Smeri razvoja usmerje-nega izobraževanja
31 % delavcev z dokončano osnovno šolo in 25 % delavcev z nedokončano osnovno šolo konec leta 1978, pomanjkljivo ali v celoti odsotno načrtovanje zaposlovanja novih deJavcev, skladno z razvojnimi programi — to so dejslva. kj zahtevajo resno analizo v vsaki temeljni organizaciji združenega dela. Ob nizanju teh dejslev pogosto padajo vprašanja o povezavi le-teh z usmetjenim izobraževanjem. In zato želim poudariti eno te-meljnih usmerilev novega zakona o usmerjenem izobraževanju — stalnost (pennanentnost) izobraževanja zaposlenih delav-cev. Upam si trditi, da veljajo tudi pri zaposlovanju skoraj enake tržne zakonitosti kot drugod; ali drugače povedano — kdo da več. Ekstenzivnost zaposlovanja pa dokazujejo številke: v minulem letu je bilo zaposlenih 5,8 % novih delavcev in v ve-čini samo kvaliflciranih in polkvaLiflciranih.
Da bi stanje popravili, ga uskladili z razvojem in razvojnimi načrti,moramo nujno poiskati prostor za usklajevanje med uporabniki in izvajalci, pripraviti programe izobraževanja de-lavcev in doiočiti način izobraževanja — ob delu ali iz dela. Iskanje možnosti od danes do jutri ni možno. Današnje izkuš-nje kažejo, da tozdi, ki nimajo organiziranega svojega šolskega centra, nimajo odgovarjajočih neposrednih povezav z izvajalci niti ni poglobljenega sodelovanja z drugimi izvajalci v posebnih izobraževalnih skupnostih usmerjenega izobraževanja.
V naši občini so z izvajalci tesno povezani gradbeni tozdi (Gradbeni šolski centeiO, železnica (Železniški šolski center) ter papirniški in gra-lični tozdi (Solski center tiska in papirja). Raznovrstnost poklicev in profilov pa zahteva razvejano sodelovanje z vse več izvajalci progra-mov vzgoje in izobraževanja delavcev. Do danes je bilo poleg (minule-ga) povezovanja v posebne izobraževalne skupnosti povezovanje ure-sničeno z visokošolskimi delovnimi organizacijami v njihovih svetih, kjer so poleg delegatov ustanovitelja (izvršni svet SRS) sodelovali de-legati odborov gospodarske zbornice Slovenije in delegati SZDL. Ko-liko pa smo delegatsko povezovanje tudi uresničili, je seveda drugo vprašanje.
V svetih srednjih šol je delegate širše družbene skupnosti imenoval ustanovitelj (skupščina mesta Ljubljana), neposredne vezi z uporab-niki pa so izvajalci tkali skorajda sami. Možnegasodelovanja pri uskla-jevanju v občinskih izobraževalnih skupnostih pa v večini pnmerov ni bilo. Zakon o usmerjenem izobraževanju postavlja kot temeljni pro-stor usklajevanje obsega, kvalitete, vsebine in trajanje vzgoje in usnierjenega   izobraževanja   —  posebne   izobraževalne   skupnosti usmerjenega izobraževanja. Usklajevanje v 16 posebnih izobraževal-nih skupnostih je trenutno pičlo in prav tu velja izpostavitj izobraževa-nje deiavcev ob delu ali iz dela. uskladiti programe in njihovo vsebino. Pridobivanje internih kvalifikacij bi moralo tako praktično odpreti. /ato je nujno pripraviti programe izobraževanja delavcev ob delu ali iz dela in ga uresničiti v neposrednem dogovoru z izvajalci.
Le na osnovi takšnih programov ob programih rednega šolanja je možno realizirati tudi svobodno menjavo dela in sredstev. Z. usmerja-njem delavcev pa bomo ludi zajezili čedalje številčnejše odhajanje de lavcev v druge poklice in stihijnost izobraževanja ob delu. Na vpraša-nje, kje smo na področju ustnerjenega izobraževanja. je še nevzdržen odgovor, da pozna odgovor — le veter.                                  J.L.