TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik CENA: 150 SIT Foto: Majda Kunčnik 26. JUNIJ / ROŽNIK 2006, GLASILO OBČINE DESTRNIK, LETO XI, ŠTEVILKA 6 (99) Občan - 26. junij 2006 8. občinski praznik 8. občinski praznik in 10. obletnica časopisa Občan Praznovali slavnostno Destrničani letos praznujemo 500-letnico začetka zidave cerkve. Aktivnejše priprave na ta jubilej so se začele že v lanskem letu, vključili pa so ga tudi v letošnje praznovanje občinskega praznika. Na god farnega zavetnika – v četrtek, 25. maja, je sveto mašo v cerkvi sv. Urbana daroval nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger, ki je blagoslovil tudi novo veroučno učilnico in obnovljene prostore v župnišču. Ob tej priložnosti so izdali tudi zbornik o župniji sv. Urbana, ki ga je pripravil Jakob Emeršič. Pridni ljudje so skupaj z župnikom Jožetom Škofičem uredili okolico cerkve, zasadili številne rože v okolici in v cvetlična korita. V cerkvi so opravili številna manjša dela in jo slavnostno okrasili. Na glavnem oltarju potekajo obnovitvena dela, ki bodo pred- Gasilski posnetek pred občinsko stavbo pred slavnostno sejo Dobitniki priznanj z županom Francem Pukšičem in predsednikom komisije za priznanja Srečkom Vrečarjem spomnili vseh, ki so padli v 1. in 2. svetovni vojni. V soboto, 27. maja, so se prireditve in tekmovanja pričele že ob 8.00 s tradicionalnim 10. teniškim turnirjem, ki je eden prvih takšnih v Sloveniji: »+100 let« (pari moški) – par mora doseči skupno starost 100 let. Najboljša sta bila Marjan Pišek in Aco Kravina. Čez dan je potekalo več predstavitev društev, ki delujejo v kraju. Učenke OŠ Destrnik so odigrale tekmo v malem nogometu. Prehodni pokal za občinskega prvaka v šahu je osvojil Miha Maurič, pokal v nogometu med domačimi športnimi društvi so osvojili nogometaši ŠD Destrnik. Ob ribniku Pečjak je potelako ribiško tekmovanje. vidoma zaključena jeseni. Praznovanja ob 8. občinskem prazniku so se nadaljevala 26. maja s slavnostno sejo občinskega sveta, na katero so povabili tudi predsednike društev in vaških odborov, saj menijo, da skupaj ustvarjajo uspehe, ki jih v občini Destrnik ni malo. Po slavnostni seji so se odpravili na destrniško pokopališče, kjer so k spominskemu obeležju položili venec in se tako Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Nataša Žižek, Milena Širec, Jasmina Bauman in Sabina Žampa. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02/761-92-50 Telefaks: 02/761-92-52 E pošta: casopis.obcan@siol.net Časopis OBČAN izhaja v nakladi 900 izvodov Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. Odgovorna urednica: Nataša Žižek Lektorica: Bojana Kolenko Oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 61, 2254 Trnovska vas, 041/670-740 Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače 2 Ob otvoritvi zobozdravstvene ambulante na Destrniku sta vrvico prerezala direktorica ZD Ptuj dr. Metka Petek Uhan in župan Franc Pukšič Torto ob 10 - letnici časopisa sta razrezala odgovorna urednica Nataša Žižek in župan Franc Pukšič Občan - 26. junij 2006 8. občinski praznik Položitev venca k spominskemu obeležju Članice Društva kmetic pri spletanju žingerla Goste je v cerkvi sv. Urbana sprejel farni župnik Jože Škofič, v župnišči pa je bila na ogled razstava Društva kmetic Destrnik. Popoldan je potekala v prostorih OŠ Destrnik otvoritev likovne razstave 27. likovne kolonije in razstava del učencev, ki so jih ustvarili pri pouku in drugih dejavnostih. Na razstavi so predstavili tudi glasilo učencev JVIZ Destrnik-Trnovska vas Sončni grič, v katerem so v besedi in sliki prikazali šolske in obšolske dejavnosti. Za kulturni program so poskrbeli učenci OŠ Destrnik. Osrednja slovesnost ob 8. občinskem prazniku in 10-letnici izhajanja glasila Občan pred gasilskim in turističnim domom na Destrniku se je pričela s kulturnim programom učencev osnovne šole Destrnik-Trnovska vas. Župan Vinogradniki so se predstavili s svojimi vini požrtvovalno delo v TD Destrnik, Erika Maurič za aktivno delo pri KORK Destrnik, Milan Šteger za aktivno delo v Kulturnem društvu Destrnik in Franc Lacko za aktivno delo v Društvu vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice. Srebrni priznanji sta prejela Anton Zelenik za požrtvovalno delo ključarja in mežnarja v cerkvi sv. Urbana in Aleš Šteger za aktivno delo Iz šolske razstave na področju kulture. Zlati občinski plaket sta prejeli župnija sv. Urbana ob 500-letnici prve pisne omembe cerkve in Lovska družina Destrnik ob 60-letnici delovanja. Lovcem bo plaketa izročena na slovesnosti ob 60-letnici delovanja lovske družine, ki bo 5. avgusta. V sklopu 8. občinskega prazniku smo na Destrniku proslavili tudi 10-letnico izhajanja občinskega glasila Občan, ob tej slovesnosti smo v prostorih turističnega doma pripravili razstavo. O zgodovini Občana sem spregovorila odgovorna urednica Nataša Žižek: »25. julija bo minilo natanko 10 let od izdaje prve številke Občana, v juliju bo izšla tudi jubilejna – 100. številka našega časopisa. Ideja o časopisu Občan je Utrinek iz razstave v župnišču Franc Pukšič je v slavnostnem nagovoru gostom in občanom predstavil pridobitve minulih let in jasne smernice razvoja za prihodnja leta. Na slovesnosti sta župan Franc Pukšič in predsednik komisije za priznanja podelila občinska priznanja. Bronasta priznanja so prejeli: Feliks Majerič za Občan - 26. junij 2006 Župan Franc Pukšič je poudaril pomen sodelovanja nastala v takratni skupni Občini Destrnik-Trnovska vas, ki je zajemala področja treh KS. 14. maja 1996 je Občinski svet Občine Destrnik-Trnovska vas sprejel Odlok o izdajateljstvu javnega glasila Občan, s katerim se je uredilo izdajateljstvo javnega glasila in objavljanje predpisov Občine Destrnik-Trnovska vas v uradnem glasilu občine. Po nastanku treh občin Destrnik, Trnovska vas in Sv. Andraž v Slovenskih goricah je bila dana pobuda o skupnem časopisu, ki ni obrodila sadov. V Občini Destrnik so se leta 1999 pri S tekmovanja ob ribniku Pečjak Utrinek iz razstave časopisa Občan ministrstvu za kulturo odločili vpisati spremembe podatkov v evidenci javnih glasil kot Občanu, glasilu Občine Destrnik. Na podlagi teh sprememb so sprejeli še Odlok o izdajateljstvu javnega glasila Občan, časopisa Občine Destrnik. Glasilo opravlja naloge osrednjega informatorja o delu organov Občine Destrnik, občinske uprave, političnih strank, vaških odborov, društev in življenja ter dela občanov. Financira se iz proračunskih sredstev Občine Destrnik, prihodkov od reklam in drugih sporočil ter drugih prihodkov. Občana prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Uredništvo deluje neprofesionalno. Časopis ustvarjamo odgovorna urednica Nataša Žižek, članice uredniškega odbora: Milena Širec, Sabina Žampa 3 8. občinski praznik Zbrani na Destrniku in Jasmina Bauman, lektorica Bojana Kolenko, tehnični urednik, zadolžen za oblikovanje in tehnično urejanje, Zmagoslav Šalamun, ki je bil tudi prvi odgovorni urednik časopisa Občan, ter Majda Kunčnik, ki pripravlja ustvarjalno stran. Časopis je delo več subjektov: šole, vrtca, društev, občinske uprave, občank in občanov in še bi lahko naštevali ... Veseli smo vsakega prispevka, saj menimo, da je pretok informacij zelo pomemben, hkrati je s tem časopis pestrejši in zanimivejši za branje.« Ob 10-letnici izhajanja glasila Občan sva župan Franc Pukšič in odgovorna urednica Nataša Žižek razrezala torto, s katero smo pogostili zbrane na Destrniku. Ob koncu slovesnosti sta direktorica ZD Ptuj dr. Metka Petek Uhan in župan Franc Pukšič odprla nove prostore zobozdravstvene ambulante, ki je na Destrniku pričela delovati 1. junija. Ambulanta bo odprta pet dni v tednu – v ponedeljek, torek in petek dopoldan, v sredo in četrtek pa popoldan. V njej bosta delala dr. dentalne medicine Matej Hasaj in zobna asistentka Klavdija Sluga. Dr. Metka Petek Uhan je ob tej priložnosti dejala: »V ZD Ptuj smo naredili prvi korak, da bo ambulanta na Destrniku zaživela, zdaj pa ste na vrsti vi, drage občanke in dragi občani.« V soboto in nedeljo, 27. in 28. maja, ste si lahko ogledali razstavo v prostorih župnišča. Članice Društva kmetic Destrnik se izobražujejo skozi vse leto. Na ustvarjalnih delavnicah se družijo, pridobivajo in izmenjujejo izkušnje. Ob občinskem prazniku so pripravile Slavnostni maši je prisostvovalo veliko duhovnikov zanimivo razstavo zlaganja prtičkov, spletanja venčkov, prikazale so tudi, kako so se pripravljali slavnostni pogrinjki nekoč in kako je danes. Članice so se pri Gregorečevih v Janežovskem Vrhu zbrale pri spletanju žingerla za krasitev cerkve, nekaj so ga izobesile Predstavili so se tudi veroučenci tudi na razstavi. V popoldanskih urah je v prostorih gasilskega doma na Destrniku potekalo srečanje in pogostitev občanov, starejših od 70 let. Po krajšem kulturnem programu so zbrane nagovorili župan Franc Pukšič, predsednik komisije za praznovanja Janez Irgl in predsednica Učenci JVIZ Destrnik – Trnovska vas so se predstavili s projektom Terme Urban farnem žegnanju in 500-letnici začetka zidave cerkve. Mašo je vodil provincial p. Mirko Kos. Po maši so pripravili kulturni program iz zgodovine župnije, predstavili so se tudi veroučenci. Po končani slovesnosti je sledilo tradicionalno točenje županovega vina in pogostitev, za katero je poskrbel farni župnik Jože Škofič. V okviru praznovanj je v petek, 9. junija, potekalo srečanje konjenikov pri Marjanu Lovrecu v Jiršovcih. V dopoldanskih urah so na že 10. Slovenjegoriško konjenico iz Mezgovcev krenili po Pesniški dolini, preko Ločiča in Trnovskega Vrha do kmetije Lovrečevih. Konjenico so odjezdili člani KK Slovenjegoriška konjenica, prijatelji in člani sosednjih konjeniških društev ter klubov iz Slovenskih Konjic, Radencev, Ormoža, Središča ob Dravi in Celja. Na čelu sprevoda je konjenik z zastavo, nato konjeniki razjahajo, se nastanijo, poiščejo prostor za konje, s seboj pripeljejo tudi hrano zanje. Pri Lovrečevih so jim pripravili večerjo, zakurili so taborni ogenj, na katerem si je lahko vsak udeleženec spekel slanino na leskovi palici, skuhali so tudi domače klobase. Naslednji dan so se po zajtrku, ki so ga pripravili gostitelji, odpravili nazaj proti Janežovcem in na zbirno mesto v Mezgovce. Upamo, da se še kdaj vrnejo v naše kraje. Prihod konjenikov na kmetijo Lovrečevih Tekst: Nataša Žižek Foto: Nataša Žižek, Sabina Žampa in Zmago Šalamun, DU Sv. Urban – Destrnik Julijana Černezel. Ob 15.00 je bila osrednja slovesnost ob Zahvala 3. volilna enota se zahvaljuje vsem, ki ste na kakršen koli način pomagali pri izvedbi in organizaciji 8. občinskega praznika. Posebej hvala sponzorjem in donatorjem. S pogostitve starejših 4 3. volilna enota, svetniki Irena Bauman, Venčeslav Kramberger in Srečko Vrečar Občan - 26. junij 2006 Promocija občine Nemčija Binkoštno srečanje Slovencev Slovenci, ki živijo v Porenju ali Notranji Westfaliji, vsako leto organizirajo binkoštno srečanje Slovencev. Srečanja potekajo že od leta 1958, ko je bila ustanovljena slovenska župnija. Slovenci so se vsako leto zbrali po različnih krajih Notranje Westfalije – od Kölna do Botropa. Od leta 1983 so srečanja organizirali slovenski misijonarji iz Kölna, zadnja leta pa jih organizira Slovenska katoliška župnija Essen. Letos je srečanje potekalo v Neukirchnu v Luynu. Na tem področju naj bi bilo prvo slovensko društvo ustanovljeno že leta 1905. Društva so delovala do leta 1936, ko je nastopil čas nacionalsocializma. S prihodom Hitlerja se je veliko Slovencev izselilo v Francijo. Po drugi svetovni vojni so prvi slovenski fantje začeli prihajati v Porurje leta 1956, letos so tako praznovali zlati jubilej prvih rudarjev. Na to področje so Slovenci prihajali vse do leta 1973, potem več ne, saj Nemčija ni več sprejemala delavcev, ki niso bili iz držav tedanje Evrope. Slovenska katoliška župnija Essen obsega celotno Notranjo Westfalijo ali območje treh Slovenij, saj ima 7 milijonov prebivalcev. Posamezna mesta imajo od 700.000 do 900.000 prebivalcev. Tu živi tudi okrog 8.000 Slovencev, ki si prostor delijo še z ostalimi 35 narodnostmi, ki živijo na tem področju. Najštevilčnejša skupina so Turki. Diakon Stanko Čeplak pravi, da je slovenska župnija zanimiva samo za prvo in drugo generacijo, saj se je tretja tukaj popolnoma asimilirala. Na letošnje srečanje v Essen so odpotovali tudi predstavniki z Destrnika. Srečanja so se udeležili člani mladinske folklorne skupine in Destrniški oktet KD Destrnik, za dobro voljo pa so poskrbeli člani ansambla Štajerband. Ob prihodu smo se najprej ustavili v Hildnu pri rojakih v Slovenskem društvu Maribor, ki deluje že 32. leto, predseduje mu Tone Dogša, društvo pa šteje 87 članov in je eno najmočnejših v Notranji Westfaliji. V Hildnu živi okrog 460 Slovencev. Po večerji v slovenskem društvu Gasilski posnetek v društvenih prostorih Slovenskega društva Bled Občan - 26. junij 2006 Posnetek nastopajočih Destrničanov skupaj z delegacijo z Destrnika smo se odpravili v Düsseldorf, kjer smo tudi prespali. Dopoldan smo se odpeljali na ogled Essna, potem so nas na kosilo sprejeli v Slovenskem društvu Bled v Essnu, ki bo prihodnje leto slavilo 35-letnico delovanja. Predseduje mu Ivan Hudina. V društvu deluje tudi folklorna skupina. Po ogledu Essna smo se odpeljali v Neukirchen Vluyn do cerkve sv. Antona, kjer se je pričelo srečanje Slovencev s sv. mašo, ki jo je daroval Janez Pucelj, monsinjor in delegat slovenskih katoliških misij za Evropo, ob somaševanju dveh izseljeniških duhovnikov in diakona Stanislava Čeplaka. Po maši so v cerkvi nastopile pevske skupine: Slovenski fantje in pevski zbor Slovenski cvet iz Moersa, mladinska skupina Eskala, ki prepeva že šesto leto, sestavljajo pa jo pet deklet in fant, vsi so otroci slovenskih staršev, ki živijo v Westfaliji. Največ aplavza so med rojaki na tujem poželi člani Destrniškega okteta KD Destrnik, ki ga vodi Marija Stöger. Po končanem nastopu pevskih skupin smo se preselili v kulturno dvorano, kjer se je pričel drugi del srečanja. Zbrane je najprej pozdravil vodja Slovenske župnije Essen diakon Stanislav Čeplak, nato pa samostojne države imela toliko politične modrosti in moči, da je zakon zagledal luč sveta. Pomembno se mi zdi, da je v tem zakonu zapisano, da boste, dragi rojaki in drage rojakinje, imeli v novi sestavi parlamenta po letu 2008 tudi svojega ministra. Torej ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki bo sedel v slovenski vladi. To ste si zaslužili s svojim delom in poštenjem ter seveda tudi kot ambasadorji in ambasadorke Slovenije po celem svetu.« V imenu veleposlanice RS v Berlinu je zbrane pozdravil Tomaž Matjašec, vodja konzularnega oddelka na veleposlaništvu Slovenije v Berlinu. Sledilo je družabno srečanje. V kulturnem programu so nastopili člani in članice mladinske folklorne skupine KD Destrnik, Destrniški oktet in folklorna skupina Slovenskega kulturnega društva Bled v Essnu. Za dobro voljo so do ranih jutranjih ur skrbeli člani ansambla Štajerband iz Destrnika, ki 2. julija pripravljajo veliki koncert na Destrniku. V času našega obiska sta nas zraven diakona Stanislava Čeplaka spremljala še učitelj slovenskega dopolnilnega pouka v Severnem Porenju v Westfaliji Dušan Čegovnik in Rozina Lovrenčič, rojakinja iz Vitomarcev. Med potjo domov smo se ustavili še na pravem pikniku pri Katici in Alojzu Dominku v Nürnbergu. Katica prihaja z Destrnika, Alojz pa iz Trnovske vasi. Na prireditvi se je zbralo veliko zdomcev od blizu in daleč V cerkvi je nastopil tudi Destrniški oktet KD Destrnik še monsinjor Janez Pucelj. Srečanja sta se udeležila tudi poslanca Državnega zbora RS Jožef Horvat (NSi) in Franc Pukšič (SDS). Slednji je med drugim dejal: »Kot član komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu vam prinašam sporočilo, da je slovenski parlament sprejel zakon o Slovencih, ki živijo izven meja domovine. Zelo sem ponosen na poslanske kolege in vladajočo koalicijo, ki je po 15 letih Na obisku pri Katici in Alojzu Dominki v Nürnbergu Zmago Šalamun Foto: Zmago Šalamun in Branko Zelenko 5 Lokalna politika in politika EU Spletni forum o prihodnosti Evrope Vprašanja o EU Spletno razpravo v 20 uradnih jezikih dvoma uspešen projekt. Danes si npr. hodnosti, se zavedam tudi, da je to mo- Evropske unije je konec marca v okviru nihče več ne more predstavljati vojne goče le, če bomo politiki in evropske načrta D (demokracija, dialog, debata) med Nemčijo in Francijo. Vendar pa se institucije tesno povezani s svojimi sprožila Evropska komisija. Debata po- Evropska unija danes sooča z drugač- državljani. Pogosto je namreč slišati teka v treh osnovnih vsebinskih sklo- nimi izzivi. Terorizem, klimatske spre- očitek, da »Bruselj odloča«, ne da bi pri pih: v prvega sodijo razmišljanja o ev- membe, možnost pandemij, če ome- tem upošteval, kaj ljudje v resnici mis- ropskem gospodarskem in socialnem nim le nekatere. Vsi ti problemi imajo lijo. Zato se je vredno potruditi, da to razvoju, drugi del govori o nalogah globalne posledice, zato jih je smisel- stanje in njegovo videnje presežemo. Evrope, tretji pa skuša odgovarjati na no reševati skupaj. Pot do rešitve ne- Upam, da nam boste s svojimi razmiš- vprašanje, kje so meje Evrope in kakš- izogibno vodi preko znanosti. Znanost ljanji in z aktivno udeležbo pri tem po- na je njena vloga v svetu. Namen splet- in raziskave so v projektu evropskega magali. Vljudno vas vabim, da se nam ne razprave je spodbuditi dialog med sodelovanja zgodba o uspehu. Od leta pridružite!« je prispevek evropskega državljani o tem, kakšno EU si želijo in 1984, ko je bil sprejet 1. okvirni raz- komisarja za znanost in raziskave Ja- kaj od nje pričakujejo. iskovalni program, je Evropska unija neza Potočnika na spletnem forumu o »Moja glavna naloga je spodbujati raz- pomagala številnim raziskovalcem in prihodnosti Evrope. iskave in raziskovalce po vsej Evropi. raziskovalnim projektom. Evropsko Od odgovorov na vsa vprašanja o Ev- Hkrati skušam pri svojem delu ugo- sodelovanje je vodilo k izumom, kot ropski uniji vas loči le klic na brez- tavljati, na katerih področjih lahko so mobilni telefon, satelitski sistem plačno telefonsko številko EUROPE znanost prispeva k boljšim pogojem v Galileo in Airbus. Dejstvo je, da države DIRECT 00 800 6 7 8 9 10 11. Vsak družbi in kako lahko pomaga Evropi, same ne bi mogle doseči takšnih re- državljan lahko iz katerekoli države da ostane konkurenčna in se uspešno zultatov. Zato je smiselno združiti sile, članice EU zastonj pokliče na omenje- sooča z današnjimi in bodočimi izzivi. da bi lahko dosegli več in se uspešno no številko, v svojem jeziku postavi Evropska skupnost je nastala pred- soočili z današnjimi in s prihodnjimi vprašanje o EU in dobi odgovor nanj. vsem kot odgovor na grozote druge izzivi. Tako kot sem prepričan, da je Storitev je dostopna od ponedeljka do svetovne vojne, z namenom zagotoviti, Evropsko sodelovanje potrebno in da petka med 9.00 in 18.00. da bi se nikoli več ne ponovile. Je brez moramo skupaj graditi Evropo pri- Pripravila Nataša Žižek 27. redna seja občinskega sveta Potrdili zaključni račun Svetniki Občine Destrnik so se v ponedeljek, 22. maja, sestali na 27. redni seji. Sprejeli so zaključni račun občine za lansko leto. Prihodki so znašali 286 milijonov tolarjev, odhodki pa 410 milijonov, za investicije so v lanskem letu namenili 185 milijonov tolarjev. Svetniki so se seznanili tudi s poročili inventurnih komisij. Sprejeli so spremembe Odloka o kategorizaciji občinskih cest in javnih poti, Odlok o komunalnih taksah v občini in Statut Javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj. Svetniki so obravnavali tudi osnutek sprememb in dopolnitev Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. Soglašali so s spremembami odloka, usklajenega z veljavno zakonodajo, niso pa podprli predloga za uvedbo mesta pomočnika direktorja – kot strokovnega vodja, saj menijo, naj bo to ena oseba. Svetniki so se seznanili s poslovnim poročilom Javnega zavoda Lekarne Ptuj za lansko leto in z idejnim projektom javne razsvetljave za celotno občino, na podlagi katerega nameravajo obnoviti javno razsvetljavo z varčnimi žarnicami, ki porabijo manj električne energije. Sprejeli so cenik storitev občinskega re- 6 žijskega obrata. Potrdili so tudi predloge za prejemnike občinskih priznanj, ki so bila podeljena na osrednji slovesnosti ob letošnjem 8. občinskem prazniku. Nataša: Žižek Foto: Branko Veselič Občan - 26. junij 2006 Uradni vestnik 5/2006 Leto XI, številka 5 26. junij 2006 1. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Destrnik za leto 2005 2. Odlok o določitvi izhodiščnih cen strojnih, prevoznih in drugih storitev režijskega obrata 3. Sklep o podelitvi občinskih priznanj 1. Na podlagi 4. alineje drugega odstavka 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US, 63/95 – obv. Razlaga, 73/95 – odločba US, 9/96 odločba US, 44/96 – odločba US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odločba US, 74/98, 59/99 – odločba US, 70/00, 100/00 – sklep US, 28/01 – odločba US, 87/01 – Zsam-1 in 16/02 – sklep US), 11. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00 in 79/01) ter 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/05) je Občinski svet Občine Destrnik na predlog župana na 27. redni seji 22. 5. 2006 sprejel Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Destrnik za leto 2005 1. člen S tem odlokom se sprejme zaključni račun proračuna Občine Destrnik za leto 2005, ki zajema vse prihodke in odhodke proračuna Občine Destrnik. 2. člen Prihodki in prejemki ter odhodki in izdatki, izkazani v zaključnem računu Občine Destrnik za leto 2005, so realizirani v naslednji višini: Občan - 26. junij 2006 o spremembah in dopolnitvah odloka o kategorizaciji občinskih cest in javnih poti v občini Destrnik 5. Sklep o komunalnih taksah v občini Destrnik A BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV PREJEMKI I SKUPAJ PRIHODKI (70 + 71 + 72 + 73 + 74) TEKOČI ODHODKI (70 + 71) 70 DAVČNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 706 Drugi davki 71 NEDAVČNI PRIHODKI 710 Udeležba na dobičku in dohodkih od premoženja 711 Takse in pristojbine 712 Denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki 72 KAPITALSKI PRIHODKI 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 721 Prihodki od prodaje blaga 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 73 PREJETE DONACIJE 4. Odlok 386.076.042 180.935.559 124.909.819 94.529.390 13.340.195 17.040.234 0 56.025.740 7.639.799 1.506.047 318.245 0 46.561.649 5.934.000 5.934.000 0 0 3.000.000 730 Prejete donacije iz domačih virov 3.000.000 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 192.204.074 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 192.204.074 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 4.002.409 786 Ostala prejeta sredstva iz proračuna EU 4.002.409 II SKUPAJ ODHODKI (40 + 41 + 42 + 43 + 46) 410.347.538 40 TEKOČI ODHODKI 131.845.734 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 47.200.432 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 7.065.399 402 Izdatki za blago in storitve 76.533.270 403 Plačila domačih obresti 1.046.633 409 Sredstva, izločena v rezerve 0 41 TEKOČI TRANSFERI 132.475.301 410 Subvencije 3.772.040 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 88.613.847 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 7.783.818 413 Drugi tekoči domači transferi 32.305.596 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 140.795.384 420 Nakup in gradnje osnovnih sredstev 140.795.384 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 5.221.324 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 5.221.324 46 ZARAČUNANI ODHODKI DOLOČENIH UPORABNIKOV ENOTNEGA KONTNEGA NAČRTA 9.796 469 Prevrednotovalni poslovni odhodki 9.796 PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I–II) ALI PRIMANJKLJAJ: - 24.271.496 B RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750 + 751 + 752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440 + 441 + 442) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE 0 KAPITALSKIH DELEŽEV 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 7 Uradni vestnik 5/2006 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 VI PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV–V) 0 C RAČUN FINANCIRANJA VII ZADOLŽEVANJE 50 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 0 500 Domače zadolževanje 0 VIII ODPLAČILO DOLGA 55 ODPLAČILO DOLGA 3.880.000 550 Odplačilo domačega dolga 3.880.000 IX SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I + IV + VII–II–V–VIII) - 28.151.496 X NETO ZADOLŽEVANJE (VII–VIII–IX) XI. NETO FINANCIRANJE (VI + X–IX) Stanje sredstev na računu na dan 31. 12. 2004 3.880.000 24.271.496 83.899.146 3. člen Presežek prihodka nad odhodki se po zaključnem računu za leto 2005 prenese v proračun Občine Destrnik za leto 2006. 4. člen Podrobnejši pregled prihodkov in odhodkov pa zaključnem računu proračuna Občine Destrnik za leto 2005 ter njihova razporeditev sta zajeta v bilanci prihodkov in odhodkov ter v posebnem delu proračuna, ki sta sestavni del tega odloka. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik. 3. člen V občini Destrnik so predpisane komunalne takse za naslednje predmete in storitve: za 1. uporabo glasbenih avtomatov v javnih lokalih; 2. uporabo igralnih sredstev v javnih lokalih (avtomatsko kegljišče, stenski avtomati, pikado, mini golf, namizni nogomet, fliperji, biljard in podobne naprave, ne glede na vrsto pogona in način plačevanja uporabe navedenih sredstev); 3. uporabo javnega prostora za začasne namene (kioski, stojnice, priložnostna parkirišča, zabavišča in cirkus, letni in zimski vrtovi gostinskih lokalov ipd.); 4. uporabo trgov in javnih površin za razstavljanje predmetov, prirejanje razstav in drugih zabavnih prireditev; 5. reklamne napise, objave in oglase na panojih, tablah, fasadah ipd., ki so postavljeni, pritrjeni, parkirani ali drugače označeni na javnem prostoru; 6. sporočila, objave in razglase po lokalnih stabilnih in mobilnih označevalnih sredstvih; 7. vitrine, v katerih se razstavlja blago zunaj poslovne stavbe. 4. člen Komunalne takse so prihodek proračuna Občine Destrnik. Taksni zavezanec je pravna ali fizična oseba, ki uporablja predmete ali storitve, za katere so uvedene komunalne takse. II. ODMERA TAKSE Štev.: 032-32/2006-27R-2/5 Destrnik: 22. 5. 2006 Župan Občine Destrnik: Franc Pukšič, s.r. 2. Občinski svet Občine Destrnik je na podlagi 52. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 12/99, 16/99, 59/99, 70/00 in 51/02), 1., 2. in 4. člena Zakona o komunalnih taksah (Ur. l. SRS, št. 29/65, 5/68, 7/70, 51/71, 7/72 in Ur. l. RS, št. 18/91 in 57/99), 3., 4. in 17. člena Zakona o prekrških (Ur. l. RS, št. 7/03, 45/04, 86/04, 44/05), 13. člena Odloka o plakatiranju in oglaševanju v občini Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 1/01) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/05) na 27. redni seji 22. 5. 2006 sprejel Odlok o komunalnih taksah v občini Destrnik I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Odlok določa: - predmete in storitve, za katere se plačuje komunalna taksa; - taksne zavezance in - način odmere ter višino komunalnih taks. 2. člen Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: - taksna obveznost – obveznost plačila takse; - taksni predmet – predmet ali storitev, katerega namestitev ali izvajanje ima za posledico nastanek taksne obveznosti; - javni prostor – površina javnih cest, pločnikov, trgov in drugih javnih površin pred poslovnimi in drugimi prostori ter vsaka druga površina, na kateri je nameščen taksni predmet, katerega sporočilnost je usmerjena navzven, v odprt prostor, 8 ne glede na lastništvo nepremičnin, na katerih je nameščen oz. postavljen taksni predmet; - javni lokali – gostilne, restavracije, kavarne, nočni bari, slaščičarne, obrati družbene prehrane, pivnice, bifeji, picerije ipd., kot tudi k tem prostorom pripadajoči vrtovi, terase in drugi prostori, v katerih se zadržujejo gostje. 5. člen Takse se določajo v točkah. Plačujejo se po tarifi komunalnih taks, ki je sestavni del tega odloka. 6. člen Vrednost točke na dan uveljavitve odloka znaša 10,15 SIT. Vrednost točke iz prejšnjega odstavka sprejme občinski svet. 7. člen Komunalne takse odmerja in pobira Občina Destrnik na podlagi prijav zavezancev in prijav pristojnih inšpekcijskih služb. V primeru, da taksni zavezanec ne prijavi taksne obveznosti, se odmeri taksa po podatkih, ki jih pridobi režijski obrat Občine Destrnik. 8. člen Taksna obveznost se določa v dnevnem, mesečnem ali letnem znesku. III. PRIGLASITEV, NASTANEK IN PRENEHANJE TAKSNE OBVEZNOSTI 9. člen Zavezanec je dolžan občinski upravi priglasiti nastanek taksne obveznosti pred njenim nastankom ne glede na to, ali je taksni zavezanec oziroma raba po tem odloku oproščena plačila takse. O višini takse, ki jo je dolžan plačati taksni zavezanec oziroma o razlogih za oprostitev, odloči pristojna služba občinske uprave z odločbo. Če se taksni predmeti in storitve uporabljajo za nedoločen čas, se šteje, da so trajne narave. Za taksne predmete trajne narave se odmeri komunalna taksa z odločbo, ki jo po uradni dolžnosti izda občinska uprava za vsako tekoče leto posebej. V primerih, ko je taksa določena v letnem znesku, nastane taksna obveznost z dnem vročitve odločbe o odmeri komunal- Občan - 26. junij 2006 Uradni vestnik 5/2006 ne takse, preneha pa s potekom 1 leta. Taksa, ki je določena v letnem znesku, se plačuje letno vnaprej in zapade v plačilo v 30 dneh od vročitve odločbe. Če taksni zavezanec predčasno odstrani oziroma preneha uporabljati taksni predmet, se taksa ne vrne. Taksno obveznost, ki je določena v dnevnem znesku, mora taksni zavezanec plačati ob izdaji odločbe oziroma najkasneje v 15 dneh od vročitve odločbe. Če odmerjena višina komunalne takse presega 50.000,00 SIT, se plačilo lahko razdeli na največ tri enake zaporedne mesečne obroke. Prvi obrok zapade v plačilo 30 dni od vročitve odločbe. 10. člen Prijava nastanka taksne obveznosti mora vsebovati podatke o zavezancu, število, vrsto in velikost taksnih predmetov, če je od velikosti odvisna odmera taksne obveznosti, čas trajanja oz. uporabe taksnega predmeta ali storitve oziroma vsa dejstva, ki so pomembna za določitev višine komunalne takse. Taksni zavezanci so dolžni prijaviti vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na obračun komunalne takse, ki temelji na taksnem predmetu trajne narave. V primeru neprijave taksnega predmeta ali zaradi neplačevanja komunalne takse odredi skupna občinska uprava odstranitev taksnega predmeta z javne površine na stroške taksnega zavezanca. Prisilna izterjava komunalnih taks od fizičnih oseb se opravi po predpisih o prisilni izterjavi davkov občanov, prisilna izterjava od pravnih oseb pa po predpisih, ki veljajo za prisilno izterjavo neporavnanih denarnih obveznosti pravnih oseb. Takse izterjuje Ministrstvo za finance, Davčna uprava RS, Davčni urad Ptuj – izpostava Ptuj. IV. TAKSNE OPROSTITVE 11. člen Taksa se ne plačuje za rabo: 1. javnih površin za prireditve in aktivnosti turističnega, humanitarnega, športnega ali kulturnega pomena ipd., o čemer odloči župan Občine Destrnik s sklepom, 2. oglaševalnih objektov za lastne potrebe zavezanca, katerih vsebina je določena z zakonom in drugimi predpisi – do skupne površine 1 m², 3. oglaševalnih objektov pravnih in fizičnih oseb, ki na lastnih površinah in objektih reklamirajo storitve oziroma izdelke, ki sodijo v njihovo registrirano dejavnost – do skupne površine 2 m². V primeru rabe oglaševalnih objektov v večjih dimenzijah, kot so določene v 2. in 3 točki tega člena, se taksa plača za celotno površino oglaševanja. 12. člen Plačila takse so oproščeni: Občan - 26. junij 2006 1. Občina Destrnik; 2. taksni zavezanci, ki opravljajo storitev, ki zapade pod določila tega odloka, če leto izvajajo v humanitarne namene; 3. organizatorji volilne kampanje za oglaševanje na taksnih predmetih, ki so jim dodeljeni v skladu z aktom, ki določa način plakatiranja v času volilne kampanje; 4. lastniki ali upravljavci športnih objektov za reklamne napise in oglase, nameščene na teh objektih. 13. člen Javni zavodi in društva, ki imajo sedež v Občini Destrnik oziroma so financirani iz proračuna Občine Destrnik, so oproščeni plačila takse, če se taksna obveznost nanaša na dejavnost društva in je neprofitne narave. V. NADZOR 14. člen Nadzor nad izvajanjem odloka izvaja komunalna inšpekcija skupne občinske uprave. Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima komunalni inšpektor poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti: • nadzorovati rabo javnih površin, • z odločbo odrediti odstranitev vseh vrst kršitev tega odloka, • odrediti odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti pri rabi objektov iz 2. člena, • izvajati druge ukrepe, katerih namen je zagotovitev izvajanja tega odloka. Kadar ni možno ugotoviti uporabnika javne površine, se odstranitev naloži na stroške pravne ali fizične osebe, za katero se javna površina uporablja. Kadar tudi ta ni znana, se odstranitev odredi vzdrževalcu javne površine na stroške proračuna. VI. KAZENSKE DOLOČBE 15. člen Z denarno kaznijo 100.000,00 SIT se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali fizična oseba, če ravna v nasprotju z določili 9. in 10. člena odloka. Z denarno kaznijo 150.000,00 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma samostojni podjetnik, če ravna v nasprotju z določili 9. in 10. člena odloka. Z denarno kaznijo 50.000,00 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. VII. KONČNE DOLOČBE 16. člen Stranke, ki uporabljajo javne površine brez dovoljenja ali na podlagi dovoljenja, izdanega pred uveljavitvijo tega odloka, ali pa jim je dovoljenje poteklo, so dolž- ne v 30 dneh od uveljavitve tega odloka to dovoljenje pridobiti. Če si stranke dovoljenja niso pridobile v roku iz prejšnjega odstavka tega člena, so dolžne vzpostaviti na javni površini prvotno stanje. Če stranke na javnih površinah ne vzpostavijo prvotnega stanja, ga vzpostavi pooblaščeni izvajalec na stroške stranke. 17. člen Z dnem uveljavitve tega odloka na območju občine Destrnik preneha veljati Odlok o komunalnih taksah v Občini Destrnik-Trnovska vas (Uradni list RS, št. 72/95). 18. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik, uporablja pa se od 1. 7. 2006 dalje. TARIFA KOMUNALNIH TAKS Tarifna številka 1 Za uporabo vsakega glasbenega avtomata (juke-box) v javnih lokalih se plača letna taksa 1000 točk. Pojasnilo: 1. Taksni zavezanec je pravna ali fizična oseba, ki ima v svojem lokalu glasbeni avtomat, ne glede na to, ali je lastnik avtomata ali ne. 2. Javni lokali so poslovni prostori (gostilne, restavracije, kavarne, nočni lokali, bari, slaščičarne, obrati družbene prehrane, pivnice, bifeji, picerije ipd.), kot tudi tem prostorom pripadajoči vrtovi, terase in drugi prostori, v katerih se zadržujejo gostje. Tarifna številka 2 Za uporabo igralnih sredstev v javnih lokalih se plača letna taksa: a) za avtomatsko kegljišče (od steze) 1000 točk b) za pikado 1000 točk c) za elektronski igralni avtomat 2000 točk d) za biljard (navadni ali avtomatski) 2000 točk e) za druga igralna sredstva 1000 točk Pojasnilo: 1. Za elektronske igralne avtomate se štejejo vsi elektronski igralni avtomati in video igre, razen tistih, od katerih se plačuje posebna taksa po zakonu o igrah na srečo. 2. Za druga igralna sredstva se štejejo naprave, kot so stenski avtomati, mini golfi, namizni nogomet, košarka, marjanca, fliperji in podobne naprave, ne glede na vrsto pogona in način plačevanja uporabe sredstev. 3. Za uporabo igralnih sredstev v društvenih prostorih se taksa ne plača, razen v tistih prostorih, ki služijo pridobitni dejavnosti. 4. Za opredelitev taksnega zavezanca in javnega lokala se uporabljajo določbe, ki veljajo za tarifno številko 1. Tarifna številka 3 Za uporabo javnega prostora za začasne namene se plača taksa: 9 Uradni vestnik 5/2006 1. za kioske, stojnice, vitrine: 20 točk za vsak m² dnevno; 2. za premične gostinske in trgovske prikolice: 200 točk za prikolico dnevno; 3. za cirkus in zabavni park: 5 točk za vsak m² dnevno; 4. za priložnostna parkirišča: 50 točk dnevno za vsako osebno vozilo; 150 točk dnevno za kombi ali osebno vozilo s prikolico in 300 točk dnevno za tovornjake in avtobuse; 5. za drugo uporabo javnega prostora za začasne namene: 5 točk dnevno za vsak m² 6. za prekope za gradbene namene: 5 točk za vsak m² dnevno. Pojasnilo: Z javnim prostorom po tej tarifi je mišljena celotna površina cest, pločnikov, trgov in drugih javnih površin pred poslovnimi in drugimi prostori. Taksni zavezanec je vsakokratni uporabnik javnega prostora. Pozimi se taksa plačuje tudi za stojnice, kioske in premične gostinske prikolice, ki so postavljeni ob smučiščih in na njih. Tarifna številka 4 1. Za uporabo pločnikov, trgov in drugih javnih površin za razstavljanje predmetov in prirejanje razstav se plača taksa dnevno: - za vsak uporabljeni m² površine 5 točk. 1. Za uporabo pločnikov, trgov in drugih javnih površin za zabavne prireditve za gospodarske namene se plača taksa dnevno: - za vsak uporabljeni m² površine 15 točk. 2. Za uporabo pločnikov, trgov in drugih javnih površin za opravljanje turistično-gostinske dejavnosti se plača taksa dnevno: - za vsak uporabljeni m² površine 30 točk. Pojasnilo: Taksni zavezanec je vsakokratni uporabnik javnega prostora ali prireditelj zabavne prireditve za gospodarske namene. Plačila takse po 1. točki te tarifne številke so oproščeni uporabniki, ki javni prostor uporabljajo za kulturne, športne ali humanitarne namene. Tarifna številka 5 Za reklamne napise, objave in oglase na panojih, tablah, transparentih, elektronskih napravah in podobno, ki so postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni na javnih mestih oz. prostoru, se plača taksa glede na velikost: 1. če so trajnega značaja: na 1 m² 1500 točk letno; 2. če so začasnega značaja: na 1 m² 7 točk dnevno, na 1 m² od 30 do 180 dni se prizna 10 % popust, na 1 m² nad 180 dni se prizna 20 % popust. Pojasnilo: 1. Smatra se, da ja taksni predmet na javnem mestu, kadar je nameščen tako, da je njegova sporočilnost usmerjena navzven, v odprt prostor, ne glede na lastništvo nepremičnin, na katerih je taksni predmet postavljen, pritrjen ali drugače označen. 2. Zavezanci za plačilo komunalne takse te tarife so lastniki panojev, tabel, transparentov, elektronskih in drugih naprav in podobno, namenjenih za reklamiranje, objavo in oglase. 3. Plačila komunalne takse po tej tarifni številki so oproščeni lastniki, ki reklamirajo športne, kulturne in humanitarne dejavnosti in prireditve, ki niso pridobitnega značaja. 4. Javni zavodi in društva, financirani iz proračuna Občine Destrnik, so oproščeni plačila takse po tej tarifni številki. 5. Plačila takse za taksne predmete iz te tarifne številke je oproščena gospodarska družba, lastnik obratovalnice in samostojni podjetnik, če gre za tablo oziroma napis na pročelju zgradbe, v kateri je sedež družbe ali obratovalnica oziroma, v kateri deluje samostojni podjetnik, ali tudi na drugem delu te zgradbe, če tak taksni predmet ni večji kot 2 m² in gre le za obvestilo o firmi in dejavnosti. Tarifna številka 6 Za sporočila, reklame, objave in razglase, nameščene na lokal- 10 na plakatna mesta, se plača taksa glede na velikost: 1. če so trajnega značaja: na 1 m² 1500 točk letno; 2. če so začasnega značaja: na 1 m² 7 točk dnevno, na 1 m² od 30 do 180 dni se prizna 10 % popust, na 1 m² nad 180 dni se prizna 20 % popust. Pojasnilo: Taksni zavezanec je lastnik plakatov in razglasov, ki se nameščajo. Tarifna številka 7 Za vsako vitrino, v kateri se razstavlja blago zunaj poslovne stavbe, se plača taksa od velikosti: na 1 m² 1500 točk letno. Pojasnilo: Taksni zavezanec je lastnik vitrine. Štev.: 032-322006-27R-7/11 Datum: 22. 5. 2006 Župan Občine Destrnik: Franc Pukšič, s.r. 3. Na podlagi 5. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/05) in na podlagi 8. člena Odloka o priznanjih Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 4/99) je Občinski svet Občine Destrnik na 27. redni seji 22. 5. 2006 sprejel naslednji Sklep o podelitvi občinskih priznanj - Občina Destrnik podeljuje SREBRNO občinsko priznanje Antonu Zeleniku za požrtvovalno delo ključarja in mežnarja v cerkvi sv. Urbana. - Občina Destrnik podeljuje SREBRNO občinsko priznanje Alešu Štegru za aktivno delo na področju kulture. - Občina Destrnik podeljuje BRONASTO občinsko priznanje Feliksu Majeriču za požrtvovalno delo v Turističnem društvu Destrnik. - Občina Destrnik podeljuje BRONASTO občinsko priznanje Eriki Maurič za aktivno delo pri Krajevni organizaciji RK Destrnik. - Občina Destrnik podeljuje BRONASTO občinsko priznanje Milanu Štegru za aktivno delo v Kulturnem društvu Destrnik. - Občina Destrnik podeljuje BRONASTO občinsko priznanje Francu Lacku za aktivno delo v Društvu vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice. - Občina Destrnik podeljuje ZLATO občinsko plaketo Lovski družini Destrnik ob 60-letnici delovanja. - Občina Destrnik podeljuje ZLATO občinsko plaketo cerkvi svetega Urbana ob 500-letnici cerkve Sv. Urbana. Štev.:032-32/2006-27R-12/16 Destrnik: 22. 5. 2006 Župan Občine Destrnik: Franc Pukšič, s.r. 4. Na podlagi prvega odstavka 82. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97), 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/05) in 5. člena Odloka o občinskih cestah (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 5/99 in 6/03) je Občinski svet Občine Destrnik na svoji 27. redni seji Občan - 26. junij 2006 Uradni vestnik 5/2006 5. 22. 5. 2006 sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o kategorizaciji občinskih cest in javnih poti v občini Destrnik 1. člen Odlok o kategorizaciji občinskih cest in javnih poti v občini Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 5/99) se spremeni tako, da glasi: 1. V 4. členu v Tabeli 1 Lokalne ceste – oznaka LC, pod zaporedŠt. 5 Šifra 060–040 Začetek R3-739/6219 Ime, potek ceste GD–VEŽICA Konec 060–060 Vm 914 Namen MP no številko 5 se spremeni besedilo, da glasi: 2. V 5. členu v Tabeli 2 Javne poti – oznaka JP, pod zaporedno številko 55 se črta celotno besedilo. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik. Štev.:032-32/2006-6/9 Destrnik, 22. 5. 2006 Občinski svet Občine Destrnik je na 27. redni seji 22. 5. 2006 obravnaval predlog sklepa o določitvi izhodiščnih cen strojnih in prevoznih storitev režijskega obrata Občine Destrnik in sprejel Sklep o določitvi izhodiščnih cen strojnih, prevoznih in drugih storitev režijskega obrata I. Izhodiščne cene strojnih, prevoznih in drugih storitev režijskega obrata so določene v prilogi I in so sestavni del tega sklepa. II. Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejemu, uporablja pa se od 1. 6. 2006. Objavi se v Uradnem vestniku Občine Destrnik. Štev.: 032-32/2006-27R-8/12 Datum: 22. 5. 2006 Župan Občine Destrnik: Franc Pukšič, s.r. Župan Občine Destrnik: Franc Pukšič, s.r. PRILOGA I Zap. Besedilo št. 1 Delavec – PKV 2 Delavec – KV 3 Traktor – prevoz do 5 t 4 Traktor – košnja trave 5 Traktor – pluženje snega in posipavanje (brez materiala) 6 Traktor – posipavanje poledice (brez materiala) 7 Traktor – odvoz snega s pločnikov 8 Čiščenje snega z mini puhalnikom 9 Košnja trave z nahrbtno kosilnico 10 Košnja trave s samohodno kosilnico 11 Delo z motorno žago 12 Uporaba avtomobila – kombi 13 Traktor – odvoz smeti s pokopališča 14 Traktor – odvoz materiala pri izkopih in dovoz materialov 15 Valjar – mali 16 ICB 3CX 17 Nameščanje in odstranjevanje plakatov – plakat do 0,3 m2 18 Nameščanje in odstranjevanje plakatov – plakat nad 0,3 m2 19 Nameščanje in odstranjevanje transparentov *Obračunska ura stroja je zajeta skupaj s strojnikom – delavcem. DDV ni zajet v ceni. Moč motorja 91 91 91 91 91 91 91 - *Obračun neto 1.400,00 SIT/h 2.000,00 SIT/h 5.000,00 SIT/h 6.000,00 SIT/h 6.000,00 SIT/h 5.500,00 SIT/h 5.000,00 SIT/h 3.500,00 SIT/h 3.000,00 SIT/h 3.000,00 SIT/h 3.500,00 SIT/h 5.000,00 SIT/h 5.000,00 SIT/h 2.700,00 SIT/h 6.000,00 SIT/h 420,00 SIT/kos 500,00 SIT/kos 6.000 SIT/kos Obračun neto 160,00 SIT/km - Nogometni utrinki … Obvestilo 11. junija je na Destrniku potekal 19. krog lenarške C-lige ŠD DESTRNIK organizira 2. julija ob 9.00 turnir na asfalt- v malem nogometu. Doseženi so bili naslednji rezultati: nem igrišču v Destrniku. Ekipe bodo igrale za prehodni • ŠD Destrnik – Virtuozi : Old Boys – starejši 8 : 5 pokal, tri prvouvrščene bodo nagrajene s pokali in prak- • KMN Sv. Trojica – mlajši : ŠD Pernica – mlajši 5 : 8 tičnimi nagradami. • KMN Remos II : Pizzerija Vinska trta Voličina 5 : 13 Prijave sprejemamo na telefonsko številko 031/613-289 • KMN Mitmau : Old Boys – mlajši 10 : 1 (Damjan Žerjav) in uro pred turnirjem. Nogometna sekcija ŠD Destrnik Občan - 26. junij 2006 Nogometna sekcija ŠD Destrnik 11 Ustvarjalnost, razvedrilo Ustvarjalna stran za najmlajše MLIN Ob bistrem potoku je mlin…- gotovo je pravokotnikov, velikosti 3x5cm in jih ki ga poganja suh pesek (gre pa tudi ta pesmica ena izmed prvih stvari, ki na sredini zarežemo do polovice in na mokro vodo!). Poglej skice, morda se jih spomnimo ob besedici mlin.Po- zataknemo na CD disk. Skozi disk po- boš dobil ti boljšo zamisel. Razmisli, iz znamo pa več vrst mlinov in mlinčkov: tisnemo palico, ki je debela toliko, kot katerega materiala bi lahko še izdelal mlin na veter, mlin na vodi, mlinček za je premer odprtine na CD-ju. Dve mali mlinček (koruznica, plastenke, plastič- kavo, orehe, igra mlin, pa mlinčki, ki to rogovili potisnemo v zemljo na vsaki ni krožniki, pokrovi, les…) v resnici niso, a jim tako rečemo v prispodobi: jezički, ki hitro tečejo, ura, ki IGRA MLIN »melje« čas, pa igračke naših babic in dedkov. Mi bomo danes podrobneje predstavili dva:igračo- mlinček na vodi Igralno polje bo za nas kvadrat z de- in igro, ki se imenuje mlin. vetimi polji. Narišemo ga s kredo na asfalt, na travi pa si lahko pomagamo MLINČEK NA VODI s palčkami. Seveda ga lahko narišemo tudi na papir. Prvi igralec dobi tri sve- Potrebujemo neuporaben CD disk, tle, drugi igralec pa tri temne kamen- plastenko, škarje, paličico in dve ro- čke. Vsak igralec izmenično polaga govili. Iz plastenke izrežemo 6 ali več po en kamenček na eno od križišč na vogalih polj in pri tem pazi, da nasprotniku ne uspe položiti treh kamenčkov v eno vrsto. Ko smo položili vse tri kamenčke na svoja mesta, začnemo preskakovati (za eno križišče!). Vsak igralec poskuša na tak način sestaviti »mlin«, to pomeni, da ima kamenčke strani potočka, čez položimo paličico z mlinskim kolesom iz CD-ja in voda bo vrtela naš mlin. Ne gre? Hja, poskušajte, prilagajajte, najdite boljšo rešitev! Meni se je utrnila ideja za mlinček, v vodoravni ali navpični vrsti, kar pa poskuša nasprotnik s preskakovanjem onemogočiti. Zmaga tisti, ki prvi sestavi mlin. Pripravila: Majda Kunčnik Ljudske pevke Urbančanke s frajtonarjem Vlak zvestobe 2006 Družba Radio Tednik Ptuj vsako leto v sodelovanju s Slovenskimi železnicami popelje zveste bralce Štajerskega Tednika in poslušalce Radia Ptuj na nagradni celodnevni izlet »Vlaka zvestobe« do Kopra in slovenskega primorja. Za dobro voljo na vlaku in v hotelu Delfin v Izoli so poskrbele tudi destrniške Ljudske pevke Urbančanke s frajtonarjem. Nataša Žižek Na vlaku se je »špilalo« in pelo 12 Foto: Martin Ozmec (Radio Tednik Ptuj) Občan - 26. junij 2006 Šolska in kjižničarka dejavnost Knjižni kotiček DESA MUCK se je rodila 29. 8. 1955 v Ljubljani. Največ del je napisala za mladino, večkrat je bila nagrajena za zbirko o Anici, za odrasle bralce pa je izšel roman Panika. Proza: Pod milim nebom (1993, 1996, 2005), Hči lune (1995, 2001, 2005), Blazno resno o seksu (1993, Novice iz Potujoče knjižnice 1994, 1998), Kremplin (1996, 2005), Lažniva Suzi (1997, 2001), Anica in grozovitež (2001), Anica in materinski dan (2001, 2005), Anica in zajček (2001), Čudež v operi (2001), Sama doma (2001), Anica in Jakob (2002, 2005), Anica in športni dan (2002), Kakšne barve je svet (2002), Anica in velike skrbi (2003, 2005), Anica in počitnice (2004, 2005), Anica in velika skrivnost (2004, 2005), Anica in prva ljubezen (2005). Poučna literatura: Blazno resno popolni (1996), Blazno resno zadeti (1996, 1998), Blazno resno slavni (1998), Fonton (1998), Blazno resno o šoli (2000). DESA MUCK: »Sprva sem na šole resnično nerada hodila. Otrok sem se bala. Zdeli so se mi sumljivi in predvsem Celoletni športni dosežki V šolskem letu 2005/2006 smo na OŠ Destrnik-Trnovska vas izvajali tekmovanje za najboljšega športnika in najboljšo športnico šole. Potekalo skozi celo šolsko leto in učenci so si lahko nabirali točke na vseh športnih tekmovanjih. 242 jih je zbrala Martina Potrč (9. a) in tako osvojila prvo mesto v kategoriji najboljših učenk, druga je bila z 212 točkami Ines Švarc (9. a), tretje mesto je s 184 točkami zasedla Alenka Murko (8. a). V kategoriji dečkov je prvo mesto s 146 točkami dosegel Rok Kajzer (5. a), drugo mesto je s 125 točkami dosegel Denis Perger (7. a) in tretje s 107 točkami Matej Hauptman (8. a). Vsi so dobili pokale in praktične nagrade za vloženi trud. Čestitamo tudi ostalim, ki so tekmovali, saj brez konkurence ni tekmovanja. Tudi prihodnje leto želimo vsem dobre športne dosežke. OŠ Destrnik-Trnovska vas pa je v državnem merilu tekmovala tudi za: - najbolj športno šolo v šolskem letu 2005/2006, - najboljši bilten šolskih športnih tekmovanj, - naj izvajalca šolskega športnega tekmovanja. Na teh tekmovanjih so sodelovale vse šole v državi, zato smo še toliko bolj navdušeni nad našimi dobrimi rezultati, saj smo zasedli 5. mesto v kategoriji Najbolj športna šola, 7. mesto v kategoriji Najboljši bilten šolskih športnih tekmovanj in 1. mesto v kategoriji Naj izvajalec šolskega športnega tekmovanja. Ti izredni uspehi nam dajejo novi zalet za prihodnje šolsko leto in samo želimo si lahko, da bi jih še izboljšali. Občan - 26. junij 2006 OŠ Destrnik-Trnovska vas nepredvidljivi. Kdo ve, kaj vse lahko pade na pamet tej neubogljivi in razposajeni druščini. Še predobro se spominjam svojih otroških travm in zlobe nekaterih sovrstnikov, ki so se norčevali iz mene, če so le imeli pet minut časa. Tako sem se na začetku večinoma izgovarjala na prezaposlenost ali kakšne nenavadne bolezni. Potem pa sem le pristala, ker sem iz zanesljivih virov izvedela, da večina slovenskih pisateljev svoje obiske na šolah preživi brez trajnejših posledic. Šla sem z gromozansko tremo. Le kaj neki me bodo spraševali? Gotovo kaj takega, kar me bo spravilo v zadrego. Kaj če me vprašajo koliko tehtam? (In so tudi me in to kar na nekaj šolah.) Ali pa še kaj hujšega? Kdaj sem na primer izgubila nedolžnost (tudi to so me vprašali nekajkrat) ali bog ne daj kadila travo (tudi na to vprašanje sem naletela in morala nanj odgovoriti pritrdilno z zelo obširno razlago, kajpada). In najhuje od vsega: kaj če me sploh ne bodo poslušali?! Konec koncev, koga pa sploh zanima življenje in delo starajoče se pisateljice, ki zadnja leta živi povsem dolgočasno? Pa so me kar poslušali in poleg redkih neprijetnih vprašanj sem bila deležna večinoma zanimivih in dobronamernih. Na otroke in šolske obiske sem se na- vadila. In ne samo to. Nekako sem jih celo vzljubila. Pogosto se je med mano in mularijo stkala močna vez in povedali smo si marsikaj iskrenega in čustvenega. V bistvu je bilo vedno lepo – razen enkrat, ko sem na eni od ljubljanskih šol dejansko naletela na popolnoma nezainteresirano mladež. Za nameček je bilo srečanje v ogromni telovadnici brez ozvočenja in še tistih nekaj v ospredju, ki so želeli poslušati, je izgubilo vsako upanje zaradi hrupa v ozadju. Pa sem nekako zvozila in tu in tam celo pritegnila njihovo pozornost s kako anekdoto. Po nastopu sem popolnoma izčrpana vprašala mentorico:« Me prav zanima, kako tole šolsko uro zdržijo krhke in občutljive slovenske pesnice?«« »Oh, gospa Desa, vi ste prvi, ki ste zdržali celo uro. Ostali pobegnejo najkasneje po petnajstih minutah.« Vir: Vesna Radovanovič: Kdaj ste umrli V juniju se vidimo še 29. 6. 2006 od 12.30–13.30 pred OŠ Destrnik in med 14.00– 14.30 pred GD Destrnik. Vabiva vas na zadnji obisk v tem šolskem letu, da se oskrbite z zanimivim branjem za brezskrbne počitnice. Lep dopust Vam vsem želita Srečko in Tjaša Državno srečanje mladih raziskovalcev V petek, 2.junija, so se naši učenci v Murski Soboti udeležili državnega srečanja mladih raziskovalcev Slovenije. Dosegli so naslednje rezultate: - učenca Marko Petek in Martina Potrč sta z nalogo Rogoznica, od kod lepote tvoje? osvojila srebrno priznanje. Mentorica je bila Dragica Pešakovič. - učenke Katja Nežmah, Doroteja Pukšič in Diana Petrovič so za nalogo Terme Urban prejele bronasto priznanje. Mentor je bil Aleš Marđetko. Čestitamo! OŠ Destrnik-Trnovska vas 13 Spisi, zahvcle Mlade bistre glave Borisu Moja pot od doma do šole Zamaknjen pogled, tiho, brez besed. Strumno, množica mladih mrkih obrazov strmi v tla. Išče pogled, išče nekaj, kar bi moglo razodeti, išče med njimi nekoga, ki bi mogel razumeti. A ga ni. Ni mladega človeka, niti modreca zrelih let, ki bi zmogel dojeti, zakaj se življenje poigra, vzame mladosti cvet in ga večnosti da. Izgubili smo prijatelja. Izgubili smo prihodnost z njim. Ostala nam je le preteklost. Naša skupna, tovariška, športna. A ta je lepa, topla, prijetna, predvsem pa naša in prijateljska. Boris, dal si nam prijatelja in prijateljstvo. Dal si nam pristnost, preprostost in iskrenost, lastnosti, ki jih v današnjem odtujenem in materialno naravnanem svetu le težko najdemo. Znal si ustaviti čas in dati energijo naši družbi, da se je znala sprostiti ter začutiti življenje. Koliko prijetnih trenutkov nam bo za vedno ostalo skupnih, bomo vedeli le ti in mi. A nisi bil prijatelj le na zabavi. Ni bilo pomembno, kdaj in kakšno je bilo delo, domače opravilo ali gradnja, vedno si bil pripravljen pomagati in priskočiti na pomoč. Svojo življenjsko energijo si razdajal tudi pri športu, kjer si bil mnogokrat prav ti pobudnik. Pri košarki, odbojki in drugih športih bo na tvojem igralnem mestu ostala praznina, mnogo širša od tiste na igrišču. Tvoji cilji in tvoj nasmeh so ostali neizživeti. A odšel si med legende prijateljstva in prav to boš za zmeraj ostal v naših srcih. Tebi in tvojim staršem obljubimo, da bomo za vedno ohranili spomin nate in da boš vedno vzor pravega prijatelja. S spoštovanjem tvoji prijatelji Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli. ZAHVALA Doma sem pri glavni cesti v Zgornjem Velovleku. Po glavni cesti pridem v Levanjce, kjer je križišče treh poti. Peljemo se naravnost in pridemo do Svetincev. Tam zavijemo na desno stran in se peljemo v Ločki Vrh, kjer vstopi Danijel. Peljemo se do pokopališča, zavijemo levo in se peljemo mimo Škarjakovega muzeja. Pot nadaljujemo mimo gasilskega doma. Tam je vrt in trgovina. Peljemo se mimo bloka, kjer stanuje Jan, za ovinkom že vidimo šolo. Potem gremo v razred. Sebastjan Emeršič, 3. a Moja pot od doma do šole Pot začnem pri naši hiši v Janežovskem Vrhu. Grem mimo babičine in dedkove hiše, nadaljujem mimo dedkove garaže in grem ravno. Pridem do križišča treh poti. Grem naravnost in tam vidim dva konja. Že spet moram iti po hribu navzgor. Na križišču dveh poti grem naravnost mimo Kristjanovega doma. Na ovinku srečam prijatelja, nato skupaj nadaljujeva pot do šole. Simon Koser, 3. a Moja pot od doma do šole Ob pol enih se pouk konča. Grem v avlo in se preoblečem. Informator nas spremi na postajo. Potem pripelje avtobus. Vstopimo in se s prijatelji malo pošalimo. Na postaji grem izstopim. Tam je križišče dveh poti. Jaz grem po levi. Če imam na postaji kolo, se peljem, drugače pa grem peš. Po poti se z Žanom in Mirjano malo pogovarjamo. Ko sem že pri igrišču, pot hitro mine in že sem doma. Alen Karo, 3. a Ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši, zato pot vodi nas tja, kjer rože cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. V torek, 6. junija, smo na zadnjo pot pospremili našega dragega sina Borisa Irgla iz Janežovcev 6 c Iskrena hvala vsem, ki ste se udeležili poslednjega slovesa, nam izrazili sožalje in darovali cvetje, sveče in za svete maše. Še posebna zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala tudi duhovniku Jožetu Škofiču in kaplanu Vitu Muhiču, županu Občine Destrnik Francu Pukšiču, pripadnikom gardnega bataljona Slovenske vojske, sodelavcem 74. OKMB Maribor, sodelavcem podjetja TEVE, d. o. o. Ptuj, sodelavcem podjetja VIDA, d. o. o., poveljniku 72. BR Slovenske vojske Frideriku Škamlecu, članom občinskega sveta Destrnik, govornikom, pevcem in vsem društvom v občini Destrnik. Vsi njegovi 14 V SPOMIN 15. 6. 2006 je minilo eno leto, odkar nas je zapustil mož, ata, tast, stari ata, brat in stric Alojz Fuks iz Janežovskega Vrha 15 Ne vemo, zakaj je usoda tako hotela, da najdražjega nam je vzela, a v naših srcih vedno lepa misel bo živela. Hvala vsem, ki prižigate svečke, poklonite cvet in z lepo mislijo obudite spomine nanj. Vsi tvoji Občan - 26. junij 2006 Šolska dejavnost Ob zaključki bralne značke Pika Nogavička Gospa Žirovnikova (Damjana Žampa) je priredila čajanko, na katero je povabila najuglednejše gospe v mestu (Urška Dajčman, Anita Cafuta, Barbara Petrovič). Ponuditi je želela tudi izvrstno torto, toda ups ... Pripelje tudi svoje mornarje in gusarje (Anita Cafuta, Špela Petrovič, Manja Muršec, Maruša Kores, Urška Dajčman, Mateja Kolarič, Barbara Petrovič), ki s plesom zaključijo igro. 22. maja smo na OŠ Destrnik bralno značko zaključili nekoliko drugače, kot smo bili vajeni do sedaj. Na šoli imamo precej dobrih »igralcev«, vključenih v dramski krožek, zato so svojo nadarjenost lahko dokazali z uprizoritvijo igre Pika Nogavička – pod vodstvom mentorice Andreje Anžel. V igro je bilo vloženega veliko truda in napora, učenje pa je bilo tudi zabavno in zanimivo. Igralci so se v svoje vloge dobro vžive- li in jih tudi odlično odigrali. Tudi občinstvo je bilo navdušeno, kar je dokazalo z burnim aplavzom ob koncu predstave. Predstava je primerna in zanimiva za vse generacije, zato jo bomo še enkrat odigrali tudi za občane. Več o prireditvi pa naj govorijo fotografije ... Andreja Anžel Foto: OŠ Destrnik Športne novice 25. maja je na Ptuju potekalo področno tekmovanje v atletiki. Udeležilo se ga je 27 učencev in učenk, ki so dosegli odlične rezultate na medobčinskem tekmovanju v atletiki. Vsi so dostojno zastopali barve naše šole, nekaj učencev pa moramo posebej omeniti, saj so dosegli zelo dobre rezultate: 1. mesto: Rok Kajzer na 600 m, 1. mesto: Ines Švarc v suvanju krogle, 2. mesto: Martina Potrč v teku na 1000 m, 2. mesto: Tadej Cafuta v teku na 1000 Občan - 26. junij 2006 m, 3. mesto: Marjan Veršič v skoku v daljino. Na podlagi rezultatov sta se na državno finale v atletiki, ki je bilo 6. junija na Ptuju uvrstila dva učenca naše šole: Ines Švarc in Rok Kajzer. V izredno težkih razmerah sta pokazala obilico znanja in osvojila 4. mesto v metu krogle in 8. mesto v teku na 600 m. V okviru državnega tekmovanja je prvič potekalo tudi tekmovanje tudi za invalide. Učenka 8. razreda Tamara Mahorič je nastopila v dveh disciplinah, dvakrat zmagala in tako postala državna prvakinja v suvanju krogle ter v vožnji na 100 metrov za starejše učenke. Vsem učencem se zahvaljujemo za odlično opravljeno delo, dobitnici medalj pa iskrene čestitke za odlična dosežka, ki sta dokazala, da se na naši šoli vsi ukvarjajo s športom. 1. junija smo na naši šoli – tako kot vedno vzorno – organizirali področno prvenstvo OŠ v malem nogometu za mlajše učenke. Sodelovale so ekipe iz OŠ Dornava, OŠ Destrnik-Trnovska vas in OŠ Cirkovce. Po zelo izenačenih in napetih dvobojih so z veliko športne sreče zmagale naše deklice in postale področne prvakinje. S tem rezultatom smo potrdili pričakovanja po odličnih rezultatih tudi v prihodnjem šolskem letu. Tekst in foto: OŠ Destrnik-Trnovska vas 15 Občan DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ V minoritskem samostanu na Ptuju je od 19.–22. maja potekala 17. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij. Organizirali so jo Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj in Mestna občina Ptuj. Slavnostna govornica ob otvoritvi je bila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Lukačič. V 13 skupinah so letos ocenili 959 izdelkov. Podelili so 244 zlatih, 228 srebrnih in 219 bronastih priznanj. Za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje je bilo podeljenih 46 znakov kakovosti. Poleg ogleda razstave sta bila možna tudi pokušina in nakup dobrot. Odlično so se izkazali tudi razstavljavci iz destrniške občine: – Kristina Požegar iz Doliča je prejela najvišje priznanje – znak kakovosti za češnjev kompot in srebrno priznanje za breskov kompot, – kmetija Lovrec iz Jiršovcev srebrno priznanje za belo vino – muškat otonel, – Mitja Mohorič iz Levanjcev srebrno priznanje za belo vino – zvrst in – Nada Zupanič iz Jiršovcev srebrno priznanje za bučno olje. Tekst: Nataša Žižek Foto: Laura Priprave na obhajilo V nedeljo, 14. maja, je bilo v Destrniku prvo sveto obhajilo. Na ta zakrament smo se pri uri verouka vsak četrtek pripravljali skoraj celo leto. Vadili smo branje in petje. Najbolj napet je bil zadnji teden.V cerkvi smo imeli vaje.Vsak dan smo hodili k šmarnicam. Doma sem vadil petje obveznih pesmi. Mama mi je kupila slavnostno obleko. Vsi učenci smo imeli na obleki pripete voščene rože. V četrtek smo imeli skupaj s starši sveto spoved. Nestrpno smo pričakovali ta praznični dan. Sebastjan Emeršič, 3. a Moje prvo sveto obhajilo Končno je prišla nedelja, dan prvega svetega obhajila. Sorodnike sem ob pol devetih povabila na narezek in kavico. Soseda Simona in sestrični Andreja ter Natalija so mi pomagale pri oblačenju. Ko sem bila oblečena, sem se slikala s povabljenimi gosti. Med zadnjimi sta prišla botrca in boter z otroki. Tudi z njimi sem se slikala. Čas je hitro minil in morali smo k maši. Peljala me je mama. Pred cerkvijo so že bili zbrani skoraj vsi sošolci in sošolke. Vsi so bili lepo urejeni. Ko je zazvonil zvon, smo se vsi postavili v vrsto po dva, za nami so bili naši starši in skupaj smo odšli v cerkev. Pri maši smo peli in vsak prvoobhajanec je nekaj prebral. Ob prejemu hostije sem bila zelo vesela in ponosna. Po sveti maši smo se slikali. Slikala sem se tudi s prijateljico Meliso. Potem smo se odpeljali na pokopališče. Na atijev grob sem položila šopek in prižgala svečko. Potem smo se odpeljali na kosilo na kmečki turizem Oma. Anja Fladung, 3. a Življenje Življenje je kot metulj, ki ga ne moreš ujeti. Življenje teče dalje, nič ga ne ustavi. Življenju so dnevi, ure, minute in sekunde šteti. Življenje ima začetek in konec. Začetek je, ko se rodiš, konec, ko ti zadnja minuta je šteta. Življenju ne moremo ukazovati. Ne moremo reči, zdaj naj bo srečno, zdaj žalostno. Pride, ko pride, kaj kmalu tudi odide. Takšno je pač življenje. Vsak je svojega življenja gospodar! 16 Tamara Mahorič, 8. b Občan - 26. junij 2006