FRONTALNI  NAPAD
Naj človek še tako vneto gleda, da bi našel kakršne koli dokaze za Po-tokarjevo tezo o Zidarjevi pisateljski nemoči, jih kljub temu ne najde: anatema nad mladim pisateljem je bila kategorično izrečena in člankarjii"' moramo brezpogojno verjeti kar takoj, saj nam mora biti njegova moralična zavzetost za usodo slovenske književnosti dovoljšno jamstvo za njegove suverene sodbe. Ne prvi ne drugi Zidarjev tekst nista ne vsebinsko ne po obdelavi . . . vredna literarnega imena.« To je vse, kar pribije naš kritik. Precej poguma je moralo botrovati takemu dejanju, saj smo bili doslej le navajeni, da se estetske sodbe podpro z argumenti; zdaj je zapihal nov veter in pojavil se je. kot ga avtor sam označuje, tako imenovani frontalni napad . za katerega niso več zaželene utrudljive kritične preiskave. Dokazi niso več potrebni, velja le udarna beseda. Stara, zaprašena literarna konvencija je pogumno zavržena.
Treba je dodati: ni docela izključeno, da Potokar z jezikovnimi pripombami daljnosežno auticipira estetsko sodbo o Zidarjevih delih. Zakaj treba je priznati, da so na primer sila pomembne njegove misli o slovenskem namenilniku in slovenskem šolniku, ki da mora dobro poznati slovnico, le da je pisec v preveliki gorečnosti spregledal, da navedene napake niso napake, kar pa menda ni posebno važno: važen je poduk, ki ga naš veliki prevajalec in vneti ljubitelj -naše lepe besede«. Tone Potokar. daje mlademu in neposvečenemu  pisatelju  Pavletu Zidarju.
Tudi načelni pomisleki glede srbohrvatizmov so tehtni. Resda uporablja Zidar popačene izposojenke tedaj, kadar želi označiti situacijo in kadar označuje svoje junake, vendar previdnost je mati modrosti in je vedno na mestu; pri mladem človeku velja grozeče privzdigniti prst takrat, kadar je še čas.
Kaj pa tujke? Tudi te vznemirjajo Potokarja. da navrže nekaj modrosti, znane iz šolskih knjig za naše male. Zakaj Zidar uporablja izraze kot na primer špaga. glaž. šnopc. komiji in podobno, resda zgolj zato. da pričara svojevrstno barvo okolja, vendar, kaj hočemo, držimo se previdno pravil, da podpremo njihovo veljavo. Red vendar mora biti in pregledni predalčki so tako lepa in koristna stvar.
Nekaj jezikovnih prestopkov mladega avtorja, ki ga je sicer naša javnost   tako   lepo  sprejela,   smo   našteli.   Res   je.   iz   literarne   zgodovine   sicer
* Tone Potokar. Cez vsako mero. Delo. 20. avgusta  1963, str. 5.
959
vemo. dii nekateri zelo znani in priznani umetniki niso iz tega ali onega vzroka kaj prida poznali slovničnih pravil in da jih kljub temu vseeno radi prebiramo; vejice in pravilne oblike so jim v tekste vnašali uredniki ali kasnejši redaktorji. Bili pa so tudi pisatelji, ki določenih slovničnih pravil namenoma niso upoštevali. Toda Zidar je. kot nam zaupa Potokar. po poklicu učitelj, in kot vemo, pri presoji literarnih del nikakor ni nevažno, kaj je človek zasebno in do katerega klina na družbeni lestvici se je povzpel.
Tako. Vzorec za frontalni napad<, ki smo ga. kot nam zagotavlja Potokar. Slovenci tako zelo pogrešali, je tu. Celo zelo pregleden je. Dobršna mera načelnosti je potrebna zanj, predvsem pa veliko veliko moralne odgovornosti  in  nemara  še več tehtnega strokovnega znanja.
6
960