah, žene, dekleta in nisem mogel pri tem najti razločka med nami in njimi. Življenje je tako kakor pri nas. Dekleta so lepo oblečene. Moški izgledujo negovani in kultivirani. Izložbe razodevajo ljubezen do kulture in k lepoti življenja. Po ulicah vidiš pridne ljudi, ki hitijo k delu. Najdeš izume dovršene narodne umetnosti. Knjigarne z bogatimi založbami knjig in lepo urejene kuvarne, v katerih ti postrežejo z vsemi važnimi časopisi, pričajo o kulturi in duševnem razmahu Slovencev. Tako približno je izgledala moja slika, ko sem prišel med Slovence. Videl sem, du so ljudje v svoji domovini. Njihovo glavno mesto sem smatral kakor neko nemško mesto, samo da sonce tukaj mnogo bolj prijetno sije kot v naši domovini. Le jezik mi je bil spočetka tuj. Samo nekatere pozdrave sem ujel kukor »dober dane in >zbogom«. Drugače mi je tu blago-doneči jezik šumel kukor nerazumljiva godba mimo mojih ušes. kuko bi se človek tudi tega jezika naučil, ker vendar vsak Slovenec nemško govori in se potrudi svoje znanje proti Nemcem izkoristiti. Vedno sem pa videl, da so Slovenci, s katerimi sem imel opravka, zelo ljubeznivi in gostoljubni in nikdar nisem imel občutka, da bi bil v tuji deželi- Stoječ v mrtvaški celici v kočevskem gradu v prostoru trpljenja in usode slovenskega naroda, mi je tudi njegov jezik za-zvenel nu uho. Besede »vera in dom< so mi postale nepozabne. Dozdevtflo se mi je, da je to najvažnejše v slovenskem jeziku. Videl sem pred seboj mladega funta, ki je za slovo v trdo steno zapraskal te pomembne besede in ki je potem v znamenju teh žrtvoval svoje ntludo življenje- Mladenič, ki si je izmed vseh osem in tridesetih v celicah zaprtih mučencev rešil svoje življenje, mi je vse te žalostne prizore pripovedoval z nepozabno trepetajočim glasom. In kadar bom besede »vera in dornc čital ali slišal, vedno mi bodo pred očmi vstujuli prizori kočevskih celic in njenih mučenikov — onih rnludih ljudi, ki so za vero, zvestobo in domovino žrtvovali svoje mlado življenje. Imamo besede, ki so tako rekoč temeljni zvoki v bistvu enega naroda in tako sem ravno v teh dveh besedah našel ključ do Slovencev. »Vera in dom«, to so bile besede, ki so navduševale te može in ki tudi danes izpodbujajo naše domobrance. S temi besedami sem začel v notranjost slovenskega naroda drugače gledati kakor do tedaj. Se tisti večer sem doživel pogreb nekega domobranca. Padel je kot junak v boju s partizani. Bil je eden najboljših. Cela vrsta poznanih kmečkih ljudi ga je spremljala k zadnjemu počitku. Nosili so ga domobranci mimo starih, z vinsko trto okrašenih kmečkih hiš. Večerno sonce je pošiljalo svoje zadnje žarke temu žalostnemu sprevodu. »Dom« — sem si mislil. To je tisti dom, za katerega se je žrtvoval. Njegovi prijatelji in tovariši so mu pri odprtem grobu zapeli ganljivo žalostinko- Prvič sem tukaj slišal soglasje slovenskih pesmi. Tudi tisti, ki jezika ne razumejo, so obstali ob teh melo-dijah- Vse, kar sem tu videl in doživel, grobna tišina, petje, po-vešene zastave, polaganje vencev in cvetja, vse to me je spominjalo na običaje v moji domovini. Tudi tam ne bi bilo lepše in ginljivejše kakor tukaj. V slovo rajnkemu je njegov najboljši prijatelj izpregovoril nekaj besed. Zopet sem slišal v govoru besedo »vera«, zaradi katere je padel v službi za domovino ta junak v boju proti komunistom. Ti nimajo ne vere, ne kulture in ne zvestobe. Razumel sem govor. Samo ti dve besedi — in razumel sem. Občutil sem, kaj je za slovenski narod domovina, kaj so njegovi običaji, njegov dom in njegova kultura. Videl sem, kako se s polnim srcem oklepajo teh besed in kako skupno branijo svoje svetinje proti sovražniku, ki jim jih hoče ugrabiti. Domobrance sem poznal že poprej. V različnih pohodih sem bil z njimi. Videl sem, kako potrpežljivo prenašajo vse težave, ki jih boj zahteva. Videl sem, kako strumno in odločno so se bojevali proti banditom, ki jim ogrožajo njihovo domovino. Sedaj sem razumel še bolje te junake, ki so tako preprosti, ki tako lepo pojejo, ki poznajo prijateljstvo, ki so radi odkriti in veseli, ki se pa tudi srdito bore proti boljševikom, ki jim ogrožajo njihovo kulturo in dom. Ravno takšen občutek sem imel ob srečanju s slovenskimi ženami, ki so s cvetjem obsule v Ribnici sto devetnajst komunističnih žrtev. Na črnih trakovih, ki so bili pritrjeni na vence, sem povsod bral besedo »Slava«. V poslovilnih govorih so bile spet besede: »Vera, Bog, narod, slava in domovina.« Vse to spominja na mojo domovino. Tukaj ne dobiš in ne vidiš tiste razjedajoče zbadljivosti in cinizma zahodnih anglo-ameriških narodov, ki imajo samo lepe besede, globine čustva pa ne. Tudi tu ne vidiš aziatske podivjanosti in ne slišiš vedno in vedno ruske besede »ničevo«. Ne! Tukaj je vera v srcu tista globina čustva, tisto veselje življenja, tista zvestoba in ljubezen do domovine, ki je slika nemškega prostranstva. Tukaj veje isti zrak kakor v nemški domovini. Ne moreš govoriti ne o zahodu ne o vzhodu, ampak o evropski sredini, ki je vez človeške kulture. Globina srca in domoljubje določajo obraz slovenskega naroda in ga s tem postavljajo na stran Nemčije proti vsem sovražnikom kulture, proti boljševizmu, amerikanizmu za kulturo in zvestobo — »za vero in dom«. Nemški vojni poročevalec W. Schulz R D • A'-■} t .;/' [i * K vite. ' "j - JU^-TVf-ti-t v se bistvo našega naroda se prouvi temu sistemu in naše osnove so čisto druge-Demokracija pozna sube številke in mehanizem razdirajočih strunk z vso strupeno mržnjo, — naši praočetje pa so poznali bogato dinamiko življenja in zadružno-ptemensko organizacijo, bogato ljubezni do vsega, kar je bilo slovensko. Oni niso diskutirali o osnovnih življenjskih zahtevah svojega naroda, — temveč so na osnovi starih izročil delali in ustvarjali. Naša pot, še dalje, ne more biti pot brezplodnega glasovanja in prepiranja, pot neodgovornosti in neupoštevanja avtoritete. Osnovna celica našega narodnega telesa — družina in dom ne poznata glasovanja enakih, temveč gospodarja, ki suvereno odloča in čuva korist rodu iz kolena v koleno. Zato pa je tudi polno odgovoren pred Bogom, narodom in svojo vestjo in le tako more imeti potrebno avtoriteto. V pravi slovenski hiši ni debate in sentimentalnosti! Tam se dela, dela trdo od mraka do večera, odloča pa samo eden — gospodar! To je slovensko načelo vodstva, ne pa demokratskega glasovanja in odborov. Na njem je narod raste! in se dvigal, na demokratskem pa je začel propadati. Slovenska pot, naprej, ne more biti za kapitalistični gospodarski sistem. Slovenec ni poznal kapitalista-egoista, ki služi samo enemu — denarju in preko njega Zidu. Vse, kar je naš praoče delal, je bilo v najtesnejši zvezi z našo zemljo, vse na visoko etičnih zakonih- Naša vas s svojo staro zadružno ureditvijo, naša obrt in stara, poštena slovenska trgovina — so bili nekaj čisto drugega kot današnji kapitalizem. Ne govorim o oblikah, o osno- vah in bistvu razgovarjain! Te osnove so nam morajo povrniti, kajti le na njih si bomo mogli izgraditi svoje lastno močno gospodarstvo! Iu naša pot, končno, ne bo rodila pravega uspeha, če bomo doslovuo prenašali narodni socializem na naša tla. To je sistem, ki je porojen iz duše velikega nemškega naroda in jo pokazal, da popolnoma ustreza duhu in potrebam tega našega močnega sosedu. Je, dalje, najpopolnejši odgovor na vsa pereča vprašanju, ki turejo tudi nus sume. Toda slovenski narod mora (če lioče biti narod) sam iz sebe iznedriti svojemu duhu ustrezajoči narodni socializem — zgledujoč se ua svojem velikum sosedu iu zuščit-niku. Kajti nemški narodni socializem ni blago za izvoz! — pravilno trdijo njegovi ideologi. Zato moramo tudi mi vzeti sumo vzorec — vsebino pu dati sumi. Naša narodna duša mora dati sama slovensko narodno gi-bunje! Dati ga mora v nasprotju z vsem, kar uus je doslej morilo iu razdvajalo. Povrniti nas mora ua stara slovenska iu evropska pota! O le j te, to je uušu slovenska narodna poti — odgovarjamo tistim, ki uus vprašujejo. In slovensko doiuobraustvo je njen nosilec! — vručuuio tem drugim- V času najtežjo preizkušnje so je rodil zdruvnik, da izvrši težko operacijo. Ne sumo to prvo, vidno komunistično! Mnogo več zuhteva zgodovina od njegu: odstraniti mora tudi vzroke. Ves plevel materialistično liberalne demokracije iu kupitulizuiu bo izruval. Dve vrsti revolucij ituuuio: rušilne in gradilue. Prvo, to so revolucije krvi, ognju, rušcviu in mržnjel Spreminjajo samo obliko, medtem ko duh ostaju isti: iz materialistične demokracije v materialistični komunizem. Ali: iz eue židovsko-uiusousko krinke v drugo — rdečo! Druge, to so revolucije duhu in_ potem šele oblik. Te spreminjajo bistvo, duha iu dušo, dajejo novo idejo iu nov evaugelij, ki nuj prinese saiu iz sebe, iz svoje globine našemu narodu novi čas in novo bodočnost! lo so revolucije grajenju in ustvurjuuju. Iz njih veje navdušenje iu ljubezen do vsega, kur je res staro, pravo, narodno. Naša revolucija je tu drugu. Njun dosilec, slovensko donio-branstvo, je činitelj, ki bo dajal jutri iz sebe vse duhovne osnove našega bodočega življenja, uovegu ustvurjuuju uu starih in dobrih slovenskih temeljih- Teh klicev pradavnih časov domobrunstvo ni čulo z ušesi in z ruzumom, — temveč jih je dojelo s svojim čistim srcem. Začutilo je bitje tistih naših slavnih generacij, ki niso brezplodno tuutu-zirale in blebetale ter se oprezno obirale, temveč brez premisleku pograbile za orodje ali orožje, kudar je bilo treba, burno tuko smo mogli ostati ua tej izredno »vetrovni« uli krušni zemlji. Slovensko domobrunstvo se je pokuzulo dostojno vseh teh mož in junakov — zato mu pripudu bodočnost iu po krvuvi borbi danes pravica do odločilne besede jutri! Ali smo na pravilni poti in kuko vemo? — dvomite, kuj mislite, da smo naše gledanje stresli iz rokavu? Du je nušu pot avuntura, ali rezultat slučajnosti? Ne, temeljito smo se ozrli okoli sebe pu se nuguili nad svoj uurod, prisluhnili njegovemu bitju in tako našli skrito ono, kur smo iskali- Zato vemo iu čutimo, da smo nu pravi potil Na naši struni je tudi resnica. In kjer je resnica, je tudi pravilnost in moč pa — uspehi! Domobrunsko gibanje ima vse to v polni meri. Od zmage do zmage korakajo naši batuljoni in čete, iz kraja v kraj preguuju meč resnice narodne odpadnike. Ali ni to najboljši dokaz pravilnosti naše poti in njene upravičenosti? Zato je slovenski domobranec globoko prepričan, da je na pravi poti. In nihče ga ne more v tej veri omajati! Niso ga mogli vsi tisti omahljivci in dvomljivci prvih mesecev, — ko so eni čakali nalog svojih strankarskih štabov, a drugi hoteli videti nuj-prej uspehe. Te vere domobranstvu niso mogli odvzeti vsi strašni napori komunističnega nasprotnika, ko je do danes poizkusil nešteto metod, da ga razkroji. Našo vojsko so pustili trdno vsi mogoči pozivi in grožnje današnjega londonskega radiu, govorjene preko raznih Furlanov, kuharjev in drugih. Ne more razumeti tega "tisti, ki opoja nove ideje ni vdihnil s polnimi prsi. Mnogi so prepričani, du so vse doumeli- Mnogi celo govore in pišejo o tem... Toda bistvo domobranstva, njegovo seme — duh in klico — ideologijo more razumeti samo novi človek in novi Slovenec! In samo takšen bo (udi vedel, kaj hočem povedati, ko piSem: slovensko domobranstvo narodno gibanje. Ko hočem, da iz semena in klice /raste vsa rastlina s cvetjem in plodom! Rastlina, ki bo slovenskemu narodu vrnila njegovo staro moč, ponos in enotnost. Zato pazite vsi tisti: ...ki domobranstvo napadate ali se z njim ne skludate: popazila vas bo njegovo vera in gradilno navdušenje, da boste raz-vejani kot plevel ...ki domobranstvo .smatrale samo kot danes potrebno zlo: v težkih in najusodnejših časih se porajajo večno potrebna in najboljša orodja narodove usode! ....ki mislite, du je dosti, če domobranec nosi samo uniformo in puško, se dobro bojuje, drugo pa ga naj ne briga: nobena armada, najmanj pa vojska gradilne revolucije ne sme biti brez ideje in ideologije! Samo dosledna, v srce in dušo slehernika sprejeta in na vsa polja narodove dejavnosti razgrajena ideologija, nazor, ki bo dal svoj odgovor na sleherno vprašanje, bo mogla dovršiti današnjo in dokončati jutrišnjo borbo! ...ki menite, du sta nazor in ideologija poduna in izgrajena z nekaj demagoškiini gesli: to je tkivo, ki sega prav povsod, in tega je treba ne samo študirati in poznati ter sprejeti v celoti, temveč ga je treba doživljati s slehernim živcem. To je popolno nasprotje sedanjega »modernega« časa, ki vzame vsako stvar in tudi svetovni nazor samo površno, hoteč odpraviti z nekaj gesli. Dobro vemo, da se za tem skriva ali plitkost ali neiskrenost! Oboje je greli nad novim narodnim gibunjem! In pazite vsi tisti tisoči in tisoči vas, domobranci in junaki, ki ste sol in luč našega nuroda, da vam vsi zgoraj našteti ne načno naših in vaših vrst. Dobro vemo, da jih uničiti ne morejo — premočne in presilne so, kot granitna stena. Toda nagrizejo jih lahko. Zato vrzite svojo sol tudi drugim, posvetite z lučjo v temo na-šegn naroda, kjer še vlada, da bodo vsi luči željni mogli videti, kje je izvor vstajenja in blagostanja! Ni treba mnogo soli, in majhna sveča razsvetli tudi najhujšo temo, — če jo dovolj visoko dvignemo... To luč dviga danes naš prvoborec in oče, naš Prczident in naš general, bratje domobranci. Dvigu luč svetlo, ki jo je hranil leta in leta, da bi v času najdebelejše teme svetila dovolj jasno. General Kupnik nam je izvor in voditelj našega domobranskega Prezident general Rupnik pri delu. — Prasident, General Rupnik am Arbeitstisch. narodnega gibanja, učitelj in gospodar obenem. Učitelj, ker se iz njega učimo spoznavati pravi svetovni nazor in našo novo, nacionalno in socialno ideologijo, antikomunistično, antidemokratsko, antikapitalistično (ker je vsa ta vedno in edino židovska!), — zato pa organsko-stanovsko, zadružno, načrtno gospodarsko, ideologijo gospodarja na nebu, v državi in v hiši (kajti ta ideologija je bila in ostane vedno slovenska!). Gospodar pa, ker se je edini v teh težkih časih dvignil, da prevzame krmilo narodnega broda v svoje sicer že izmučene, toda odločne in krepke roke. Z globoko vero v pravilnost naše poti, z največjim zaupanjem v Učitelja in Gospodarja — našega Prezidenta in generala, bratje domobranci v uniformi in civilu, fronta borbe in fronta dela, ustvarjajmo po poti gradilnega navdušenja novo domobransko narodno gibanje z geslom: Bog — narod — domovina! in bojnim klicem: Naprej v zmago! Cergol Dore. Illlllllllll Komunistične isike na hlil nekega terenca so domobranci prekrili s svojimi lepimi bojnimi gesli. Kommunlslltrhe Krltzelelen au< den Wandon eines Bandl-tenheims vvurden von Landeswehrmknn«rn mit Kampf-Wahl-spruchon Ubarschrieben. Bivii pripadnik »NOV« po prijavi SID v spomin na grenke ure v «POJ«. Ein ehemaliger »NOV« Angeh6riger nach dem Oberlaufen zu der landeswehr. 93777 Obračuni z VDV Nad VDV gremo! Nad VDV, v kateri se zbirajo stari rablji »narodne osvobodilne vojske« in »partizanskih odredov*. Iz brigad se rekrutirajo najzagrizeuejši partijci, najkrvoločnejši rablji in se zbirajo v »vojsko državne varnosti«. Mobiliziraucem v brigadah dajejo v roke zarjavele italijanske puške, a sami pobirajo s seboj najboljše orožje. Mobilizirane raj.e vendar ni škoda. Skoda je starih partijcev. Ako ti izginejo \ večnih hajkah s strani domobranskih bojnih skupin, kdo bo vladal, kdo bo spravil v življenje boljševizem v Sloveniji. Svojih najboljših vendar ne morejo in ne smejo kar tjavendan žrtvovati. Zato se zbirajo v bataljone VDV in se vlačijo po varnejših predelih in živijo na račun ljudstva. Ljudstvo jim je povsem prepuščeno. Mirno mu plenijo premoženje. Sedaj na zimo do morala vsaka hiša obleči po vrhu vsega še po enega partizana. — Kje bodo ubogi ljudje vzeli? Otroci so Dosi iu nagi, bolni in lačni. Sedaj hočejo tem trpinčenim otrokom vzeti iu požreti še zadnje drobtinice. "lo ni še vse. Ker nimajo drugega dela, prirejajo mitinge in veselice- Izživljajo se v sumničenju, zasliševanju in ubijanju uaj-nedolžnejših ljudi, ki se ne morejo nikamor ganiti. Nekatere oddaljene vasi, ki dalj časa niso bile pod nadzorstvom domobranskin čet. so bile prave rdeče mučilnice. Zuova in znova je pribežal kak begunec iz tistih krajev iu pripovedoval strašne stvari. Cas za obračun »z vojsko državne varnosti« je zrel. Dne S. oktobra 1944 smo odrinili iz Kočevja na boj. Iz tistega Kočevja, ki bo ostalo zapisano v zgodovini slovenskega naroda kot ena strašnih postaj njegove Kalvarije. Na vsakem koraku opazimo kak spomin na krvavo komunistično pravico. Vsak dan nodimo kočevski domobranci mimo razvalin gradu, v katerem so v strašnih ječah trpeli naši junaki. Razvaline v Kočevju nas vsak dan spominjajo tudi na strašni boj peščice slovenskih junakov s komunistično zverjo. Na njih si je takrat zalomila svoje strupene zobe- Udarci slovenskih pesti so ukrotili njeno steklino in od takrat nima več sreče. Vsak dan hodimo po teh zgodovinskih tleh in zorimo v prave borce za svoj narod. ^ naših srcih je globoka želja, da ga rešimo pred rdečo kugo. Jutro nas je dobilo v Dolenji vasi. Ribniška dolina ie drugačna. Ribniška dolina se je spremenila. Dasi so imeli OF-arji tukaj vedno večino ljudstva proti sebi, vendar je bila zanjo še peščica zaslepljencev. Danes je tudi ta manjšina spoznala. Komunisti sami so ji odprli oči s svojimi dejanji. Oči jim je odprl Jelendol, skozi katerega smo šli v lepem jesenskem dopoldnevu. Vsak od nas je mislil na nedavno izkopane mučenike- Vsak se je živo spomnil procesije voz z lesenimi krstami- »Zato smo domobranci!« če še kdo kaj sprašuje. Molče smo stopali skozi tihe smrekove gozdove in po goli-čavah skozi Grčarice. Grčarice so zelo razdejane. Od tod drži ena pot na Gla/uto pod Lepo Gorico, a druga .skozi Gotenico proti Kočevski Reki. Krenili smo proti Gotenici. Deset minut od Grčnric nam je prišel naproti znun terenec s titovko in brzostrelko. Srečul ne ie s tremi domobranci, ki so šli za izvidnico lepo zu robom ceste. Ko jih je zagledal, je snel brzostrelko z rame in hotel streljati. Vodju izvidnice je bil urnejii. S strelom iz svoje brzostrelke je izbil zločincu orožje iz rok. Ta se je okrenil in se pognal z dolgimi skoki v grmovje. Rešiti se je hotel v gozd. Todu ni imel sreče. Zapletel se je med trnje in obtičal. Iz Gotenice smo odšli proti zahodu, v hribe. Na obeh straneh poti so nepregledni in neprehodni gozdovi. Tu vidiš saino globoko, temno zelenje visokih smrek in nud njimi kos neba. Tla so kamenita, razdrupanu. Vrtače in razpoke, kraško žlebičje in skalovje. Studenci so redki. Ves dun smo hodili po tukciu svetu in se prebijali skozi gosto grmovje. Marsikduj me je opraskala trnova veja ali mi je noga obtičala v ozki ruzpoki v izjedenem skalovju, runtje so molče nosili strojnice in zabojčke s strelivom. Nihče ni hotel govoriti. Bilo je dano povelje: »Stroga tišina!« Ura je šla že na poldan. Poveljnik naše skupine je ukazal kratek odmor. Posedli smo ob poti in pokadili vsak svojo cigareto. Potem pa zopet naprej. Pod noč smo prišli v bližino vasi Grabna- Oprezno se je izvidnica bližala vast. »Stoj!« Izvidnica je obstala. »Kdo je?« se je oglasil komunistični stražar. Domobranec iz Ribnice je stopil naprej. »Tovariš, mi smo Gubčeva brigada...« Mi smo vojska državne varnosti Slovenije, prva brigada...« Zanimivi pogovor se je zataknil. Po kratkem molku je komunistični stražar vprašal za parolo. Sedaj ni bilo več časa. Skočili smo naprej. Stražar je izgubil glavo. Isto so doživeli njegovi tovariši; ki so se mudili v niši. Drago smo zavzeli v naskoku. Del brigade VDV je odnesel pete v gozd- Pustiti so morali pisarno z arhivom in več tovorov »zelja«. Tako imenujemo mi domobranci komunistične brošure, letake in lističe... Druga beseda, ki je zelo v rabi pri nas za te stvari, je »solata«. • Uredili smo se za prenočevanje. Vsak vod je oddelil eno desetino za stražo. Drugi so lahko mirno počivali. V zgodnjem jutru smo krenili naprej. Ob imenih: Novi kot, Milanov vrh, Prezid, Travnik, Srednja vas in Segova vas mi za-doni na ušesa zmagoviti »hura!« naših fantov, ki so preganjali »vojsko državne varnosti« skozi vse te vasi. VDV je bežala. Bežala je vojska državne varnosti Slovenije! Bežala je vojska samih starih partijcev in roparjev — strokovnjakov. Bežali so ob prvem strelu, strahopetno so metali brzostrelke proč, komaj so začutili domobrance za seboj. Izbrana tolovajska vojska se ni mogla nikjer temeljito upreti. Domobranci iz Kočevja so prezručili najskriteiše kotičke med Notranjsko in Kočevsko. Našteli so osem in petdeset pobitih članov roparskih tolp, ki ne bodo več strašili po samotnih slovenskih vaseh- Mcjač Branko. ^ ~ tirnim. Jcruc Dimitrije: Moja pot Poglej lo pol, Ari vntli na goro, in na gori hram, sezidan iz lobanj. Kamna ni, samo kosti, lako hoie Bog, da hodim po krvavih solzah, belih kosteh onih, ki so padli pred menoj. Ne brani mi, sestra draga, le poli, tvoja beseda blaga me boli. Le sveče mi priigi za tih pokoj, tvoj brat odšel je in padel bo nocoj. Hušteršič Mirko: Izgnana mafi Opolnoii odšla si z doma. Mrtvo korak ti trepeta, »rce prepolno je solza, krvavi srp na nebu roma. Bridko se beli trda cesta. Kri tete iz odrtih nog. Itaztrgal ti je dušo jok otrok, ki s tabo v temo gresta. Plameni rdeli pogoltnili na griiku mirni, tihi dom... Od krogle ubitega moža so v plitvo jamo zagrnili. Se krit sloji razbil ob poti, odtrgane so mu roke. Ves nem Njegov obraz te zre. Vsa nema jokaš se v samoti. JHS d Ignotus: Domobranski pohod 1944 Za dom in rod! Naprej zastava slave, tja, kjer v gorah se sveti nova zarja! Na svojih rodnih tleh ponosne glave mi bomo trdno stali sred viharja. Te zemlje- svete, ki je samo naša, nikomur na tem svetu mi ne damo. Preklet naj bo, kdor v uri tej odlaša na pot stopiti, koder mi vihramo! Naprej, naprej, (eprav je strma cesta, ki nas za soncem vodi skoz daljave. Nam puška v roki bo družica zvesta za lepše dni te naše očetnjave. In kdor morda na svoji poti pade, omahne naj z besedo samo eno: Tovariši, strnimo vrste mlade za lo slovensko žemljico ljubljeno! Kdor pa poziva našega ne sliši, preklet naj bo, ker mrtev je kot kamen. Mi bomo gospodarji v svoji hiši te dni in za vse vefne čase, amen! V in to Žitnik Naša koračnica Stopimo, bratje, v bojne roje, hitimo diimu na branik, branimo njive, cerkve svoje, zlomimo vzpon prevratnih klik. zdrobimo zla. laži okove, rešimo rdečih se verig; pahnimo v prah teh dni bogove, zaprimo lok krči. gorjd, vrnimo srečo, mir v domove. bodimo enega duhd, uprimo svoj pogled v višavo, vrzimo sonce v mrak sveld;. ulrimo pol v prihodnost pravo, ljubimo rodno prst nad vsš, živimo kot pradedje zdravo, bedimo v čistih src ostrogu, sežgimo z lučjo moč temč; zatrimo v kali silo slš, sklenimo roke v bojnem krogu, borimo se za lepši svet, sprostimo svoje sile v Bogu — zgradimo v Bogu not?/ red! Pometlefe <5 poj£o£aja> m. rv V bolnišnico so pripeljali nove ranjence. V predzadnji sobi je spet oživelo- Težko in laže ranjeni leže na svežih, belih posteljah. drug poleg drugega. Sreča in mir vladata tu. Kakšno nasprotje od življenja v četi in celo na položajih! Zrak tukaj je nasičen po kafri in lizolu; prav za prav sam ne veš po čem. Po zdravilih in razkužiiih- To daje bolnišnici ob prvem vtisu pečat neke uradnosti in odvratnosti. Vendar se Človek pozneje vživi in kar nič ne občuti tistih značilnih vonjav. Dobro, da je to, sicer bi ranjenci težko prenašali predihani zrak in neprijetne vonje majhnih in velikih ran, kadar jih čistijo in preobvezujejo. Sobe so velike, bele, z železnimi posteljami in črnimi tablicami za njimi; na njih je napisano bolnikovo ime in »diagnoza«. To so rane. ki jih ima bolnik. Cim več jih ima, toliko bolj je popisana tablica. Včasih kdo izmed raniencev-domobrancev zastoka. Sicer tiho. da bi slišali brnenje muhe, ki kdai pa kdaj spreleti po sobi. Skozi velika okna je videti orumenela drevesa in krizanteme na vrtu. Jesensko sonce sije zunaj, svetli žarki prodirajo v sobo in rišejo na belih rjuhah zlate maroge. Ranjenci mirno leže; nekateri čitajo knjige. V kotu se začenja pogovor. »Fant, bodi brez skrbi- Reci hvala Bogu, da te je tako srečno zadelo- Meni se zdi, da se boš ti prvi poslovil od nas- Toda na življenje, kakor ga slutim zaradi zdravnikove zaskrbljenosti, se požvižgam. Bolje, da me takoj pošljejo na položaj, saj vem, zakaj bom moral...« Podnarednik se je oprl na lehti in skrčil nogo- Potem si je spodvil blazino in vzel škatlo s cigaretami. Udarjajoč s cigareto ob škatlo je govoril. »Vidiš, samo to je nekaj vredno, da človek ve, zakaj je ranjen, zakaj bo umrl, če bo treba...« Molk. — Potem so se odprla vrata. Vstopila je sestra. »Hej, čuješ, kje si bil ti ranjen?« se je mešal domobranec na nasprotni postelji, ko je odložil knjigo. »Na nogi...« >Viš ga! — To vem sam, saj te vsak dan preobvezujejo. Mislim — v borbi, kje?« >A-a. Pred 2užemberkom.< — >Oni teden,« je še popravil. »2užemberk?... Neprenehoma poslušam o 2užemberku —« »Nas je tu več, ki smo bili tam ranjeni...« »Da! 2e dve leti nosim puško strojnico po Notranjskem. Ti si iz prve skupine?« »2e od pomladi. Nič koliko pohodov sem dal okrog, ne du bi so me prijelo kaj svinca. Sedaj pa... No, saj je bilo pa tudi hudo, da malo takega...« Domobranec na sosednji postelji, ki je bil ranjen prav tam, se je nekoliko dvignil in podprl glavo. »Ne toliko za nas kakor /u komuniste. Co primerjamo številko naših izgub in njihovih... tri proti dva in osemdeset, če ranjencev sploh ne primerjamo.« »Vem, vendar je bilo hudo. Od hudiča so se upirali. Jaz sem jo dobil že v Valični vasi. koj v začetku... Kje si bil pa ti?« »Pri šestnajsti na Rebri...« Domobranec z Notranjskega, najbrž iz Rupnikove skupino jo radoveden. »Povej, kako je bilo. Tale o rad poslušam. Na Dolenjskem imate vedno kaj posebnega - - .« Fant z ranjeno nogo se je odkašljal in začel pripovedovati. »Skoraj bo dve leti, ko sem moral prijeti za orožje. Tedaj so bili še Italijani. Potlej sem bil prav povsod, le Turjaka nisem doživel... A takega, kot je bilo oni dati v Suhi Krajini, mendu ne pomnim. Boj od osmih zjutraj do večernega mraka...« »Jih je bilo mnogo,« sprašuje domobranec z Notranjskega. »Po pravici povedano, mi smo sprva mislili, da jih je mani. Pa jih je bilo precej onkraj Krke. Saj ni navsezadnje nič čudnega. Skoraj pol je Italijanov iu pa Štajercev...« Nekje je zazvonilo. Usmiljenka, ki je imela opravka z obvezami, je odhitela venkaj. »Vidiš, takole je bilo,« je naposled nadaljeval domobranec. »Takole teče Krka. tukaj je Zagrudec in tam Žužemberk...« je jel dopovedovati s kretnjami. >Mi smo prodirali v več kolonah od severa proti Krki. Vso pot do Grahov ke nismo naleteli na nobenega komunista, čeprav je bila noč. šele zjutraj ob osmih ,/VA so prepodili naši prednji tri tolovaje. Slabo so bili oblečeni in bežali so. Videl sem jih, kako so tekli v hrib za vasjo. Takoj se je oglasila naša strojnica. Eden je nadel, druga dva sta zbežala. Od tu dalje smo v naskoku zavzeli hrib Ccšnjico, kjer smo ujeli nekega terenca. Prav na vrhu, ko smo se obdelovali s strojnicami, nam je vrag pa ušel. Prihuljeno je čepel, ko so piskale krogle. Nenadoma se je pognal za našimi hrbti nekam nazaj in v hosto. Kdo ga bo lovil!« »Terenci so od vraga!« so pritrjevali drugi. »Na hribu Cešnjici so nas začeli komunisti zasipati z minami, a ne za dolgo. Naši so preveč ostro odgovarjali. Potem smo napredovali v kritju gozda in prišli, ko je bila ura približno pol enajstih, pred \alično vas. Tu se je prav za prav šele začelo. Naši strelci so streljali neprenehoma. Se več je bilo streljanja iz brzostrelk in strojnic. Največ preglavic so komunistom, ki so se v vasi utrdili, prizadejali naši minometi. Z zadovoljstvom smo gledali, kako so se težke mine vzpegjale v zrak in potem padale zviška na tla- Celo nam so se od strahu ježili lasje, ker je bilo vselej videti, da bo zdaj zdaj padla na naš položaj pred komunističnimi bunkerji.-Mina iz bacača grozno učinkuje, zlasti kadar se zaradi močnega strojničnega ognja ni moč niti premakniti. Po neki taki eksploziji so štirje komunisti skočili iz velikega bunkerja in se spustili v beg. Stroiničar levo od mene je izpustil dolg rufal in vse štiri prilepil k tlom... Prst in drobci kamenja so leteli ko iz ognjenika. To je trajalo pol ure. Potem je prišlo povelje za naskok. Po spominih na bo)« vdajo »morjal«. Bei frOHchom Karlonsplal blolot das gomolninrno Frontarlsbnls don Hauptgcsprnchstolt. Z naših položujev so je ni/legel močan in grozovit juriš... Prav dobro pomnim... Prvi se ji; pognal neki podčastnik in kar .stoje kosil s svojo strojnico. ,Za menoj, fantjel'... Komaj ju izgovoril, jo je že imel. Toliko, da so ga mogli odnesti bolničarji. A juriš zurudi tegu ni propudel. Domobranci smo skočili kvišku in v zaščiti strojničnegu ognja odvrgli bombe. Takoj smo polegli po tleh, du bi nas ne runili drobci lastnih bomb. /agrmelo je. Nekuj deset metrov pred nami se je /. grozanskim truščem razletelu težku mina in razbila tolovajski bunker. Se vedno so padale kepe prsti in kamenju, ko je komandir, ki je bil pri prvin, zuvpil: .Naprej!' Spet so zapele stroinice. Vrsta domobrancev se ie pognala za komandirjem... Pod drevesi so zu krutek trenutek polegli, pa spet planili. Nekaj komunistov je pobegnilo, a so jih začeli zadaj streljali komisarji. Eden ie vpil: .Jurišajte! — Kuj se bojite belili psov...' Tedaj sem skočil tudi juz...« Fant se je na postelji popravil in utihnil. -/.lito si pes, ker branil domovino, hal« Domobranec je na-duljcvul. »Drugi, ki so se buli lastnih krogci, so ostali v bunkerjih iu neprenehoma streljali. Smešno, ali ne! Komisur itnu pravico tiruti ubogega mobilizirunca i/. Štajerske in Primorske v smrt! Nekateri so nas čakali z bombami v rokuh. Potem je spet priletela naša mina... Strašno je počilo. Zdaj smo bili že čisto blizu.,. Nu oknih kmečkih hiš so žvenketnle šipe in se razle-tavale. Z nuše strani je teduj /.agrmelo tisoč krogel. Kar predstavljam si: ziu, ziu, vse nu eno. Komunisti so puduli. Enega je zadela bomba prav, ko je hotel v zadnjem trenutku skočiti iz bunkerja- .. .'I resk... pu mu je preklula glavo... Mi smo se v gneči vrgli proti bunkerju in ga zasedli- .Lezi! Lezi!' je ukazoval komandir in si popravljal čepico. Legli smo kar med mrtve komuniste... Vse polno je bilo krvi pod nami, a smo morali. Nad glavami so čisto nizko piskale krogle. Nekatere so se odbijale od kamenja. Nek komunist nekaj korakov zu menoj ie imel prestreljeno gluvo, iz ust mu je vrela kri, a je bil še vedno pri zavesti. .Ustrelite me,' je prosil. Nekdo se ga je usmilil. Na levi od mene je bil nek domobruucc. Tuko žalostno je za-vpil: .Mama!'... Mene je bilo groza krvi, ki je bila še čisto sveža. Se kadilo se je iz nje--. A premakniti se nisem smel...« »Gotovo te je bilo strah!« ga je podražil nekdo ua drugem koncu sobe. Tedaj je vstopila usrailjenka s toplomeri. »Ne!« je domobranec, ki je pripovedoval, pribil odločno... Obraz se mu je za trenutek spačil in s prsti je nervozno zakrilil po odeji. »Dokler nisi v neposredni bližini, prav do naskoka, te je strah in groza- Po vsem telesu drgetuš... ko še enkrat skočiš... iu se poženeš - - -« Domobranec se je za trenutek zamislil- Zamcžal je. »Nekako podzavestno dela tedaj človek... Življenje, ko je na nitki, ti je tako daleč! — Zahoče se ti le maščevanja, maščevanja nad temi brezbožneži... Samo če pomislim, da so mi ubili — majer — in očeta. A ne s puško! — Z nožem in sekiro...« je še dodal počasi. »Sveta jeza {»prime tedaj človeka. Pa! — Saj ste sami vse skusili!« Molk. Molče pritrjujejo ranjeni domobranci. Usmiljenka, ki je dotlej zamaknjeno poslušala, je začela deliti toplomere... »O tem pač ne bomo razpravljali, kdo je kriv te slovenske tragedije. Preočitno je...« Poanarednik je globoko vzdihnil. »Po-slušajmo. kako je bilo potem.« Doinobruncc se je odkušljal in spet začel. »Na levi in desni so pokale puške, vmes pa je sem pa tja zabrnela brzostrelka. Na voglu oddaljene hiše je neka komunist-ka zakrilila z rokami in panla vznak... Menda ie iskala kritja... Prvi bunker je bil zavzet. Komunisti so začeli sipati iz drugih. Pred nami se je nenadoma zameglilo, črn dim je ovil hiše... V nesreči so domobranci posebno dobri prijatelji. V bol-nlinlcl so pri ranjencih poleg zdravnikov in sester tudi domobranski bolničarji. — Die Im Einsali bewiesene Ka-moradschalt erhklt sich auch Im lazarel. Bei den Verwun-doten trellen wlr au&er den Anten und Sctnvestern auch Domobramen-Krankenvvtitter. Dve, tri mine iz komunističnega bacača so eksplodirale ne daleč od nas. Juriš... juriš...' so se drli rdeči, a se niso upali iz zakopov in bunkerjev. Tedaj je nastala desno od našega voda gneča- Divje so se oglusile strojnice, naši so naskočili in zavzeli dva druga bunkerja. Spet je pudlo kup komunistov. Tam sta bila ranjena tudi dva domobranca... Glej, tamle oni na tretji postelji...« Fant je pokazal s prstom na onega ranjenca, ki je imel vso glavo povito z ovoji. »Spi —« je pripomnil nekdo. »Pustite ga- Tudi ne bi mogel nič povedati. Strel je dobil skozi usta.« »Komunisti so skakali iz okopov in bežali. .Živeli domobranci!' .Živela naša vojska!' .Domobranci naprej!' so se zadrli tudi na levi in planili v vas. Pošastno so tulile mine, rafali iz strojnic so krušili pročelja hiš in klestili listje po drevju. Še pet minut ostrega streljanja, pa je bila vsa Valična vas v naših rokah. Komunisti so bežali vse vprek proti Krki in ob njej. Od one strani tam čez so nas pa vedno motili s težkimi minami. Tudi naši minometalci so odgovarjali. Od vseh hribov in host je odmevalo silovito pokanje. Druge čete, ki so napredovale z bokov, so imele prav tako hude borbe. Vendar mislim, da je bilo v Valični vasi najhuje. Dve uri nepretrgane borbe na življenje in smrt. Okrog pa sami mrtvi komunisti. Koder si pogledal, si videl mlako krvi in mrzlega komunista v raztrgani obleki... Malokdaj v kakšni borbi sem videl toliko človeških trupel... A človek se privadi... Potem je bila vsa pot čez hribe in doline, po njivah in gozdovih vse do pred Žužemberka en sam juriš. Največ smo tekli, da smo mogli razbijati skupine komunistov, ki so doslej srečno ušli našim kroglam. A sedaj niso imeli sreče. Ni bilo jase v gozdu ali kosa poti, kjer ne bi videl kakega mrtvega... Raztrgani so bili in z okrvavljeno obleko. Dobrih petdeset metrov od mene je nek domobranec podrl komunističnega komandirja. Ta je bil lepše oblečen in boljšo puško je imel. A ni bilo časa gledati. Na hitro so ga pregledali. Imel je nekaj popisanih papirjev in starih fotografij. Ko se je popoldne nagnilo, smo prišli že skoraj do Žužemberka. Prišlo je menda že povelje za domov... Pa ti prileti od nekod krogla... čisto sama... zablodila je. Tako neumno se mi zdi. Prebila mi je nogo in kri je začela curljati...« Fant je prenehal. Vsi so z zanimanjem poslušali. Tudi sestra. Potem mu je izročila toplomer in mu popravila rjuho. »Revček ste... Tako mlad, pa ste že toliko skusili,« je dejala usmiljenka. »Mi vsi smo revčki, častita, a vendar nismo. Korajžni fantje smo. Brez hvale in pomilovanja. Mi vsi se zavedamo, da smo slovenski domobranci. In ponosni smo na to. Tudi na svoje rane. Za mater in očeta, za domovino, za vse! damo tudi življenje, če potreba. Bog in naša vest to od nas zahtevata...« Usmiljenka se je s škatlico toplomerov zamišljeno zazrla predse. »Na Dolenjskem je hudo...« »Hudo, častita sestra. A to je zgodba. Resnica je še hujša. To se pravi, poizkusiti je treba. Vem, da težko razumete... Koliko je še drugih tukaj v Ljubljani, ki ne morejo razumeti. Nekateri ali mnogi tudi nočejo. Premalo hudega so še skusili v tej vojni.•• Menda čakajo, da jim nekdo napiše zgodovino. Bog ve, če ne bo tista knjiga takrat nosila naslov: .Nekoč so bili Slovenci'-.. Tedaj bo prepozno. Mi se borimo za to, da bi nam bilo to strašno spoznanje prizanešeno... Mi se ne borimo za zlate kolajne! Naš boj je borba za slovensko domovino. Nam vsem, ki smo zdravi ali ne, bo svobodna slovenska zemlja največja medalja. Sladka bo tudi zavest, da smo žrtvovali tudi svoje zdravje ali celo življenje za blagor očetnjave!« Iskrile so se domobrančeve oči, ko je izpovedal zadnje besede. Nihče ni zakašljal. Nekdo sredi sobe je komaj slišno izgovarjal besede domobranske koračnice. Sam pri sebi. Vendar so ga slišali vsi. Tedaj so se ranjenci spomnili svojih tovarišev s položajev po vsem Dolenjskem... Sladek molk je zavzel sobo- Od nekod se je čulo zvonjenje. Častita se je pokrižala in začela moliti. Domobranci so v zboru odgovarjali. Za ljubo zdravje, Oče naš... L- Rogač. 'I G> UGANKE UGANKARJI, POZOR! Z današnjo številko začnemo priobče-vati nagradne uganke. Imena nagrajencev bomo priobčili v prihodnji številki. Nu-grade bodo razdeljene tuko, du bo dobil izžrebanec, ki je dosegel najmanj vrednost 45, prvo nagrado; drugo oni, ki je dosegel najmanj »kupno vrednost 35, in tretjo nagrado oni izžrebanec z ne manjšo vrednostjo od 25. Skupnu vrednost vseh ugank bo vselej 50. Rešitve ugunk je pošiljati na naslov: Uredništvo ugank »Slovenskega Domobranstva«, Rimska cesta 22, Ljubljana. Kdor ne bo poslal svojegu točnega naslova, ne bo prišel v poštev pri izžrebanju- Vso zastuvljalce ugank prosimo, da nam pošljejo rokopise nu zgoraj navedeni naslov. Posetnlca (10) KAREL SODBINC NOVO Mes. Kaj Je ta fant? Premlkalnlca (20) zabela, organ, realist prizma, obzirnost, stoik gmajna, cerkev. Premikaj besede drugo nad drugo tako, da dobiS v dveh navpičnih vrstah — od zgoraj navzdol In od spodaj navzgor — reki Tarča (5) Na borčevem (robu (10) »Razkrojitelj« Tone Fajfar Tone Fajfar, bistra glava, bere »slavna« poročila tolovajev s položajev — bere, kolne, obupava: iBitka je bila krvava! Ker pa je sovražna sila nas nenadno obkolila ter nastala je zmešnjava, se brigada je razbila, le petina se rešila — k vragu naš uspeh in slava!« Tone Fajfar pa je vzrojil: »Zajci! — Da pa spet bo vzcvelo partizanstvo, domobranstvo s propagando bom razkrojil, svojo vnemo bom podvojil. — Hej, terenci, brž na delo! Vsak na lice krinko belo, laži, da se boš oznojil! Zlasti ti, vlačug krdelo mednje se razlij veselo — z vami prej jih bom osvojil!« Tone Fajfar z novo vnemo snubi, piše, razpečava: »Partizani smo kristjani! Da je Bog, priznamo, vemo, če je treba, v cerkev gremo; kdo ni z nami, v zmoti tava — naša rdeča pot je prava! Domobranci, zdaj še smemo vas sprejeti, potlej glava padla bo z vratu krvava — Cas je že, da skup začnemo!« Tone Fajfar, oj pisunček bedni, škoda je papirja! Ne razkrojil ne osvojil ne boš domobranstva! Kljunček kar zapri svoj; tvoj vohunček in kurirček naj le dirja! Cuj, naš boj je brez premirja, vdaje, rdeči ti lizunček! Pameten si od hudirja — že razkroja smrad razširja tvojega duha tolmunček... Vinko 2itnik. LSTNNRDTV3BPLZČŠTV3SPT3MN3 NMBDSNP3LVDLHSV3HSMBŠ2VLVČN UOOEAOIOIIAIAAOIEOAEAOOOII AEOEIEEIOEEAAAEIOIAOIEEO Reittve Je treba poslati do 15. novembra na naslov: Uredništvo ugank »Slovenskega Domobranstva«, Rimska cesta 22 Ljubljana. — Zastavljale! ugank, pošiljajte vse rokopise na Isti naslov. Narisi v eni potezi. Črte se pri tem ne smejo krliatl. Križanka (S) Vodoravno: l. del stroja; 6. opisovanje, oris; 10. okovi, spone: 14. hrib na Dolenjskem: 17. pristanišče v Severni Afriki; IS. kosilo, jullna; 19. »o rodni ca; 20. vrata, dver; 21. Čebula. začimba; 22. svetopisemska oseba; 23. cvetlica; 24. Junak; 29. trhllna; 27. listnato drevo; 2>. lesena posoda; JO. mesto v Severni Afriki; 32. poljski pridelek; 33. nočna ptica; 34. oblika vode; 35. prevozno sredstvo; 3«. del telesa; 37. oblika vode; 3«. mll-narska potrebščina: 39. kraj v Vojvodini: 40. zemska dragocenost; 41. lahka snov; 42. oblika, kalup, vzorec; 44. razprostranjenost; 46. ločilo; 47. dan v tednu; 4«. vonj (tujka). SI. moč: 52. razpoka, raza, Ipranja; 53. prednik, star loč«; M. palica; 55. nadloga: 56. kos papirja; S7. časovno razdobje: SS. del glave; 59. revSčlna; 60. ruSa. Jahanje: 61. lovec; 63. kraj v Ljubljani: 64. vo-JaSka edtnlca; 65. dobrava, loka: 66. Chateau-brlandova romantična povest; 67. upanje; 68. uporaba; 69. abeslnski poglavar. Navpično: I. evropska reka; 2. mesto v Španiji; 3. tibetanski bik; 4. kemično sredstvo za barvarsko industrijo: 5. kozji pastir; 6. muha. brencelj: 7. rokodelec; 8. rudnik živega srebra: 9. mllnarska priprava; 10. del poslopja; 11. grika črka: 12. zapah: 13. črtica lz tivljenja na kmetih; 14. kitajski nosač; 15. časovna mera; 16. Japonski vladarski naslov; 26. Šivalna potrebščina: 27. del gledališča; 38. vzpeUna. hrib; 29. otrok; 31. mesto v Italiji; 32. čistilna potrebščina; 33. reka na Hrvatskem; 34. kopališče v Benetkah; 35. posoda, kozarec: 36. gozdna tlval: 37. gospodinjsko opravilo; 38. del stanovanja; 40. stik (tujka); 41. ključavničarsko orodje; 42. hude sanje; 43. moSko Ime: 45. trnje, Jngoda: 46. hra-nlvo; 47. zelenjava; 48. del loka: 50. JetnlSka Jed; 51. trdnjava nn Francoskcm; 52. nesreča; 53. mesto v Makedoniji; 54. kulturna ustanova; 55. soproga; 56. del noge: 57. del Hrvatske: 59. del rastline; 60. hrana; 61. sulenj; 62. doba. o 4 7 8 9 12 13 14 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 30 31 34 38 39 40 41 44 47 4S 49 54 58 £3 64 65 66 67 68 69 Nov konflikt med Londonom ln Moskvo. »Deutsche Adria-Zeitung« poroča iz Berlina: Do sedaj najdaljši sestanek med Stalinom in Churchillom. ki Je trajal od 8. do 18. oktobra, se je končal s čudovito pičlim uspehom. Redkobesedno moskovsko uradno poročilo predvsem potrjuje mnenje, da so bila politična vprašanja v prvi vrsti vzrok Churchillovega potovanja k Stalinu. Iz besedila posnemamo, da je tvorilo poljsko vprašanje jedro razgovorov. Toda ravno ta pogajanja so bila prekinjena brez uspeha. Gotova je samo eno, da vodja londonskih begunskih Poljakov Mikolajezvk ni mogel uveljaviti svojega stališča proti lublinskim Poljakom. ki jih podpira Moskva. Prav dobro je moral biti poučen judovsko-anglofilski list »Goetebor-ger Handels- u. Schiffahrtszeltung«, ko je napisal, da Stalin na vsak način vztraja, da mora imeti bodoča Poljska boljševiško vlado. Ce danes angleški tisk enoglasno zvrača odgovornost za nadaljnji poljski razvoj na begunske Poljake, potem je jasno, da je Churchill v Moskvi dokončno pristal na rešitev poljskega vprašanja v moskovskem smislu. Potrdilo tega je dejstvo, da je že prispel zastopnik sovjetskega lubUnskega poljskega komiteja v London. Štefan Wilano\vski je znan kot oster nasprotnik londonskih begunskih Poljakov. Je podpredsednik vseslovanskega komiteja, ki ga je osnovala Moskva. Londonski begunski Poljaki vedo, da jim je ura odbila. Uradno poročilo nadalje pravi, da je bil dosežen sporazum o pogojih za bolgarsko premirje. Spominjamo se še. da so Angloamerikancl svoje-časno že postavili take pogoje v Kairu. Takrat pa je Moskva napovedala vojno Sofiji in preprečila bolgarsk»-anglosaška pogajanja v Kairu. Sedaj ima Moskva vodstvo tudi v bolgarskem vprašanju in Churchill se Je moral zadovoljiti s tem. da je na to pristal. Zanimiva je tudi formulacija, da sta se Anglija m Sovjetska rveza sporazumeli, da bosta vodili v Jugoslaviji »skupno politiko«. »Rešitev notranjih jugoslovanskih težav« naj bi bila dosežena z »unijo med kraljevsko jugoslovansko vlado in Titovim gibanjem«. Po poljskem pre-cedenčnem primeru naznanjajo torej tukaj bodoči konflikt. Vbogi Štajerci. V zadnjih bojih prt Čatežu. Zaplazu in nato v Suhi krajini so posebno trpeli štajerski prisilni mobiliziranci. ki so Jih komunisti pripeljali, da bi Jih reševali pred koncem na Dolenjskem. V boju pri Čatežu je ostalo od precej močne Slandrove brigade le še kakih S00 mož. drugi so padli ali se predali domobrancem- Skoraj večina .borcev NOV« je bila bosa m slabo oborožena. Kakor so Dolenjci, tako bodo tudi Štajerci spoznali komunistično igro šele takrat, ko jo bodo sami na lastni koži občutili. Pnbežniki. ki so se predali domobrancem, se niso mogli načuditi. da jih domobranci niso ustrelili. S takimi lažmi so namreč komunisti hoteli zadržati nezadovoljne štajerske mobillzi-rance. Se nekaj takih pohodov in bodo tudi Štajerci spregledali: Domžalski domobranci so pred dnevi razbili blizu Moravč dva tolovajska bunkerja ln zaplenili ogromno materiala. Tudi za pokolj v Mozlju je ostala živa priča. Kakor so komunisti vedno skušali zaknti umor nedolžnih žrtev in so hoteli obdržati vse v tajnosti. da ne bi narod zvedel za njihove grehe, se jim to vendar nikjer ni posrečilo. Tako so v zadnjih bojih na Dolenjskem ujeli domobranci nekega Mavra Stanislava iz Zagradca. katerega so komunisti prisilili, ker je bil njegov brat »le-gist«, da je streljal mozeljske žrtve. Po njegovem pripovedovanju so 8. ali 9. oktobra komunisti poslali njega in še 50 do 60 mož v Mozelj. Na neki jasi v gozdu so morali izkopati jame. Rekli so jim, da bodo tam zakopali strelivo, toda ponoči je pet do šestkrat pripeljal avto obsojence iz Kočevja in prt vsakem prihodu so obsojence takoj postrelili. Prt streljanju so sodelovali četni komandir »Lado«, komisar »Maks« in komu-mstka »Julka«. Ta se Je posebno zverinsko vedla in Je obsojence pred ustrelitvijo slačila. Žalosten primer pokvarjene meščanke in dokaz, kaj komunizem stori lz slovenskega dekleta. Za zadnje streljanje so komunisti prisilili Mavra ln še dva druga, ki sta tudi imela brata na Turjaku. da so streljali na poslednje obsojence. Po njegovi izjavi so vsi trije streljali mimo ln so tudi zadnje žrtve podrle brzostrelke prej imenovanih komunistov. Hodi komunistični porazi v Suhi krajini. Rdeča krdela doživljajo v zadnjem času poraz za porazom. V Loški dolini in na Blokah »VIL korpus« ni mogel več vzdržati, ker so ga Kupnikovl fantje stalno preganjali. V zadnjih akcijah sta celo poveljnika Pero in Daki komaj odnesla svoje pete in izgubila bogati arhiv in celo suknjiča. Zaradi teh porazov je komunistično vodstvo zbralo vse svoje razpoložljive sile v Suhi krajini, da bi tako z enotnim napadom zopet dvignilo pri zelo malodušnih aktivistih moralo, ki Je zaradi večnih neuspehov v krdelih zelo padla. Celo z Gorenjskega sta prišli VX ln XII. brigada, ki sta se morali umakniti po porazih s Štajerskega. Poveljstvo VII. korpusa je nagnalo IX. ln X. brigado z nesrečnih Blok. štaba »XVIII. In XV. divizije« pa sta skrpucala za tu nastop še V., VI. In XI. brigado ln še »Dolenjski odred«. Vso to »silo« so kmalu zgrabili nemški vojaki ln slovenski domobranci. Bojt še niso končani, vendar so bojne skupine sporočile naslednje uspehe: Na terenu so našli 801 mrtvega, 5(1 so Jih ujeli. SI pripadnikov NOV pa Je prebežalo k domobrancem. V bojih so se posebno odlikovali fantje druge bojne skupine, pa tudi kočevski domobranci. Med ujetimi je tudi precej Italijanov, soborcev NOV. Samo Rupnlkova skupina Je v teh bojih zaplenila rdečim tolpam ogromno orožja ln streliva. Domobranci ln nemški vojaki so kljub težkemu terenu z lahkoto premagali vse ovire ln razbijali rdeče tolpe, da so begale kar tjavendan. V bojih so se odlikovali tudi stlški domobranci, ki so potolkli nad ido tolovajev, od teh so našli 180 mrtvih na bojišču. Hotedršlca. Tolovaji so bili pri zadnjem napadu na Hotedršico popolnoma prepričani, da bodo uspeli. Sedaj so zaradi neuspeha zelo razočarani. Nekateri so izjavili, da Ilotedršlcc ne bodo šli več napadati, četudi Jih na mestu po-s trelijo. Ljudstvo beli Izpod komunističnega Jarma. Iz Loža, Starega trga ln okoliških vasi prihajajo cele kolone beguncev, ki beže pred komunisti. Ljudje se izseljujejo prostovoljno, samo da se rešijo nevzdržnega komunističnega Jarma. Tt begunci se ustavljajo na Rakeku. Ima pač svoje muhe. Takoj ko Je zvedel poveljnik novomeške bojne skupine stotnik Menl-čanln, da so komunisti razpisali na njegovo glavo nagrado 500.000 lir. Je sklenil, da se mu mora izpolniti še poslednja želja, preden Jim Izroči svojo glavo. Zahotel si Je novo brzostrelko. Krenil Je s svojo skupino na pohod — ln glej ga šmenta. tolovaji kot da so vedeli za njegovo poslednjo željo. Trije so se mu pripeljali naproti. vsi z lepimi novimi brzostrelkami. Stotnik Menlčanln pa. o katerem pravijo, da Ima trdo bučo. Je poslal kar vse tri v trinajsto brigado. Tako se mu Je poslednja želja trikrat Izpolnila. Iz komunističnega rokava. Maršal Tito Je blagovolil izreči žužemberšklm tovarlileam posebno zahvalo, ker so sklenile nadomestiti velike izgube, ki so Jih utrpeli tovariši v zadnjih mesecih. s tem. da bodo »prostovoljno rodile«. Zaenkrat Je Javljenlh deset rojstev. Prva tovarltlca Je dobila nagrado od maršala Tita, ln sicer ztbel s Titovim grbom. Uradno bo tudi pozabljeno vse. kar so imele tovarišice v lanskem letu z Lahi. Terencl ln zaščitniki. Vsak dan imamo opraviti z zaščitniki ter terenci in vendar marsikdo ta dva pojma zamenjava, misleč, da «o to eni in isti ljudje ln da opravljajo prvi kot drugI enako delo. To nI res. Zaščitniki so nekaki občinski možje, ki nadzorujejo gospodarstvo v kraju. popisujejo pridelke ln živino, vodijo kontrolo o političnem zadržanju prebivalstva, določajo. koUko ln komu Je rekvirtraU. ln o vsem tem obveščajo terence. Ločijo se od terencev v tem. da ni nujno, da so partijci, da niso oboroženi ln pri mobilizaciji ne pridejo v poštev. V nasprotju od njih so terenci pravi aktlvtsU. oboroženi izvršni organi komunističnih tolp v posameznih krajih. TI imajo glavno nalogo, da preskrbujejo brigade z živežem In stanovanjem, če pridejo v njihov kraj. Ker so istočasno tudi izvršni organi komunistične partije ali stranke, so odgovorni tudi za vse likvidacije nailh ljudi, ker se brez pristanka terencev doslej Se nI izvršila nobena likvidacija Izven boja. Terenci »o torej pravi komunisti, oboroženi in odgovorni za vse umore teh ljudi, medtem ko so zaščitniki samo vmesni člen. torej nekaki posredovalci med oboroženo komunistično stranko, ki se še danes skriva pod imenom Osvobodilna fronta slovenskega naroda. In med slovenskim narodom, ki Je kot kmetski ln verni narod že v svojem bistvu protlkomunističen. Terenci in zaščitniki niso po navadi iz kmečkih vrst, marveč lz vrst raznih prišlekov in zavoženih bajtarjev, ki so s pravdo, vinom ali kako drugo slabostjo pognali domačijo na boben. Zdaj so dovzetni za vsa lepo doneča gesla, samo da pridejo na lahek način do denarja, čeprav na račun naroda. Zanimivo navodUo Okrožnega komlteta komunistične partije za Novo mesto. »Spričo vedno večjih težav zaradi vpadov sovražnika ln spričo tega. da naši kadri vedno bolj padajo, ln zaradi možnosti, da sovražnik v zadnjem trenutku pred svojim polomom lahko še enkrat preplavi našo zemljo, si morajo vse naše organizacije napraviti na varnem mestu bunkerje, kamor se lahko v poslednjem trenutku skrijejo. Bunkerji so potrebni tudi za primer, da bi se morala naša vojska umakniti. V takem primeru morajo ostati naši aktivisti na terenu ln vršiti politično delo. Ne sprejmite tega kot panično vest, ampak zgolj kot predhodni varnostni ukrep za zaščito naših kadrov. Bunkerje zgradite na varnih mestih. Da Jih grade ln kje jih grade, lahko vedo le tisti, ki v takem primeru gredo vanje in nihče drugi! V bunkerjih mora biti rezervna hrana in voda za daljšo dobo bivanja, v posebnih bunkerjih pa ves partijski arhiv. H gradnji pristopite takoj!« — Mislimo, da je vsaka pripomba odveč. Okrožnica dovolj jasno razgali komunistično podlost, ki je pripravljena žrtvovati vso rajo in simpatlzerje, samo da reši svoje glave. Streliva prosijo. Pred nekaj dnevi Je prišla manjša skupina tolovajev v vas Lakovnlco. Pri ljudeh so prosili za streUvo. Prosili so. da Jim naj dajo vsaj nekaj patronov, da bodo mogli. komunistični porazi zadnjih 14 dni naštetih padlih 844 ujetih 7s pribetnikov (4 med padlimi ]e večina prisilnih mo-bilizirancev. rešite se pravočasno in predajte se domobrancem, ki vas bodo z veseljem sprejeli. ker Imajo tzvtdnlško patruljo, vsaj v zrak ustreliti, ko bi prišli »belčkU. Zopet Žužemberk. Pri Žužemberku Je 10. oktobra zajela četn Menlčanlnove bojne skupine ■150 neoboroženth prisilnih moblllslrnncov. pri tem so domobranci potolkli nekaj desetin komunistov. ki so to ubogo rajo gonili a Štajerskega. Kaj delajo t narodom. 1/. tlele Krajine poročajo, da imajo tam tolovaji že nad Usofi prisilnih mobillzlrancev brez vsakega orožja. Tekme morajo uprizarjati. Ker Titova papir-nota propagandna akcija za IS. september nI dosegla nobenega uspeha, je novomeško tolovajsko okrožje razpisalo zanimivo tekmo, na podlagi katere moralo do 20. oktobra 1944 med chral- lan dleta lungen zu Ihrar »Slava«. • Dobrovoljske obhodnlco po zatnalanlh planinah. Vorhut aul dam Martch In dan varichnallan Bargan. SERBIEN ALS VERTEIDIGER EUROPAS IDv /vojo I«. * ilmor I* najteineje povezana uioda danainjo Srbijo; general Nedlč In Srbakl dobrovoljtkl zbor. General Nedlt, ki •o mu nadall čaiten naziv »o{o trbikega naroda«, pomeni Srbom toliko, kakor nam Slovencem nat general Rupnik. Srbtkl dobro-voljci »o tlita oborolena vojeika tlla, ki jI Ja uipelo ■ telklm bojom, polrtvovalnoitjo In z vallko ljubeznijo do tvojega naroda zatratl komunizem In te poitavltl na Jamo pot, ki nI niti pot Moikve niti Londona, lemvet narodna pot. le dni bl|eJo Srbi pred Beogradom za. grlzen boj. Srbi to pot le druglC branijo Ivropo. Kakor to bila otl vta kriCantke Evropo uprte v ta koitek zemlje na Balkanu 1.151?. ob kotovtkl bitki, prav tako to danet nate otl uprlo zopet v to Srbijo, ki te prav tako ramo ob rami z nemlklm vojakom zoper-•tavlja ailjaltklm hordam. Takrat to notile divjo ailjatike hordo na tvojih praporih polmatac. danet pa trp In kladivo. t m d. j at Gatchlck Sorblent Iti haute am eng-•ten mit dom Namen General Nedlf und torblichen Frolkbmpforn vorbundon. General Nedk, dem dat terb. Volk den Belnamen •Vater dat terb. Volket« gab, badeutot fUr Sorblon gerada tovlel alt General Rupnik lOr Slowenlen. Dle terb. Frelwllllgon lat Jono bowattneto Mecht Sorblent, der ot nach harten KBmpten, aut Llebo tur holmatllchon Scholle und Enlbeh-rungen golang dle Kommunltlon tu vornlch-ton und tleh todann klar und beitlmmt aut dan natlonalon Weg. dor mit London und Motkau nlchtt Gemelnot hat. tu ttellen. In dan lautenden Togon wlrd um Bolgrad aln orblltertor Kampt autgetragen; ot lit zum zwolten Mal In dar Gatchlchte, daB tleh dle-tet Volk lOr Europa tur Wehr telil. Gerada to wle Im Jahta IU?.. alt dle blutlgo Schlacht am Amtollelde gotchlagen wurde, to k(mp-Ion houlo dle Nachkommen Jonor Holden an der tolto dot douttehen Soldatan gagon ailatliche Horden. Olo Flaggon diotor oilatl-tehan Hordan trugen damalt dan Hatbmond, heuta dle Slchel und den Hammer. Nek polk Sfbtkega dobrovoljtkega zbora tlavl tvojo »tlavo«. Eln torbitehat lrolwllllgot Regiment lelort •elno 'Slava«. Tak Jo Itrat lah mladih In najboljllh trbtklh tlnov. So lil dor Autdruck dloter Jungon. Sla tlnd dla allarbotten torblichen $&hno. Smolo In ponotno ttopajo dobrovoljd po ulicah prottolnlco. Stramm martchleron terbltcho Ftelvrilllge durch dle Hauptitadt Balgrad. Prevozne ladje uničijo sovjetske bombnike. Kakor je javila O. K. W. so prevozne ladje uničilo na severni norvetki obali več lotkih sovjetskih bombnikov. PK-Krl«gib«ilcht*r Fn»dol (Sch) KampffNhren vernichten Sowjetbomber. Wl« da« OKW m«ld«t». vernlchtcten KamplliMcn dar Krlegsmarlne vor dot nordnoiwogltchen KU«t* m»hi«ro »ow)olltcho Bornbor. Edinice nemške vojne mornarice V Severnem morju. Nemški počasni umik v Baltiku podpira uspeino nem»ka vojna mornarica. Težke nemške edinice v boju proti boljševlkom uspešno krijejo nemikl konvoj. PK-K(i«g>b*richt«r Friu Fricdci (Sch) Schwere Elnheiten unserer Kriegsmarlne Im Ostseeraum. Umar* Ab««t:bewogung»n lm b«MI»ch«n Baum w«rdon durch dai t«lkr*lllgo Elngroilen umeid Kilogtmorlne »ehr crleichtert. Schwera dautsche Einheiten be»imptten erfolgieich dle BoUchewl«ten und deckion durch Ihto Akllon dle d*ut»chon Goloto Sovjetski bombniki so zaigali neko vas. Hrabri vojaki reSujejo važne vojne predmete — tako poljski kabel — in ga spravijo na varno. Sow]*tbombor habon oln Oorf In Brand goietzt. Beherzte Soldaten bringen vvichtlgei Heeretgut, darunter «chwere Feldkabel, In Sicherhell. Kriegsbarichter Schlegal (Sch) Sovraina tankovska ladja v Karlblikem morju potopljena. |Z VVashingtona poročajo, da je bila v Karibiškem morju potopljena velika sovražna tankovska ladja. KriegtbarlcMer fritz Friedel (Sch) Foindlankor im Karlbitchon Moer vertenkt. Aus Wa»hlngton wurde gemeldat. daO ein 17.000 BRT groBer Tanker im Ka/ibischen Meor verjenkt wurde.