ANNALES 14/' 98
OCENE KM POROČILA/KECENSIONI E RElAZIONI/REVIEWS AND REPORTS, I9S-MI
Namesto zaključka. Omenjena konferenca je že četna iz niza znanstvenih konferenc, ki jim je dal svoj pečat inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU. Prvo je organiziral leta 1992 v Ljubljani (Dosežki in načrti v raziskovanju slovenskega izseljenstva po znanstvenih disciplinah), drugo je Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu pripravil na Opčinah leta 1993 (Izseljevanje Slovencev: nuja ali želja po boljšem življenju?) in tretjo ponovno Inštitut lista 1995 v Portorožu (Soočanje mita in realnosti ob prihodu izseljencev v novo okolje). Raziskovanje migracij zahteva odpiranje v svet in soočanje pristopov in razuitatov dela. Nujnost tega je pokazala tudi zadnja konferenca. Res je, da računalniška tehnologija omogoča sprotne stike in izmenjavo informacij ter celo razprav, vendar so osebni stiki še vedno med važnejšimi pri našem delu, Osredotočenost samo na udeležence-specialiste za obravnavana vprašanja pa omogoča diskusijo in boljše delovno vzdušje. V zadnjih letih se Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU prizadeva za navezavo stikov s sorodnimi institucijami po svetu. Znanstvena revija Dve domovini/Two Homelands (1/1990-; doslej je izšlo 2e osem številk), vsakoletni Bilten/Newsletter (1/1990-), tematski zborniki in ne nazadnje številne razprave in monografije članov Inštituta prispevajo tudi k večjemu poznavanju slovenskega izseljenstva in Slovenije v svetu.
zajema prvi del naravno zgodovino Krasa v poglavjih:
SLOVENE CLAS5ICAL KARST.	Geološka sestava Krasa (M. Knez, B. Otoničar, S. Še-
Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU.	bela). Morfologija. Burja (j. Kogovšek,A, Kranjc, M.
Ljubljana 1997, 254 strani.	Petiič), Hidrologija (J. Kogovšek, A. Kranjc, M. Petrič);
Speleologija (A. Kranjc, T. Slabe, N. Zupan Ha j na). Prst
Konec preteklega leta je v sozaložbi ZRC SAZU in	in vegetacija (M. Culiberg, M. Kaligaric, F. Lovrenčak,
Inštituta za raziskovanje Krasa ZRC SAZU ter ob finanč-	A. SeJiškar, M. Zupančič), Naselbine v pieistocenu in
ni pomoči UNESCA (Slovenske nacionalne komisije za	delno v holocenu (1. Turk, A. Velušček).
UNESCO) in MZT RS izšla knjiga z naslovom "Slovene	Drugi del knjige pa govori o odnosu človek - Kras, in
Classical Karst". Delo je natisnjeno v angleškem jeziku,	sicer v poglavjih: Zaščita naravne dediščine na Krasu (P.
kateremu pa bo v kratkem slediia tudi slovenska izdaja.	Skobeme) in Družbena (socialna) geografija (D. Kladnik,
O Krasu je bilo napisanih že več del, vendar ne tako	I. Rejec Branceij), Etnološki poitret Krasa (N. Križnar) in
celovitih; obravnavano delo zajema različna strokovna	Kraška arhitektura (P. Fister, L. l ah, N. Štupar Šumi),
področja in najnovejše raziskovalne izsledke. Nastanek	Sledi še Bibliografija (M. Kranjc).
tega interdisciplinarnega dela je vzpodbudilo dejstvo.	Kraška pokrajina se razteza tudi na italijansko stran,
da so bile pred desetimi leti Škocjanske jame vpisane v	vendar je pri pisanju knjige bila upoštevana zgolj po-
UNESCO-v seznam Svetovne naravne dediščine ko*	litična meja - torej je zajet samo slovenski del Krasa, ne
edinstven naravni pojav.	pa njegova naravna meja.
Giavni urednik Andrej Kranjc v uvodu poudarja, da	Sam izvor imena sega že v antično Grčijo in Rim,
so številni avtorji (kar 24 jih je) skušali odgovoriti na	pojavlja se tudi v starih potopisih (npr. Pseudoskilax iz
vprašanja, kako Kras izgleda, kaj so njegove značilnosti	sredine 4. si. pr. n. št.). Staro ime za "kamen" je dalo
in posebnosti, od kod izvor imena, iz katerega je	koren staremu imenu za regijo - "Carusadus, Carsus". To
izpeljan tudi naziv mlade znanstvene vede - krasoslovja.	ime se je v različnih jezikih spreminjalo - si. Kras, nem.
Knjiga vsebuje trinajst poglavij, ki že s samimi	Karst, il. Carso. Slara oblika sedanjega slovenskega
naslovi razkriv:ijo značilnosti in posebnosti te pokrajine.	imena Kras je "Grast" in se pojavi I. 1177. Tu gre za
Lahko bi jo razdelili na dva dela. Glede na to, da o	zgodnje slovensko metatezo "kar-" v "kra-'. V Sloveniji
Krasu govorimo v prvi vrsti kot o naravnem fenomenu,	se "kras" pojavlja kot toponim, lokalno ime ali pa ima
208
ANNALES t4/t98
OCENE IN rOROČItA/ «FCi.N.MONi i RFI A7IONI / PFVIEVVS AN'D REPORrs. »95-24J	"
enak koren (npr. Krasinec, Krasna, Krašče, Krašna vas...),	spreminjala. Raznoliko je tudi podzemno živalstvo -Od tod izvirajo tudi izpeljanke kot "kraški fenomen",	posebnost je prav gotovo edinstvena človeška ribica, "krasoslovje" idr. Prav tako segajo začetki raziskovanja Razvoj kraških naselbin so narekovale naravne raz-Krasa v čas pred n.št. (Posidonius iz Apameie. I. 135-50	mere, prav tako razvoj kmetijstva, ki zaradi kamnite pr. n. §.).	pokrajine ni bilo tako razvito. "Posledica" priprave ob-Odnos človek - Kras je gotovo najbolj zaznamoval	delovalne zemlje so kamnite ograde, ki so nastale, ko so kamen, voda in nenazadnje podnebje. Naj nakažem le	ljudje zemljo čistili kamenja, iz katerega so nato zgradili nekaj najbolj splošno znanih značilnosti, katere lahko	zid, ki pa je bil tudi ščit pred burjo. Kamen je bil tudi razumemo tudi kot simbole Krasa. Kadar je govora o	osnovni konstrukcijski material. Iz njega so gradili tako Krasu, ne moremo mimo zanj tako značilne burje, ki pa	kmečke hiše kot palače in cerkve v oddaljenih mestih prevetruje tudi Vipavsko dolino in Obalo. Prilagajanje (kraški kamnoseki in klesarji so sodelovali pri izgradnji prebivalcev temu meteorološkemu pojavu je moč za-	romanskih stavb). Posebnost Krasa so tudi stare kon-slediti v lokalni arhitekturi stavb in kraških vasi. Arhi-	strukcijske tehnike - npr. strešne konstrukcije - sleme, tektura je primarna značilnost Krasa, ki jo narekujejo	špirovci, škarje. Središče vsakega domovanja je bilo tako naravne kot tudi zgodovinske in geografske oko-	ognjišče, katerega so med 1. in 2., zlasti pa v letih po 2. liščine. Eden pomembnejših dejavnikov v razvoju	sv. vojni zamenjali kuhinjski štedilniki. Posebnost pred-kraške pokrajine in življenja v njej je tudi voda. Sam	stavlja "hiška" - preprosto kamnito pastirsko zaklonišče, vodni sistem je zelo občutljiv, saj je njegova sposobnost	katerega srečamo tudi v Istri in Dalmaciji, samoočiščevanja minimalna. Danes predstavlja za pod- Na razvoj značilnosti kraške arhitekture je vplivalo zemeljske vodne rezervoarje veliko nevarnost izgradnja	tako prilagajanje podnebju, geomorfološke in mikrolo-avtocest, spuščanje industrijskih odplak v vodo...	kacijske značilnosti, uporaba lokalnega materiala, še UNICEF je ob vpisu Škocjanskih jam na Seznam Sve-	bolj pa so jih narekovale zgodovinske in geografske tovne naravne dediščine postavil tudi pogoj, da je	razmere. V zgodnjem rimskem obdobju so skozi Kras potrebno izboljšati kvaliteto reke Reke, ki skoznjo teče.	peljale pomembne trgovske in vojaške poti. V arhitekturi Z zaprtjem tovarne organskih kislin v Ilirski Bistrici I.	se pozna vpliv Dunaja - Ljubljane in Benetk - Medi-1990 se je tudi to stanje popravilo.	terana. Kraško-pri morska regija je ohranila in istočasno Nekatere kraške jame so dostopne le po vodi. Le-te	razvila svojo arhitekturno identiteto, v kateri je preso posebnost Krasa, razlikujemo pa med "mokrimi" in	poznati 3 paralele: beneško-mediteransko, osrednjeslo-"suhimi" podzemnimi votlinami.	vensko, srednjeevropsko. Tipično kraški arhitekturni ela-Mnoge so okrašene z raznovrstnimi "kapniki''. Inštitut	menti so: kamnite stavbe, kritina hiš - korci (do 17. st. so za raziskovanje Krasa in Slovensko jamarsko društvo	bile krite s slamo), kamnoseški elementi (erte, poitoni, hrani podatke o približno 7000 jamah iz vse Slovenije,	kamniti žlebovi, kamniti vodnjaki...), zapita dvorišča -
V	slovenskem delu Krasa je poznanih 587 jam, od tega	"borjači". Vplivi sosednjih pokrajin so vidni tudi v je osem vodnih jam (požiralne jame), med njimi pa so	arhitekturi cerkva, tako so v notranjosti Krasa cerkve največje prav Škocjanske jame, ki so edinstven kraški	grajene v gotskem stilu (vplivi Kranjske), tiste bliže obali fenomen zaradi svoje lokacije (kontakt neprepustnega	pa pod beneškim vplivom.
flišnega kamenja in apnenca). Ena prvih znanih kraških Na Krasu so naselja gradili na obrobjih ali grebenih
jam, odprta za obiskovalce že I. 1633, je bila Vilenica.	obdelovalne zemlje, torej je samo lokacijo narekovala
V	teh jamah je živel človek že od paleolitika dalje. Iz	bližina rodovitne zemlje, izpostavljenost soncu, dostop tega obdobja (pozni pleistocen) so znani najstarejši	do vode. Gre pa za tip kompaktnih - nuklearnih vasi. ostanki, najdeni v jami blizu današnjega črnokalskega	Posebnost kraških domovanj je tudi v njihovi spo-karrtnoloma (gre za kameno strgalo, staro več kot	sobnosti metamorfoze - domovanja je vedno znova moč 70.000 let), jame so skozi vsa obdobja in stoletja igrale	spreminjati, dodajati nove enote.
pomembno vlogo v življenju ljudi, bodisi kot bivališča, V okolici mnogih kraških vasi naletimo na opustele
zatočišča ali zaklonišča, zadnje čase žal tudi kot sme-	kamnolome. Kamnoseštvo predstavlja tradicionalno
tišča.	obrt, katera se danes ponovno vse bolj uveljavlja. Kam-
Značilnost, ki nam pade v oči ob pogledu na kraško	noseki so izdelovali t.i. gradbene elemente - okenske in
pokrajino, je tudi kraška zemlja - rdeča prst (terra rossa),	vratne okvirje (eite), konzole, stopnice, ognjišča. Za
imenovana "jerovica". Le-ta je primerna za vzgojo rde-	razklanje velikih blokov skal so uporabljali različne teh-
čih vin (teran, refošk), za bela pa je boljša "kremenica".	tuke, med njimi tudi led (v izvrtane luknje so vlili vodo..
Znatne površine "nižjega" Krasa so prekrite s travniki in	ki je čez noč. zmrznila in tako razklala kamen). Med
pašniki, kjer danes ponovno oživljajo zlasti ovčerejo,	tradicionalna opravila je spadalo še kuhanje apna (zad-
živinorejo manj, vzreja "lipicancev" pa je stara že dobrih	nja peč je gorela I. 1964), vzreja sviloprejk, zbiranje
500 let. "Višji" Kras je poraščen z gozdnatimi	smole.
površinami, kjer prevladuje avstrijski bor (Pinus nigra) in Med nekaterimi posameznimi področji so meje
hrast. Sama poraščenost pokrajine se je skozi stoletja	nekoliko zabrisane, tako se nekateri podatki, npr. v
209
ANNALES 14/' 98
Or ( Nt iN POROČILA/REC ENSIONI f REl AZtON! / REVIEWS AND RiPORTS loS-241
poglavjih 11, 12, in 13, pokrivajo, kar sicer ni moteče,	prekopano v vojaške namene. Vrh je bil poseljen v pra-
saj vsak avtor govori s svojega vidika. Delo je vsekakor	zgodovini, enako ravnica ob zahodnem vznožju griča,
pomemben prispevek k (s)poznavanju Krasa, pisano za	Na vznožju Seimina je skoraj zagotovo ležalo prazgo-
širše bralstvo in ne zgolj za strokovnjake.	dovinsko grobišče, pripadajoče naselbini na vrhu griča.
Za območje nekdanjega posestva Peroše pa poročaio o
Tina Novak Pucer	številnih najdbah mozaičnih tal in antičnih opek. Pri gradnji železniške postaje je bil uničen velik dal arheološkega najdišča, poročila očividcev pa govorijo o bogati kulturni plast: z rimsko lončenino in keramičnimi
Jana Horvat, Vesna Svetiičič, Meta Bole, Metka	utežmi za ribiške mreže.
Culiberg, Draško Josipovič. Marko Stokin	Zaščitna arheološka raziskovanja so potekala ob
in Nina Zupančič:	gradnji pretakališča za podjetje Istrabenz leta 1987 in so
SERMIN: PRAZGODOVINSKA IN ZGODNJE RIMSKA	sledila predhodnemu uničenju velikega dela najdišča na
NASELBINA V SEVEROZAHODNI IS TRI.	ravnici ob zahodnem vznožju griča. Izkopavanja so do
Založba ZRC SAZU. Ljubljana 1997,193 strani.	kazala naselbinske ostanke iz prazgodovinskega obdobja in zgodnjo rimske dobe, čeprav so obsegale samo
Grič Sermin in raztreseno isloimensko naselje ležita	neposredno ogrožene predele najdišča. Žal celovita
v Koprskem zalivu, na skrajnem severozahodnem robu	podoba najdišča ni bila mogoča-
Jadrana, ki povezuje severni del Italije z Istro in s	izkopavanja meri leli 1987 do 1992 je vodit mag. M.
prehodi čez kraški rob v jugovzhodne Alpe, Podonavje	Stokin, MZVKND Piran z zunanjimi sodelavci mag. D.
in balkansko področje. Obalno fliSnato področje,	Josipovičem. T. Kajfežem, D. Snojem Raziskave je v
izoblikovano v času zadnje ledene dobe, sta močno	celot; financiralo podjetje Istrabenz. Izkopi na ogro-
preoblikovali hudourniški rečici Rižana in Badaševica.	ženem območju so odkrili stavbne ostanke iz časa
Sermin je nizek, osameli tlišnat grič z vrhom iz apne-	srednje bronaste do zgodnje železne dobe, prekrite s
niškega peščenjaka, z vseh strani obdan z naplavinskim;	kulturno bogato plastjo od sredi: 2. st. pr. n š. rlo
glinatimi nanosi.	avgustejskega obdobja iz začetka 1. st, n. š. Kulturne
Plitvine obalnega morja so bile idealne za ureditev	ostaline iz jarka pri Rižani pa so poleg ostankov zidov
solin, ki so v virih izpričane že v 12. st. v okolici Kopra	dale gradivo iz prve pol. 1. si. n. št.
in ob izlivu Rižane. V 14. st. postane solinarstvo po-	Zelo zanimive so bile drobne najdbe iz prazgodo-
membna gospodarska panoga, ki proti koncu prejšnjega	vinskega obdobja. Bronasta certoška fibula in bronasta
stoletja izumira in pred prvo svetovno vojno solino	pletena ovratnica izvirata iz najmlajše železne dobe.
domala izginejo. Predeli okoli Kopra pa se spremenijo v	Najdeni sta bili tudi okrasna jantarna jagoda in rože-
nevarna malarična žarišča, kar je bilo vzrok številnim	vinasto kolesce. Vesna Svetiičič je v študiji prazgo-
zemeljskim posegom in regulaciji rečnega toka ter	dovinskoga posodja mogla posamezne odlomke ie delo-
načrtnemu urejanju kmetijskih površin. V sedemdesetih	ma pripisati določenemu tipu posode, in sicer oblikam,
letih je bilo zgrajenih 42 izsuševalnih in regulacijskih	kot so pitosi, lonci, sklede, latvice in skodefe. Posodje je
kanalov in kar 93 drugih objektov, med njimi koprsko	bilo neredko okrašeno s prilepljenimi plastičnimi rebri,
pristanišče, železniška postaja, naftni ter plinski ter-	modeliranimi bradavicami, žlebljenim okrasom in imelo
minah. Posebej usodno je okrnil podobo pokrajine	je držaje in ročaje. Posodje sodi v ¡sto časovno obdobje
peskokop na vzhodni strani serminskega hriba. Pri ure-	kot omenjena stavba, očitno je bil to hišni inventar, kot
janju pristanišča so z velikimi zasipavanji ločili od	tudi omenjeno roževmasto kolesce. Nekaj keramike so-
moi ja Škocjanski zatok. Krajinska slika je bila s temi	di v čas po propadu stavbe in jo avtorica Vesna Svetiičič
posegi spremenjena do nerazpoznavnosti, kar je pose-	povezuje s svetolucijsko kulturno skupino Meri vse
bej očitno z zračnih posnetkov.	pozornosti vrednimi najdbami je tudi odlomek rdeče
Omembe serminskega najdišča segajo že v 16 stol.	figuralne grške keramike, ki je iz konca 5. ali 4. st. pr. n.
Podrobno je najdišče topografsko raziskal A. Degrassi v	š. Sočasne temu gradivu so bronaste sponke in nekaj
tridesetih letih tega stoletja, torej še pred usodnimi,	obsekov, mlajše kovinsko gradivo, sponke tipa Picugi in
velikimi zemeljskimi posegi. Najnovejše arheološke in	spiralasta ovratnica pa so že iz zgodnjega rimskega
topografske podatke pa dolgujemo M. Župančiču, M.	obdobja.
Stokinu in drugim.	V času. ko je bila prazgodovinska stavba 2e po-
Serminski grič, domnevni kaštelir, je ovalna planota,	rušena, so kotanjo zasipavali z odpadnim gradivom,
omejena s teraso; okopov, značiinih za podobna kraška	Izoblikovala se je plast ruševine z ostanki opeke, kosti in
prazgodovinska gradišča, ni opazili. 2e sredi 12. stol. je	veliko količino odlomkov amfor. Gradivo je večidel pri
tu stala cerkvica Sv. Jurija., ki ji nedvomno pripadajo	šlo v zasutje konec 2. ali začetek 1. st. pred Kr, skrom-
številne najdbe ostankov opek in kamenja. Najdišče je	nejše najdbe pa segajo še vse v srednje avgustejsko
bilo zaradi izjemne strateške lege v preteklosti večkrat	obdobje.
210