640 Splošni pregled. zakona, je samo ceremonija, ki jo je zakrivila manj cerkev nego država! Pa bodi temu, kakor hoče! Treba samo malo pomisliti in takoj se uvidi, da je bilo že z ozirom na obstoječe okolnosti absolutno nemogoče, da bi se bil Prešeren kdaj poročil. Čemu polagati torej na to dejstvo toliko važnost in delati take zaključke? Saj je možno, da se tudi radi tega z Ano ni poročil, ker ga duševno daleko ni dosegala, a iz tega vendar ne sledi še, da bi je ne bil ljubil s čistim srcem! Jaz sem uverjen, da je ljubil Prešeren Ano spočetka baš tako idealno, kakor je ljubil Julijo, uverjen tudi, da je občutil najblažjo srečo, ko je videl, da mu lepo, mlado dekle vrača ljubezen! Ta idealna ljubezen je šla seveda svojo naravno pot, stopnjevala se je končno v zakonsko ljubezen, kakor bi se bila v drugih razmerah ljubezen do Julije. Iz čiste ljubezni se je torej razvilo ono razmerje in čisto je ostalo to razmerje do konca dni, navzlic vsemu, kar se je zvedelo in culo! Tega prepričanja sem jaz in iskreno želim, da bi to prepričanje postalo splošno in da ne bi hodili Prešernovi nasprotniki mimo lepega spomenika s skrivno škodoželjnostjo, njegovi častilci pa s skrivno bolestjo! „Čist mora stati naš pesnik pred nami! Zato želim pa tudi, da bi dr. Prijatelj črtal tiste tri črke ter razlil tako preko svojega krasnega dela še čarobnejšo luč! Predavanju sta prisostvovala med drugim odličnim občinstvom slavni Vrchlicky in znana češka pisateljica Preissova. Dr. Prijatelju se je mnogo čestitalo in zaslužil je to! Naj dovoli, da mu i mi tu javno čestitamo! Dr. Z. Dolinarjeva slavnost. V nedeljo 24. septembra so odkrili slavnemu slovenskemu juristu, Tomažu Dolinarju, ob udeležbi številnih pravnikov slovenskih in druge odlične družbe spominsko ploščo v Dorfarjih pri Škofji Loki. — Da se je izvršila ta slavnost, gre v prvi vrsti zahvala sodnemu svetniku dr. E. Volčiču, ki je objavil životopis našega slavnega rojaka v »Slovenskem Pravniku" ter dal inici-jativo za nabiranje potrebnih prispevkov. Omenjeni životopis je izšel tudi v posebni knjižici, o kateri še izpregovorimo. f Fra Grga Martič. V samostanu Kreševu v Bosni je umrl dne 30. avg. v visoki starosti znani pesnik hrvaški, frančiškan Grga Martič. Rajnik je slovel daleč po slovanskem svetu, in po pravici, kajti bil je pesnik po volji božji, ki je ustvaril celo vrsto dovršenih, globokočutenih pesnitev. Najbolj znano njegovo delo so „Osvetnici", v katerih popisuje na pretresljiv način trpljenje bosenske raje in grozovitosti, ki so jih zakrivili krvoločni Turki. f Vene. Novak. Vsem čitateljem knjig »Matice Hrvatske" dobro znani pripovednik Vene. Novak je umrl dne 20. septembra v Zagrebu šele 46 let star. Lahka mu žemljica! Tiskovne hibe. V zadnjo številko našega lista se je vrinilo nekoliko neljubih pomot. Tako se tiče popravek, naveden ob koncu lista, 19. in ne 13. vrste na 543. str. — V uvodni pesmi je citati v 18. vrsti hladnega in ne blodnega. Podpis pod pesmijo „Pred Prešernovim spomenikom" je pravilno Griša in ne Griše.