glasilo delavcevtosame Glasilo izhaja od leseca oktobra 1965 Število izvodov 1400 Lelo izdajanja XXII Rezultati polletnega poslovanja Neprijetno, na žalost pa tudi tradicionalno je pričeti pisanje takega članka kot je ta, z ugotovitvijo, da so gospodarske razmere v Jugoslaviji izredno težke, da tekoča gospodarska Politika, katere cilj naj bi bil stabilizirati gospodarstvo, ne uspeva in da se kriza vedno bolj poglablja. Prišli smo v stanje, ko je praktično nemogoče realno oceniti obseg problemov na Področjih inflacije, zunanjetrgovinske menjave, deviznega sistema, družbene Produktivnosti, politiki obrestnih mer, novih ukrepih in predpisih na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov, vedno večjem obsegu administrativnih ukrepov tudi na področjih, hi naj bi bili v osnovi v pristojnosti samoupravnih organov, v velikih izgubah, problematike likvidnosti, v ogromnem zaostrovanju pri uvajanju nove sodobne tehnologije v proizvodnjo itd. Vsi navedeni in številni drugi problemi so vedno bolj prisotni na vseh nivojih in vseh področjih našega dela in življenja. Tudi mi v TOSAMI se dnevno srečujemo in ukvarjamo s kopico težav in problemov, kar je posledica uvodoma navedenega stanja v državi in pa seveda tudi naših internih slabosti in pomanjkljivosti pri našem delu. Groba ocena naših polletnih po-rezultatov ne more biti zado-saj so se poleg vseh proble-smo jih v preteklem obdob- ju bolj ali manj uspešno obvladovali, uresničile napovedi, da je poslovanje v TOZD FILTRI vprašljivo in da se tej TOZD obeta izguba. Po posameznih področjih poslovanja je stanje naslednje: NABAVNO PODROČJE Oskrba s surovinami in repromate-riali je bila zadovoljiva. Občasno so se pojavljale določene težave, predvsem pri preskrbi iz uvoza, pa tudi domačih repromaterialov nismo imeli vedno dovolj na zalogi (netkano blago, vata za tampone). Če smo lahko »za silo« zadovoljni s količinsko preskrbo, pa to ne moremo trditi za kvaliteto. Le-ta se, predvsem pri domačih dobaviteljih, občutno slabša, kar povzroča težave v proizvodnji, predvsem v obliki slabe kvalitete izdelkov, večjem izmetu, nedoseganju norm ipd. PROIZVODNJA Plan proizvodnje je dosežen z 99 %, izraženo v din pa to pomeni 13,6 mlrd din. V TOZD SANITETA je plan dosežen s 100 °/o, v TOZD FILTRI pa 89 Glavni izpad pri tej TOZD je bil pri cigaretnih filtrih, koder količinsko zaostaja za planiranim, vrednostno pa še bolj, saj smo z gospodarskim načrtom predvideli normalno proizvodnjo in prodajo filtrov, dejansko pa smo za izvoz opravljali le posel dodelave oziroma storitve (Ion). PRODAJA Nekoliko slabše od proizvodnje je realiziran plan prodaje, 95 %. TOZD SANITETA je plan prodaje dosegla s 97 ’%. Nižja prodaja se je predvsem pojavila pri prodaji ovojev in gaze in sicer zaradi prevelikih kapacitet v Jugoslaviji, oziroma zaradi nelojalnega ponašanja konkurence (večji % za kupce, konsignacijska prodaja, razne druge oblike stimulacije). V TOZD FILTRI je plan prodaje dosežen (finančno) z 81 °/o. V predhodnem odstavku navedena sprememba (opravljanje storitvenih poslov za izvoz pa tudi za domačo tobačno industrijo), nujno zahteva popravek letnega gospodarskega načrta. To je nujno, ker bo tudi za drugo polletje predvidena proizvodnja filtrov (IRAK, Rovinj) sprejeta po navedenem sistemu. IZVOZ — uvoz Zunajetrgovinska menjava je pod močnim vplivom splošnih dogajanj v Jugoslaviji. V tem obdobju smo izvozili za 1.369.780 $ izdelkov na konvertibilno področje, uvozili pa iz istega področja za 1.212.878 $. To pomeni, da je devizna bilanca pozitivna in da je pokritje uvoza z izvozom doseženo 112,1 %. Letni plan izvoza je bil v Sanitetni dosežen 42,9 %, v Filtrih pa 23,3%. Letni plan uvoza je bil v Sanitetni dosežen z 34,2 %, v Filtrih pa le 4,2 %. Delež izvoza v bruto realizaciji je na nivoju DO 7,9 %, v TOZD Saniteta 6,5 %, v TOZD Filtri pa 11,5 %. Čeprav je naša zunanjetrgovinska bilanca pozitivna, in je izvoz v letu 1987 višji kot je bil v letu 1986, je nujno izvozne aktivnosti še Včasih tudi iz uvoza dobimo slabo kvaliteto — predvsem zaradi slabo organiziranega transporta pojačati, saj je samo v lanskem ustvarjanju deviz dana možnost nemotene oskrbe s surovinami, repromateria-li in rezervnimi deli, pa tudi pri nakupu nove opreme in modernizacije naše proizvodnje. RAZVOJNA DEJAVNOST Na tem področju smo v letu 1987 dosegli pomemben napredek. Končno smo le uspeli formirati razvojno službo od katere veliko pričakujemo in pred katero so pomembne in odgovorne naloge. V redno proizvodnjo je bila predana nova linija za netkano blago, montirali smo nov belilni kotel za vato, montirali opremo za nov elastični ovoj, veliko dela pa je bilo opravljenega pri pripravi projektov za nov proizvodni objekt. PRODUKTIVNOST Fizični obseg proizvodnje se je v delovni organizaciji povečal za 5 °/o; TOZD SANITETA za 10 %, medtem ko je v TOZD Filtri zaradi že nave denih vzrokov padel za 35 °/o. Glede na to„ da je indeks korigiranega števila zaposlenih 103 je produktivnost izračunana na podlagi gornjih kazalcev za DO 102, za TOZD Saniteta 106 in za TOZD Filtri 62. Če pa ugotavljamo rast produktivnosti na osnovi norma ur na delovno uro pa so podatki naslednji: za delovno organizacijo je indeks produktivnosti (glede na enako obdobje preteklega leta ) 105,6, v TOZD Saniteta 104 in v TOZD Filtri 106,4. FINANČNI REZULTATI POSLOVANJA 1.) TOZD SANITETA — Celotni prihodek znaša 10,3 mlrd din, kar je 108 i% na dinamični plan za to obdobje in povečanje za 109 1% napram letu 1986. — Porabljena sredstva znašajo 7,6 mlrd ali 118 °/o na plan. — Revalorizacija sredstev, ki se izvaja po novem obračunskem zakonu je znašala 1,4 mlrd (revalorizacija porabljenih zalog surovin in materiala, revalorizacija amortizacije, prodanih proizvodov in storitev ter poslovnega sklada). Vpliv revalorizacije je vsekakor ogromen, saj bi po starem obračunskem sistemu bil ta znesek v postavki dohodek. — Dohodka je TOZD Saniteta prigospodarila 2,7 mlrd din, kar pomeni 14 % zaostajanje za planom. Na višino dohodka je močno vplival odlok ZIS na osnovi katerega smo morali znižati cene za cca 16 %, in tako znižane cene zadržati 90 dni. Ta učinek pomeni za Saniteto 700 mio din manj celotnega prihodka in ker so stroški nespremenjeni, pretežni del tudi dohodka. Obveznosti iz dohodka znašajo 1,2 mlrd (100 '°/o plana oziroma 145 % več kot leta 1986). — Za OD in skupno porabo je porabljenih 1,06 mlrd din. — Za akumulacijo je začasno razporejenih 408 mio din, kar je 58 “/o plana oziroma 67 % dosežene akumulacije v enakem obdobju 1986 leta. Na ta razmeroma skromni rezultat vplivata predvsem dva že navedena razloga, to je znižanje in zamrznitev cen po odloku ZIS in revalorizacija sredstev. — Omeniti velja tudi razmeroma visok znesek amortizacije, 446 mio din. 2.) TOZD FILTRI — Celotni prihodek je bil dosežen v višini 1,2 mlrd din, kar je le 69 “/o plana. Glavni vzrok za tak rezultat je v nizki proizvodnji filtrov, kar pa nadomestna proizvodnja skupnih izdelkov ni mogla nadomestiti. Poleg tega na celotni uspeh te TOZD vplivajo še naslednji razlogi: — nerealizirana prodaja proizvedenih filtrov v Sudan v vrednosti 27 mio din — vpliv odloka ZIS o znižanju in zamrznitvi cen 60 mio din. — neplačana izvozna stimulacija za izvoz Irak 64 mio din. — neplačana izvozna stimulacija za izvoz Tanzanijo 29 mio din, — proizvedeni in neprodani cigaretni filtri za tobačne tovarne v Jugoslaviji cca 40 mio din. — Tudi revalorizacija sredstev v višini 324 mio din je močno vplivalo na poslovni uspeh te TOZD — Strošek amortizacije znaša 78 mio din — Porabljena sredstva skupaj 994 mio din — Dohodka je ustvarjenega 218 mio din — Čistega dohodka 33 mio din — Izgube (nepokriti OD in skupna poraba) cca 130 mio din V skladu s predpisi je imenovana posebna komisija za izdelavo pred- 3 t Hujskega programa, ki mora v žanr Tm .r°ku izdelati program in ga cd °žiti ustreznim organom znotraj ^ven delovne organizacije. 3) DSSS nQccS* ^'st.veni finančni podatki v nih S SC na nivoju načrtova- ~ ce,otni Prihodek 1.344 mio din Prodajna sredstva 504 mio din - amortizacija 55 mio din noinck revalorizacije 27 mio din c>sti dohodek 649 mio din °SEBNI DOHODKI bil V iofu 1987 v prvem polletju so npo°S- n' ^okodki pod kontrolo zvez-^ga interventnega zakona. Kljub te-„ , sni0 v obravnavanem obdobju to o/16 'inkodke povečali trikrat po S i °' februarju, aprilu in juniju, vpni- i. iem je prenehal veljati inter . ,!ll zak°n, veljati pa je pričel re-kn j!ski dogovor. Ta dogovor je zelo kreten in natančno določa dovolje v ‘zP'aeanih osebnih dohodkov rlpi„C Vlsnost' oc* Poslovne uspešnosti uelovne organizacije. hnH 8°favljamo, da je zaradi pred-2a no .naštetih vplivov (znižanje in sC|ahr2nil:ev cen' revalorizacija sredstev, ni d re-lUltat v TOZD Filtri). navede-nen ra.z^en.' dogovor za nas trenutno goden in nam ne daje možnosti ga. p?veeanje osebnih dohodkov. Pri-ujemo, da bomo s korekcijo cen in drugimi ukrepi v drugi polovici leta nadoknadili izpad prvega polletja, in rezultatom primerno tudi korigirali osebne dohodke. Povprečni osebni dohodki v prvem poletju so znašali 185.139 din, v mesecu juniju pa 213.317 din. Celotna ocena polletnega poslovanja je naslednja: Ogromni so bili napori, da smo ob danih pogojih pokrili vse obveznosti, ki izhajajo iz obstoječe zakonodaje in premostili učinke interventnega zakona o znižanju in zamrznitvi cen. Upoštevati moramo, da nam je revalorizacija sredstev povečala stroške za preko 1,75 mlrd, da nam je interventni ukrep ZIS o cenah »vzel« 760 mio din, da smo imeli preko 570 mio din stroškov amorticije, da smo za akumulacijo izločili v TOZD SANITETA 400 mio din. Seveda pa moramo real no upoštevati tudi negativen rezultat v TOZD Filtri. V tem članku navedeni, pa tudi drugi podatki, nas morajo privesti do spoznanja, da so pogoji poslovanja dejansko izredno težki in da moramo vsi skupaj vložiti maksimalne napore, da bomo dosegli boljše poslovne rezultate, da bo pojav izgube v Tosami, pa ne glede na to, kje, samo enkraten, res izjemen negativen pojav, in da bomo naslednje obravnave poslovnih rezultatov lahko popestrili z boljšimi podatki in tudi za celotni kolektiv sprejemljivi predlogi in sklepi. Edvard PETERNEL ing. Dobra proizvajalna praksa (Dppf3-2 d°bra proizvajalna praksa Ve Prevod kratice GMK (Good utacturing Practices). To so zapi- sana pravila, po katerih naj bi se ravnali proizvajalci zdravil in pomožnih zdravilnih sredstev, kamor spada tu- Rcd in čistoča sta predpogoj za dobro delo di sanitetni material. DPP predstavlja osnovne smernice za organiziranje vseh sodelujočih v proizvodnji, kontroli kvalitete in distribuciji zdravil v smislu zagotavljanja predpisane kvalitete. Takole opremljeni izdelki nam niso v ponos. Če proizvajalec lahko zagotovi, da proizvaja po GMP normah, to pomeni neko garancijo, da je proizvod res kvaliteten in da je ta kvaliteta takorekoč stoodstotna. Tako stopnjo kvalitete pa se da doseči le, če so vse zapisane norme res izpolnjene. GMP norme predpisujejo sledeče: 1. način in pogoje skladiščenja osnovnih materialov 2. izvedbo proizvodnih prostorov in pogoje, pod katerimi se morajo izvrševati proizvodne faze zdravil oz. Za izvoz se potrudimo malo bolj. pomožnih zdravilnih sredstev 3. higienske pogoje, osebno higieno in higieno prostorov 4. manipuliranje z materiali v smislu onemogočene kontaminacije materialov 5. nadzor nad proizvodnjo, nadzor nad kvaliteto izdelkov 6. spremljajočo dokumentacijo 7. skladiščenje končnih izdelkov in transport le-teh POČITNIŠKO DELO Spet je leto naokoli in počitnice so tu. Naša delovna organizacija je tudi letos sprejela veliko dijakov in študentov, katerih pridne roke so dobrodošle v času dopustov. Prijeti morajo za vsako delo, pa naj bo to v proizvodnji, laboratoriju, pisarni ali na dvorišču. Mi smo z njimi zadovoljni, kaj pa oni? Zvonka Lisjak je končala srednjo komercialno šolo v Kamniku, v jeseni pa bo nadaljevala študij na ekonomski fakulteti. Letos je v Tosami na počitniškem delu že sedmič, torej je že »stara Tosamovka«. Spoznala je že proizvodnjo, delala je tudi v prodaji, letos pa je v pisarni oddelka mikal-nice. »Delo v Tosami mi je všeč, letos se še posebno dobro počutim, ker imam dobri sodelavki. Po končanem šolanju bi rada delala v komerciali, ker me veseli delo z ljudmi, bolj dinamično in živahno je. V Tosami sem tudi letos zaprosila za štipendijo — doslej sem imela občinsko — in upam, da bo moji prošnji ugodeno. Delovno organizacijo že precej poznam, glede na to, da sem letos že sedmič tukaj, pa tudi moja mami je zaposlena v Tosami, v pripravljalnici«. Zvonka je še dodala, da zaslužek med počitnicami prav pride — namerava ga namreč porabiti za počitnice v tujini, ki si jih že dolgo želi. Vinko Svetlin je končal srednjo strojno šolo. Septembra ga čaka vojaščina, ki ga ne skrbi preveč, le prav daleč ne bi šel rad. Po odsluženju vojaškega roka pa namerava na strojno fakulteto za dve leti, tako, da bi si pridobil višjo izobrazbo. Vinko je doslej bil naš štipendist in upa, da bo to ostal še naprej. »Med počitnicami sem v Tosami petič. Vedno sem delal v oddelku mi-kalnice. Zaslužek je sorazmerno dober, le da je bilo prej, ko še nismo delali preko Študentskega servisa, bolj ugodno za nas »počitniške«. Pri tem mislim tako na finančno plat, kot tudi na dejstvo, da se je vpisovala delovna doba.« Vinko se v Tosami dobro počuti, le trenutno je v oddelku zelo vroče. Tudi s sodelavci se dobro razume. Sedaj dela v proizvodnji, zato še ni spoznal dela iz svoje stroke v Tosami. Vendar pravi, da je za to še čas. Prisluženi denar bo potreboval za počitnice v avgustu. Vida Brvar je končala drugi letnik srednje šole za farmacijo in zdravstvo. Pri nas pakira in kontrolira filtre. »Leto sem prvič v Tosami, ostala pa bom en mesec. Delo je zelo enolično in ga ne bi mogla opravljati celo življenje. Mogoče se mi tako naporno zdi tudi zaradi vročine, ne vem. Po osmih urah sem utrujena in me bolijo noge. Drugače se v oddelku dobro počutim, sodelavke — Tosamovke so nas, počitniške, vzele za svoje, čeprav se nam je zdelo, da so nas sprva čudno gledale. Denar, ki ga bom zaslužila, bom porabila največ za knjige, nekaj pa tudi za počitnice.« Nejka Strmšek je končala tretji letnik srednje naravoslovne-biološko kemijska smer. Letos je v Tosami zaprosila za štipendijo, ker namerava p° končani srednji šoli študirati kemijo. »Delam v laboratoriju, kjer sem bi; la letos že na redni praksi. Zelo mj je bilo všeč, zato sem prosila, če b' lahko tu dobila še med počitnicami-Kontroliram tekočo proizvodnjo filtrov. Delo v laboratoriju me zelo veseli, razgibano je in zanimivo. Tu se srečaš s postopki, ki jih sicer v šoli spoznaš le teoretično. Zaslužek bo šel za maturantski iz; let, ki ga bomo imeli v jeseni, nekaj pa bom porabila tudi za knjige in kakšne drobnarije.« Petra Janežič je končala drugi letnik srednje šole za družboslovje — splošna smer. V Tosami je prvič in tudi v proizvodnji doslej še ni delala. »Lani sem bila v Termitu, v pisarni. Proizvodnega dela doslej nisem poznala. Tu pakiram filtre. Delo je izredno enolično, prvi dan sem mislila, da ne bom zdržala. Vendar mislim, da proizvodnjo moraš spoznati, ker šele tako znaš ceniti to delo in spoštovati ljudi, ki ga opravljajo. Obču- ^ujem delavke, ki pri tem delu zdr-2l)Q leta in leta.« Petra namerava zaslužek porabiti 2a nakup šolskih knjig. »arbara Gerbec in Lučka Gregorc Pakirata vložke v mikalnici. Drugače ' aA^šolki in sta končali prvi letnik ■ cdnjc ekonomske šole v Kamniku, etos sta prvič na počitniškem delu. avita, da radi delata in da jima čas bn froiem kar hitro mine. V Tosamo či u rac*' prišli med počitnicami, Le “o le prilika. v. Tydi Barbara in Lučka bosta po-niški zaslužek »zapravili« za šolske knjige LM S sej Samoupravno sporazumevanje Skupni delavski svet je 25. oktobra 1985 sprejel samoupravni sporazum z Mediko iz Zagreba o združevanju investicijskih sredstev za izgradnjo skladišča zdravil na Reki. V določbah navedenega sporazuma je določena tudi dinamika vračanja s sporazumom združenih sredstev. Zaradi inflacijskih gibanj sprejeti način vračanja sredstev ni realen, zato Mcdika predlaga spremembi navedenih dveh členov z aneksom L Aneks določa vračanje sredstev po letih s fiksno določenimi finančnimi postavkami, s čemer bodo združena sredstva vrnjena Tosami v roku, kot je bilo prvotno zamišljeno v osnovnem sporazumu. SKLEP: Sprejme se Aneks I k SaS o združevanju sredstev za izgradnjo skladišča zdravil na Reki z delovno organizacijo Medika. Interni predpisi Na podlagi posredovanega predloga in obrazložitve s strani strokovnih služb so člani delavskega sveta sprejeli naslednj sklepe: Sprejme se Pravilnik o normah in normiranju. Sprejme se Pravilnik o varstvu voda. Sprejme se predlog Poslovnika o izračunavanju OD 1987/88 z naslednjimi spremembami in dopolnitvami: Spremenjeni 1. člen Pravilnika 1. točka: Ugotavljanje mase za izplačilo osebnih dohodkov, nadomestil OD, sredstev skupne porabe in povračil določenih stroškov, ki so jih imeli delavci pri delu ali v zvezi z delom, na-podlagi usmeritve veljavnega dogovora o nalogah pri uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka v letu 1987 v SRS in SFRJ. — osnovne določbe se glasijo: II. Ugotavljanje dovoljene mase za izplačilo v letu 1987 na podlagi družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka. — 2. člen 2 odstavek za TOZD se črta: ter deseti člen panožnega sporazuma. V. Izračun deleža po drugih osnovah in merilih — 17. člen 1. Usklajevanje OD — postavke a, b, c se spremenijo vrednostno na 86.500 din. 2. Dnevnice in druge povrnitve stroškov postavka c) povračila stroškov za uporabo lastnega avtomobila: se spremeni vrednostno na 126 din. Določila zajemajo utemeljitev v zvezi s stroški pod a, b, c se črtajo. postavka d) Povračila stroškov za uporabp službenega vozila se spreme- ni vrednostno na 10.10 din. postavka f) stroški za prevoz na delo se spremenijo: — oddaljenost do 4 km — 8.932 din ali 388 din na dan — oddaljenost od 4 do 8 km — 9.392 din ali 408 din na dan — oddaljenost od 8 do 12 km - 11.692 din ali 508 din na dan — oddaljenost nad 12 km 13.072 din ali 568 din na dan. — Tabela I vrednost kategorij veljavna od 1. 6. 1987 dalje. Vse pripombe prispele na Poslovnik o izračunavanju OD sc zavrnejo, upošteva se le pripomba oddelka tkalnice širokih tkanin, ki se nanaša na tabelo lil — Osnove za izračun deleža OD glede na delovno učinkovitost. Nove osnove znašajo 96 votk s 20 % korekcijo. Spremembe Poslovnika veljajo od 1. 7. 1987 dalje. Investicijske zadeve — potrditev nakupa računalniške opreme Konec leta 1986 smo v Tosami instalirali računalnik KPA 3500 z možnostjo priključitve 4 terminalov. Priključeni so bili trije ekranski terminali in tiskalnik. Celotna instalacija ni bila dokončana, montirati je potrebno še vmesnik za priključek 8 terminalov, kasetno enoto in dokončati kabelske povezave po objektih, kar naj bi bilo izvršeno do konca junija 1987. Računalniški sistem je zamišljen tako, da se postopoma povečuje in dograjuje, kar je predvideno tudi s planom za leto 1987. Zaradi takega pristopa moramo časovno skladno razvijati obdelave in dograjevati opremo. SKLEP: Potrdi se nakup računalniške opreme : — diskovna enota — vmesnik za priključitev tračne enote — terminali (ekranski, tiskalniki) v skupni vrednosti 12,8 mio din. Tov. Kralja se zadolži, da do naslednje seje pripravi pismeni odgovor na vprašanja delegatov SDS: — Ali je pogodbeno urejeno koriščenje računalnikov in opreme, ki so last Tosame, so pa locirani na občini Domžale? — V kolikšni meri uporablja računalnike Tosama in v kolikšni meri občina ter kdo odvaja sredstva za amortizacijo? Strokovno službo se zadolži, da prouči možnost izdelave navijalnega stroja Javctex v domači delavnici. Osebni dohodki Članom skupnega delavskega sveta je bila posredovana v obravnavo vloga poenterk TOZD Saniteta in TRS, za ponovno ocenitev delovnih nalog. Strokovni kolegij in strokovni službi v vlogi ugotavljajo predvsem večji obseg dela, kar se kaže v primerjavi posameznih postavk iz obstoječe sistemizacije in predlogom, ki so ga podale poenterke. Ostale pripombe oz. predlogi, ki jih navajajo, pa ne posegajo bistveno v spremembo metode dela. SKLEP: Vloga poenterk za ponovno ocenitev delovnih nalog se zavrne s tem, da se predlogi, ki jih v vlogi navajajo poenterke, upoštevajo v novem nagrajevanju. Vztrajno majsko in junijsko deževje je napovedalo kislo poletje. Toda poletje vedno pride, prej ali kasneje. Tudi za turiste — tiste s sončne strani Alp. Letos bo drugače, letos bo boljše, letos po dopust daljši. Vendarle je uspelo, da si lahko izberemo 10 dnevno letovanje. Torej ne bo več živčnosti, tekanja na plažo za vsako ceno. Pridobiti si statusni simbol oziroma izkaznico, da si bil na morju — barvo namreč. Po celem letu ropotanja kompresorja, voženj viličarja, tovornjakov prav pod oknom delovnega mesta — se bo prileglo veliko miru. Pa še 10 dni — to bo nekaj. K tako dooolgemu letovanju spadajo tudi priprave. Že ostareli jekle'-ni konjiček nekoliko »papa« olje. Pot bo dolga, kolone bodo, vročina tudi. Konjičku je treba dati vsaj osnovno, da nas varno pripelje na cilj. Toda šmenta, olja ni nikjer — na nobeni črpalki 30 km v krogu. Pravijo, da nam v turizmu nekaj škriplje. ©n^jpooaggi Le kako se ne domislijo — olja ni. Torej ni čudno, da teče kot namazano. Pravzaprav pa kaj — turizem smo ljudje ne pa nekakšno olje. Tujci imajo dobre avte, tega še opazijo ne in olja tako in tako ne potrebujejo. Razen tistega za sončenje. Sicer pa — problema nema — tudi olje se je nekako našlo in odšli smo na pot. Že v jutranjem mraku, proti Červarju, za 10 dni. To bo dopust, prvič 10 dni — to bo nekaj nepozabnega — in je tudi bilo! Prvi dan Stanovanja ni bilo težko najti, tu smo bili že pred dvemi leti, toda kaj, samo piškavih 7 dni. Tistih 60 in nekaj stopnic ni motilo vedrega razpoloženja. Težki kufri tudi ne, saj bomo vendar celih 10 dni uživali še in še. Zgodnji štart od doma, kolone od Razdrtega naprej in »fijaka« (dalmatinsko popoldanska lenobnost) so opravili svoje in nas položili v nekoliko zgodnejši sen — prvi od desetih v letošnjih počitnicah. Sklep je bil sprejet z 8 glasovi »za« in 1 vzdržanim. V zvezi z nagrajevanjem pa so člani delavskega sveta sprejeli še naslednji SKLEP: Do naslednje seje komisija za pripravo novega razvida del in nalog pripravi kratko informacijo o poteku del. Zbrala: Nada Korošec Drugi dan »Halo Lučka, lep pozdrav z morja! Vstajam že ob petih!« »Madona, kaj pa je to» Saj smo čisto pod streho, kako da nekdo govori na našem balkonu?« Še se nisem popolnoma prebudil, pa vseeno odtaval na balkon. Toda tu ni bilo nikogar. Pogled navzdol mi je povedal vse. Pod nami na nasprotni strani ulice Paška, poleg nje telefonska govorilnica in možak je hotel (izgle-da) kar brez telefona priklicati Lučko nekje na Štajerskem. Toda ura je bila 5 in 5 minut. Ravno vprašnja ura za odhod v službo. Toda — jaz sem vendar na dopustu; prvič za 10 dni. Kaj takega se pač zgodi, si mislim in potopim v počitniško flegma-tičnost. Toda lepo vas prosim, to se je dogajalo!!! Non-stop cel dan in seveda ponoči. Čez dan tega nismo slišali. Bil pa je pač vrišč na plaži in plivkanje valov. Toda ponoči — noč je ustvarjena za počitek ali za kakšno (bolj pametno) delo. Pa ti nekdo ob pol dveh »traži zaboravljen braun termos«. Drugi sprašuje o zalitih rožah oziroma če so. Pa spet »kako ba-ka, pa sestrič, pa zet, pa« tako do 19 koleno v žlahti. Zvečer smo se šli igrico. Stave. Vsak je stavil na številko 1 do 10 in če je zadel številko ljudi v repu pred govorilnico, je imel v dobrem sladoled. Tretji dan Dan kot dan na morju. Vroče, toplo morje, lahen veter, hladno pivo, sladoled, ki se cedi po kornetu. Živahna plaža in — zgoraj brez. Naj mi dame oprostijo! Marsikatera bi lako bila mirne duše tudi zgoraj Z —- bi bilo bolj estetsko. Pa pride noč — druga. Pesem se sliši iz dekliških grl. Tercet je prepeval, da bodo prodale kiklico, moderček, hlačkice — za sladko vince. Ja, turizem je drag in marsičemu se je treba odreči. Verjetno je bil AIDS, da ni bilo v razprodaji še kaj več. Toda, lepo vas prosim, ura je bila pol treh, pol treh zjutraj. Kdo pa je še videl razprodajo sredi noči — sploh pa konfekcije! Četrti dan Nemci so varčni. Te varčnosti mi ne razmemo. Mi imamo stabilizacijo, inflacijo, krizo, izgube, podražitve in UniversiaDO. Kdo bo še v takih časih varčen. Kupi danes, jutri bo dražje. Opazoval sem tričlansko družino Nemcev. Frondi piškoti in breskve cel ljubi dan, zato pa vem, zakaj je marka draga. Mi hočemo devize oni pa ne dajo; umetno dvigajo ceno svoje valute. Mi Jugoslovani tako zelo potrebujemo devize — oni pa nič. Ko imamo stabilizacijo, bi morali oni zapravljati, mi pa FRONDI in breskve. Toda, kdo pa je še to videl. Saj smo na dopustu in to 10 dnevnem. Peti dan Na plaži so prodajali sadje, tako »tazaresno« in tisto iz »špagce«. Pr'" vatniki, okoliški kmetje, breskve velike debele, pa fige, paradižnik, krompir, malvazijo. Večna gneča je bila okrog njih. Pojavijo se možje postave! Da nimajo dovoljenja, registracije, sanitarnih pregledov, soglasja KS, soglasja notranje in zunanje trgovine, kršijo določila SIS za preskrbo turi' stičnih krajev, nimajo samoupravnih sporazumov — skratka na ŠVERč prodajajo. : 1 i Povem vam, pri nas imamo demokracijo. Možje postave so morali P°' pustiti. V hipu se je iz samoupravne interesne skupnosti uporabnikov p'3' že v družbeni lasti prelevila v SIS uporabnikov privatnih storitvenih dejavnosti. In pred tako široko in zlasti samoupravno organizirano družbo počitniških delovnih ljudi in občanov niso mogli ničesar. Stojnice — osnovno sredstvo v lasti občanov so ostale na svojem mestu in posel je cvetel dalje. Ni me zanimalo, če taka prodaja pomeni popestritev turistične ponudbe — tiste izven penzionske, ni me zanimalo samoupravno dogovarjanje-Bal sem se, da bi z ukrepi organov (samoupravnih) oblasti izgubili ta dan 2 DM. Kajti Nemci v naši soseščini bi ostali brez breskev! Kakšna škoda za naš turistični priliv. Šesti dan Danes smo imeli »bujenje« naročeno za ob 4. uri (zjutraj — da ne bo pomote). Fanta 14-15 let sta se veselo lovila po uličici. Smejala sta se. Turizem smo ljudje - drugič f , ?^a|a — nikad kraja. Naveličan in m podobnih »bujenj« sem segel vi'H rfC0 s krornPirjem (domačim se-eaa) jn irngj pripravljene izstrelke za nadobudneže. Pa ni bilo treba. S treh *an°v hkrati so začele padati 7ii»Vke in riruge lepe besede o naši zlati mladini. „ T° Pot: sva jo z mami mahnila na 1 ehod. Pravijo, da jutranji zrak tik npw°r)u Pomaga k zdravju v pre-sHimi1 b.olezni (torej tudi nespečno-sva kijnb nekoliko zrelim letom v , romantično opazovala sončni kj od' Sprehajala sva se po plaži, J„r.so bili sodi z nesnago že izpraz-šika t" Jrorc.i Komunala dela, kot se :p ' Zmotila sva tudi nekoga, ki se kri, °.aca* 'z sPalne vreče. Ta bo v oa ne bo turističnih nočitev do- lo ?avba sva še v marino. Vse je bi-in 7Ct bbo. spokojno. Velike, majhne ]e e 0 velike jahte in jadrnice so se n* Pozibavale ob privezih. Firbec VaHcc:' svoje. Prebirala sva imena na-kn, ni" 'n morskih siren, morskih vol-kij.' metrov, ki so bila izpisana na tUj . i.n krmah. To so gotovo samo ni m pri_ tolikih cenah kruha pri nas zm^f'°®0ce' sem v zmoti, zelo v ne ci' ^ar Precej jih je bilo s sonč-Fstda3111 Alp- Pa nisva gledala »MA-pKAkE< s TOMOS 4 motorji, vn? riS- m' ie dobra turistična in iz-»,n"a meja na misel. Te ljudi očitno deviSOt>neKUPAJ ERS TRS SKS KS VOD. SKUPAJ *—160.000 2 9 9 20 i i 21 160.000-170.030 1 7 2 26 8 2 46 3 49 17n nnn.i Rn nnn 2 4 37 12 9 i 74 11 85 i ro onn-i nnn 2 fi 4 26 24 13 75 16 i i i ii 14 105 190.000-200.000 3 8 9 17 13 18 68 20 i 2 15 18 106 200.000-210.000 2 10 11 10 4 8 45 13 i 7 10 18 76 210.000-220.000 3 4 5 2 2 1 2 19 5 4 1 3 8 32 220.000-230.000 2 1 5 4 2 1 2 i 18 i 3 1 4 9 27 230.000-240.000 2 2 1 2 1 1 2 6 17 2 3 4 1 2 10 29 240.000-250.000 2 4 4 2 2 14 1 1 6 2 9 24 250.000-260.000 1 2 2 5 1 6 2 2 11 16 260.000-270.000 1 1 1 3 1 1 8 8 1 3 12 20 270.000-280.000 1 2 1 2 1 7 1 2 5 2 9 17 2RO 000-290.000 1 3 5 3 1 2 2 17 1 2 6 3 4 i 16 34 __ 290 000-200 000 2 i 2 i 1 i 10 5 4 4 3 11 26 _ 30 0.0 00 - 31 0.000 2 i 3 5 1 2 8 11 310.000 > 3 2 3 6 2 2 2 4 4 28 4 12 20 14 25 5 76 108 . SKUPAJ 27 53 54 30 144 80 58 22 6 474 82 29 73 34 88 6 230 786 Najnižji OD 138. 586 158.516 178.012 138.586 Najvišji OD___________________________________________________562. 358 538. 732____________________624.596 624 596. Povprečni OD 190.820 195.278 272.823 213.317 POROČILO O GIBANJU OIJ V DO TOSAMA ZA MESEC JUNIJ 1987 Poročilo o gibanju osebnih dohodkov v delovni organizaciji TOSAMA za mesec junij 1987 vsebuje podatke P° oddelkih, sektorjih, po posameznih TOZD in za celotno delovno organizacijo. V podatkih so zajeti OD za polni delovni čas in z normalnim doseganjem delovnih rezultatov. Podatki pi** tako vsebujejo osebne dohodke pripravnikov. ........ . Podatke o poprečnem, najnižjem in najvišjem osebnem dohodku pa povzemamo po metodologiji izdelave v1' Najnižji osebni dohodek v juniju zajema prejeti osebni dohodek brez dodatka minulega dela, stalnosti in z ne pričakovanim doseganjem delovnih rezultatov. . F Služba za delitev po delu Albina Kosmač Začela se je gledališka sezona SOVINIM) NABOONO GLEDALIŠČE 11UBIJANA OPERA IN BALET NABUCCO Prvo dejanje — Hebrejci klečijo v Salomonovem templju v Jeruzalemu in molijo k Jehovi za pomoč in rešitev pred Babilonci, ki pod Nabu-ccovim vodstvom napadajo mesto. Pri Hebrejcih je kot ujetnica Nabu-ccova druga hči Fenena, ki jo veliki duhoven Zaharija pripelje v tempelj. Ker je Fenena v njihovih rokah, upa Zaharija, da bodo zaradi tega dosegli milejšo usodo. Nečak jeruzalemskega kralja plane v tempelj in sporoči, da so Babilonci že prodrli v mesto. Iz-mael in Fenena sta združena v ljubezni vse od časa, ko je bil Izmael poslanik svojega kralja v Babilonu in ga je od tam rešila Fenena pred maščevanjem svoje sestre Abigaile. Tudi ta se je bila namreč vanj zaljubila, a jo je Izmael zavrnil. Abi-gaila prodre tudi zdaj v tempelj v spremstvu vojaščakov in zagrozi zaljubljencema s smrtjo. Fenena še enkrat skuša z obljubami pregovoriti Izmaela, vendar jo ta ponovno zavrne. Medtem se je prebil v tempelj tudi Nabucco. Zaharija pograbi pred njim Feneno in mu zagrozi, da jo bo zabodel, če ne bo Hebrejcem zagotO' vil tistega, kar želijo. Toda vmes p'3' ne Izmael, mu iztrga bodalo in tako reši Feneno. Hebrejci ga zato prekolnejo kot izdajalca, Nabucco pa za' ukaže, naj porušijo tempelj in Jeruzalem. Drugo dejanje — V Nabuccovi Pa' lači je Abigaila našla listino, iz k3-tere je ugotovila, da je sama hči suženjske matere, Fenena pa je zakonita prestolonaslednica. Zato sklene maščevanje nad polsestro Feneno, da bi nato sama prevzela oblast. V tena jo podpre Baalov veliki svečenik, ki ji prihiti povedat, da je Fenena osvobodila Hebrejce in zdaj grozi nevarnost upora. Med ljudstvo so že razširili novico, da je Nabucco v boju padel in da naj bi zdaj Abigaila prevzela oblast. Abigaila to ponudbo navdušeno sprejme. — Zaharija zbe- e y drugi dvorani Hebrejce k mo-'tvj- Fenena hoče prestopiti v he-f-ejsko vero. Zbor levitov namerava osodiU Izmaela za izdajalca, kar pa Prepreči Zaharijeva sestra Ana, ko I oj.asni njegovo življenje. A že prihiti oigaila z novico, da je Nabucco pa-eJ. in terja zase kraljevsko krono, ®s da hoče to ves narod. Nenado-a pa pride sam Nabucco, iztrga v 0l8adi krono in si jo posadi na gla-ra zavrže vsa božanstva in ‘Zglasi samega sebe za boga. Tedaj mu. strela z jasnega neba zbije ”no 'n ga udari z blaznostjo. Abi-o na zmagoslavno vzame krono v sv°je roke. . Tretje dejanje — Nabucco je ot ' oph babilonskih visečih vrtovi! . bolan. Abigaila je ob pomoč. Vtikov zasedla njegov prestol nki svečenik pa zahteva, naj pob naaU^ete Hebrejce in z njimi kot od P Anico tudi Feneno. Abigaila pn turi^* 2 zvijačo Nabucca, da podpiši m on tak ukaz. Tedaj se mu pre ■sne, da je na seznamu njegova hč, nena, opsuje Abigailo s sužnjo, ta .• zmagoslavno raztrga listino o svo-str -r0C*u' .Nabucco pokliče na pomoč Hp?.26'- -^bigaila pa ga da zapreti. — in °re^ °b bregu Evfrata objokuje vinSvoi° usodo in izgubljeno domo-vj.°' Zaharija oznani po preroškem enju skorajšnji propad Babilona, niu prer°kba o osvoboditvi vlije jet-lk°m nov pogum. ZVEDAVE ŽENSKE k. P>y° dejanje — Manjša druščina . eskih mož se želi vsaj za kako urico 2a, na dan izogniti ženski družbi, z p° .ustanovijo skrivni moški klub se s 0ni •<U p?je(tino bogati samec Pan-nc ne- ki jc naročil svojemu naviha-pra V služabniku Harlekinu, naj pri-liuh-1 -Vse Potrebno. Harlekin sicer Ustre C,e<^no Colombino, toda da bi takr> ?v°jemu gospodu, se prav Zono lzclaja za sovražnika žensk. — novr Vso to druščino moških trpi-n-,n pa. sc zarotijo ženske. V svoji grri„k- far|taziji vidijo že vse mogoče nochn e’ k‘ j'b moški v tistem skriv-nej0nern klubu počenjajo, zato skle-Vse v en glas, da bodo prodrle s.p° skrivališče in ugotovile resni-Vedn °°a .‘z trdovratnih moških še lom,? ,ne izvlečejo ničesar. Edino Co-znrp?ni. s? posreči, da se Florindo m ji izda njihovo geslo. ge '“8° dejanje — Zdaj ko imajo ča p’ treba še kako priti do klju-ta^j. rv? se_ to posreči Eleonori, ki iz-V k juu v moževeme suknjiču. — kaj “Uviovi hiši je zadeva težja, založit-- n' Sospodar nikakor noče od-1 suknjiča. Toda Colombina ve v co za pomoč in zlije na gospodarja skodelico kave. Suknjič je treba osnažiti in tako tudi prebrisana hišna izmakne svoj ključ. Beatrice in Colombina zmagoslavno odhitita v tisto leglo moškega razvrata, le neizkušena hči Rosaura naj ostane doma. Toda tudi njo muči silna radovednost in skuša dobiti ključ od zaročenca Florinda. Ko mu zagrozi z odpovedjo poroke, se ji mladenič, kajpak, vda. Tako se napoti tudi ona v tisti skrivnostni kraj. Tretje dejanje — Vse te zvedave ženske skušajo vsaka po svoje priti v moško zavetišče. Toda ne posreči se nobeni, ker moški vsako posebej razkrinkajo in jim poberejo, kar so si že prilastile. Razočarane ženščine nato skupno napadejo Harlekina in ga tako dolgo mikastijo, da jim nazadnje le odstopi svoj ključ. Zdaj je pot navsezadnje prosta. — Ženske se previdno prikradejo v hišo in skušajo skozi ključavnico ugotoviti, kaj se godi v tisti preklicani sobi. Zaradi radovednosti pa se pred vrati tako dolgo prerivajo, da se vrata nazadnje odpro in vse hkrati štrbunknejo med može. Toda ti so se tam prav nedolžno zabavali. Ženske skesano moledujejo za odpuščanje in možje jim pač — hočeš nočeš — odpustijo. Še na trdovratnega samca Pantalona naredi vtis Colombinina mičnost. Tako se nazadnje le vsi pobotajo. KNJIGE ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA Zaradi izrednega zanimanja za knjigo Zlata pravila življenja, zbirko izrekov, ki je bila z vsakim ponatisom razprodana, lahko naročite novo edi-dicijo 1987. Zlata pravila življenja so prijatelj, ki nikdar ne razočara. Cena broširane knjige je 1.990 din in vključuje več kot 20 = popusta na knji-garniško ceno. Cena kartonirane izdaje s popustom pa je 5.500 din. Bralka in Štajerske, Marjana Purg, upokojenka, Vitanje 74 na primer piše : »Že četrtič naročam knjigo Zlata pravila življenja, ker mi jo nobeden, komur jo posodim, ne vrne.« DESET PRAVLJIC O čem nam pripovedujejo, kaj nas učijo in pred čem nas svarijo pravljice Darje Lenardič? O kraljični Solzici, ki se boji vode in ji raste repa iz neumitih ušes, dokler jo stari modrijan ne pouči, da brez vode ni življenja in da brez nje še kruha ne moreš zamesiti. O krojačku Vacku, ki so mu zlobni suličarji prepovedali krojiti lepe nove obleke in ga vtaknili v zapor, češ da je preveč obogatel. O mravljinčku, ki ga nadlegujejo hudobne gosenice, dokler se ne zabubijo in ne spremene v metulje, ki po hudobije ne nosijo s seboj, saj bi bila pretežka za njihova lahkotna krila. O najlepšem gozdu v kraljestvu kralja Veleglavnega, ki je zrasel tako, da so smrdljivo smetišče na kraljev ukaz zasuli s prstjo in je vsak prebivalec na njem zasadil drevo. O lončarju Maticu in njegovih dveh glinastih možicih, ki sta oživela in se odpravila po svetu delat hudobije. O kraljici Marineli... Knjižica Deset pravljic je napisana dovolj vešče in je blizu otroškemu dojemanju sveta in pomeni prav gotovo obogatitev tovrstne literature na slovenskem. Cena po povzetju je 2.000 din za broširano in 2.900 din za kartonira-no izdajo. O LJUBEZNI Kadar človekovo uho sliši besedo: ljubezen, je to ena največjih besed, najbolj hrepenečih besed in na žalost tudi ena najbolj izrabljenih besed. Beseda ljubezen v globinskem smislu pomeni najčistejše čustvo v človeku, ki je usmerjeno k sočloveku, naravi, vesolju, božanstvu. Aforizmi o ljubezni so izkustvo ljudi, ki iz začetnega idealizma sčasoma preraste v realizem in iz realizma v vzvišene abstraktne pojme. Knjižici O ljubezni je želeti, da bi uspešno opravila svoje poslanstvo med ljudmi. A. KNAFELJ Cena broširane izdaje je 2.000 din, kartonirane pa 4.000 din. EKOLOGIJA IN INDUSTRIJSKA DRUŽBA Nasprotujemo nasilju nad naravo in ljudmi. Avtor dr. Marek LENARDIČ poziva k ekološki zavesti in opozarja na številne vzroke ekološke krize, med drugim poleg nasilja še na nemoralo, primitivizem in politično nepismenost. Upravičeno povezuje ekološko krizo z nasiljem na dveh osnovnih frontah kot nasilje nad človekom in nasilje nad naravo. dr. D. PLUT Cena broširane je 2.000 din, cena kartonirane pa 4.000 din po povzetju. Vse štiri knjige, posamezno ali skupaj, lahko naročite na naslov: prof. Darja Lenardič, Ukova 1, 64270 Jesenice. GRADIMO. - .* -i,' .A A ’ sc 3 _ "Isi Po planu se bomo letos tudi v TOSAMI začeli priključevati na krajevno kanalizacijo. Prvi sta na vrsti mikalnica in tkalnice. S tem bo odpadlo vedno pro blematično čiščenje in praznenje greznic, saj bodo odtoki direktno priključeni na čistilno napravo. Mikalnica je končno dobila novo, lepo in toplo modro obleko. Zunanjost je torej urejena. Kaj pa notranjost? TEKSTILNI TEHNIŠKI IZKAZI čolniček — priprava, ki pri tkanju vnaša votek v tkanino denier — skrajšano den; merilo za stopnjo finosti filamentne preje -masa 9000 m dolge niti v gramih finalist — kdor zadnji obdeluje, izdeluje tovarniški izdelek inlet — zelo gosta, tanka tkanina za blazine in pernice jupon — žensko spodnje krilo kompresa — večja ali manjša krpa iz več plasti gaze linters — kratka, puhasta vlakna bombažnih semen, ki jih ni mogoče presti poplin — fina tkanina z gosto osnovo in redkejšim votkom v platneni vezavi s svilenim leskom, za moške srajce in ženske obleke surovina — neobdelan material namenjen obdelavi v industriji unikat — edini primerek izdelka Triglav nas vabi V rani zori, ko dan se prebuja, luna zatone v sončni sijaj, gore ponosno, se dvigajo — kvišku vabijo v jutru v planinski nas raj. Gore visoke, gore najlepše! Triglav kraljuje slovenskim goram, v strme višave se pne tisočletja, odzdravlja iz stene spet severne nam- Na vrhu pa stolp je Aljaž nam postavil, ker ljubil na moč je domače gore, Triglav nas kliče, Triglav nas vabi in v skale nas vleče planinsko srce. Tine Stare Namesto glose VSE JE O.K.! Vsi so zaposleni, pa nihče nič ne dela; nihče nič ne dela, a vse je narejeno; vse je narejeno, a ničesar se ne dobi; ničesar se ne dobi, a vsi vse imajo; vsi vse imajo, a vsi so nezadovoljni; vsi so nezadovoljni, a vsi so za; vsi so za, pa nihče ne ve, za kaj. (ugotovitve ameriškega ekonomist® po dveh letih bivanja v Jugoslavijo (Gospodarski vestnik 26/87) Za smeh »Ali ste si že naredili kak načrt za letošnji dopust, tovariš Korenček * — Ne, zakaj pa? Moja žena oc* ča, kam se bova peljala, moj šef odloča, kdaj se bom peljal in banka odloča, kako dolgo bom lahko ostal- Uredniški odbor: Vodlan Vida, Kokalj Zdenka, Peterka Simona, Cvetkovič Stanka, Gorenc Vojko, ing. Mer-lin Danica, Berlec Vladka, Drčar Milan, Klemenc Brigita, Korošec Nada — blagajnik, Stare Tone in Nemec Sandi — fotografi, Lubinič Marjana, dipl-iur. — glavni urednik Tisk: TCP »Djuro Salaj« TOZD Papirkonfekcija Krško ZAHVALE Osebne vesti ,.h0t5 smrti najinega sina Marka se dpi v , ,uieva vsem sodelavcem in so-Cve?V^am *z oddelka mikalnice za Ha ^e-' c*?narno pomoč in izraze soža-• sindikalni organizaciji pa za de- narno pomoč. Anica in Tone Prašnikar Ob boleči izgubi moje drage ma-lvanke Jarc se iskreno zahvalju-dir' soc* *e*avccm iz komerciale za po-ra_leno cvetje in vsem, ki ste mi iz-ni ' * .so^a'je ab jo pospremili na nje-. .nji Poti. Prav lepa hvala sin- z°rnost 0r8anizaci)i za izkazano P°- Majda Štempihar • Rojstni dan praznujejo v mesecu avgustu TOZD SANITETA Pripravljalnica Gregorin Marija, Mohar Helena, Peterka Marija, Klarič Iva draPk Prerani in boleči izgubi mojega se f18a očeta Andreja PETERNELA !<, .eno zahvaljujem vsem sodelav-fekc"ln soc*clavceni iz sanitetne kon-žali-P? Za denarno pomoč, izraze soboti ter sPremstva na njegovi zadnji ^ Zahvaljujem se tudi oktetu TOSA-za čustveno odpete žalostinke. hvala tudi sindikalni orga-'zac>Ji za pozornost. . - Žalujoča: neerka Marjeta Furlan z družino cjjj hvaljujem se Osnovni organiza-obkiP11 -ata za denarno pomoč in K v času moje bolezni. Gaberšek Alojz delaj3 oc’^0du v pokoj, se vsem so-hvan,C^m ‘n sodelavkam iskreno za-zornn^m za leP° darilo in vso po-skum'' tel. dolga leta, ki smo jih TosAL*5rcz’ve*‘' Hvala Indi vodstvu želim ~ Za ^”1*8°. vsem skupaj pa metUpK6-11111080 delovnih uspehov in enojnega razumevanja. Magda Borec domače pivo dražila)' k° se ie Pivo že krepko po-PriD °' se bo morda kdo odločil za ncičj Vo domačega piva, ki bo ce-'l1: a zelo okusen: dujete Pr*PraV0 7 1'trov P*va POtre- V°de ’-s "»l j!v«rla konci, 'h1^2011 kvasa kuhajte 2 uri, na °hladi QS. ^te kvas in pustite, naj se mani«; lvo . nahjte v steklenice ali Sadnem108611’ s°dček ter pustite na tednu ■ en teden. Po enem Je domače pivo že užitno. Sanitetna konfekcija Birk Stanislava, Hribar Stanka, Knez Ani, Mandelj Marija, Piliček Olga, Marinček Marija, Kočar Peter, Škrabi Suzana, Balažič Marija Mikalnica Burja Marija, Cerar Frančiška, Košak Kristina, Borošak Mojca, Kramar Majda, Kvas Ivana, Mladenovič Rozi, Per-vinšek Janez, Pirnat Ivanka, Strmšek Jernej, Urbanija Janja, Lekan Suzana, Erbežnik Milan Otroška konfekcija Arh Ivan, Bela Ljudmila, Cerar Vida, Mežnar Zlata, Stanojevič Liljana, Zabret Vilma, Žavbi Marija Tkalnica ovojev Černivec Ljudmila, Pišek Nada, Svetlin Darko, Burja Ani, Belilnica Sevšek Jernej, Udovč Avgust, Vlaknovinski oddelek Divjak Bojan, Planinc Janko, Tkalnica širokih tkanin Jaklič Gizela, Korošec Frančiška, Mestek Silva, Pirnat Marija, Pcstotnik Avgust, Rožič Antonija, Udovč Marija, Urbanija Marta, Mulec Iztok TOZD FILTRI Baloh Zorislava, Bcrnot Rozalija, Črnič Marija, Ocvirk Antonija, Gregorič Zdenka SKUPNE SLUŽBE — DSSS Aleš Marija, Gaberšek Rok, Kokalj Zdenka, Kebert Cveta, Pižmoht Janez, Pichler Vehovec Zinka, Štiftar Anu-ška, Jeretina Simon, Bizilj Franc, Dolinšek Jože, Habjan Stanislav, Kos Miroslav, Lubinič Marjana, Mlakar Marjan, Oražem Malči, Resnik Franc, Rode Janez, Slapar Silva, Sever Janez, Skubi Ferdinand, Štrukelj Marjan, Zalokar Janez, Rožič Milena, Prelesnik Janez, Koman Marija • Rodili so se: Repnik Vidi — sin Horjak Vesni — sin Gregorin Mari — hči Pivk Mariji — hči Poznič Edu in Janji — hči • Prišla v delovno organizacijo: Pele Ivanka — KS nabava MALI OGLAS • Prodam barvni TV, ekran 57 cm, znamke »Grunding« na daljinsko upravljanje in krzneno jakno »lisica« št. 38. Informacije na int. 267. 'IŽSE* UDAREC PRI BOKSU »tiri) siov. NK j KIPAR iortu&rlskek stojah OSNOVNA hera Si«*«« KLU5 RIMI/ 1 SLOV. PISEC FRAN NkdleIna MRČES Stov. PESNIK Klopčič Sloj IVAM CANKAR RADOMIR ) } SLOV. SLlKKS.lt l Evgen 6ERGANT PRITOK REKE mehin DEL ElEKTROK IT tonih 0 nemogoč ČLOVEK GLKVKI STEVNIK &ARA1IU ŽI60N A^OBT NAGRADE 1. nagrada: Presekat Marija — TRS 2. nagrada: Rode Janez — TRS 3. nagrada: Kovač Ivanka — sanitetna konfekcija Čestitamo! Križanko rešil(a): NAGRADE ZA JULIJ: 1. nagrada: URANKAR PAVLE — be' lilnica 2. nagrada: CERAR MARIJA — PSS= 3. nagrada: ZUPANC MARTA — otroška konfekcija Priimek Ime Oddelek Želimo vam veliko uspeha pri reševanju in sreče pri žrebu!