LETO XIII 3 april 1987 glasilo SZDL občine logatec
Iz delegatskih klopi
Zaskrbljujoči gospodarski rezultati
25. marca je bila 8. seja vseh treh zborov občinske skupščine, na kateri so delegati kot osrednjo točko obravnavali rezultate gospodarjenja naših delovnih organizacij v preteklem letu. Poleg tega so obravnavali tudi obsežna poročila različnih medobčinskih organov, sodišča in tožilstva ter postaje milice.
O gradnji JE naj odločajo vsi državljani
Mladinci iz Hotedršice so skupščini poslali zahtevo o izvedbi jugoslovanskega referenduma o nadaljnji gradnji jedrskih elektrarn. Takole so zapisali:
»Glede na znane težave v JE Krško in glede na ekološke pomisleke ter dejstva, da lahko pride do katastrof, ki jih prinaša takšna energetska politika, zahtevamo, da v skupščini SFRJ sprožite vprašanje glede gradenj JE in zahtevate splošni jugoslovanski referendum o problemu gradnje jedrskih elektrarn, še posebej gradnje JE Prevlaka.
Mladi smo, živimo v samoupravni socialistični družbi, zato hočemo odločati o naši prihodnosti«
Mladinci iz Hotedršice sicer niso prvi, ki so podali tako zahtevo. Kar nekaj mladinskih organizacij je zahtevalo o vsejugoslovanskem referendumu že naslovilo na delegate, ki Slovenijo predstavljajo v zvezni skupščini. Kaže, da problemi okoli jedrskih elektrarn zanimajo predvsem mlade, kar je razumljivo, saj hočejo odločati o svoji prihodnosti
AKUMULACIJA VEČJA SAMO V TREH DELOVNIH ORGANIZACIJAH
Že na seji izvršnega sveta je bilo ob obravnavi rezultatov gospodarjenja za leto 1986 izredno razburljivo. Razprava je bila dolga, čeprav vsebinsko ne bogata. Vsi raz-pravljalci so namreč predvsem opozarjali na velikanski padec akumulacije in na neusklajenost gibanj z resolucijskimi okviri.
To pa sta tudi najpomembnejši točki, ki kažeta, da je stanje v našem gospodarstvu kritično.
Tako se je v letu 1986 fizični obseg proizvodnje povečal za 1 % (načrtovali smo 3 %), zaloge industrijskih izdelkov pa za 0,4 %. Izvoz se je povečal za 2,3 %, uvoz pa za 64,1 %, vendar je pokritost uvoza z izvozom še vedno velika (260 %).
Celotni prihodek gospodarstva se je povečal za 81,7 %, porabljena sredstva so večja za 85,2 %, dohodek pa je večji za 73,3 % v primerjavi z letom 1985. Zaradi hitrejšega naraščanja porabljenih sredstev od dohodka, se je zmanjšala ekonomičnost poslovanja. V strukturi celotnega prihodka predstavljajo porabljena sredstva 72 %, dohodek pa le 28 %. Nobena temeljna organizacija ni poslovala z izgubo
Akumulacija gospodarstva je za 6 % manjša od akumulacije v letu 1985. Akumulacija se je najbolj zmanjšala v naši največji delovni organizaciji KLI. Razlogi, vsaj nekateri, so znani: neustrezne izvozne stimulacije, podcenjen tečaj dolarja, spremenjeni predpisi in pretirano administriranje.
Delež akumulacije v celotnem prihodku gospodarstva se je v primerjavi z letom 1985 zmanjšal za 48,6 %, kar pomeni stopnjevano negativno tendenco iz prejšnjih obračunskih obdobij. Najbolj se je ta delež zmanjšal pri DO KLI, kar za 91,4 %.
Nasprotno pa je bila rast sredstev za osebno porabo v letu 1986 precej hitrejša od rasti, ki smo jo opredelili v resoluciji. Povprečni čisti mesečni OD na delavca v letu 1986 je znašal 108.483 dinarjev. Najvišje povprečne osebne do-
hodke so prejemali delavci v TOK Gozdarstvo - 133.108 dinarjev, najnižje pa v Konfekciji - 92.781 dinarjev.
Delegati na skupščini so ocenili, da so k slabšim rezultatom pripomogli: spremenjena devizna zakonodaja, tečaj dolarja in administriranje, da pa tudi v delovnih organizacijah niso ukrenili skoraj ničesar za odpravo subjektivnih slabosti.
Analiza poslovanja je pokazala, da so samo tri delovne organizacije povečale delež akumulacije v dohodku To so TOZD Gozdarstvo, Kmetijska zadruga Logatec in TOZD Valkarton.
Ker je bilo v vseh ostalih delovnih organizacijah poslovanje pravzaprav moteno, so na skupščini sprejeli sklep, da vse te delovne organizacije v roku dveh mesecev sprejmejo program ukrepov za odstranitev vzrokov, zaradi katerih so nastale motnje, in sprejmejo ukrepe za izboljšanje poslovanja Vse delovne organizacije morajo pripraviti analize proizvodnih programov, program ukrepov za izboljšanje produktivnosti dela in zmanjšanje poslovnih stroškov in organizacije dela.
Nov odlok o priznavalninah udeležencev NOV
Lansko leto so potekale aktivnosti za sprejem družbenega dogovora o priznavalninah udeležencev NOV v SR Sloveniji. Ob koncu leta 1986 so k dogovoru pristopile vse slovenske občine in se zavezale, da bodo svoje predpise uskladile z dogovorom najkasneje v treh mesecih.
Tako so delegati na skupščini obravnavali predlog novega odloka, s katerim naj bi zagotovili vsem udeležencem NOV in aktivnim sodelavcem v NOV približno enako socialno varnost v republiki. Po tem odloku bodo do občinske priznavalnine upravičeni izjemoma tudi tisti, ki posebne dobe po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju niso mogli uveljaviti, ker so bili v času NOV mlajši od 15 let.
EX TEMPORE KLI 86 - Miha Tršar
Za družinske člane udeležencev NOV se predlaga nov osebni kriterij za pravico do priznavalnine (pridobitna nezmožnost po predpisih o vojaških invalidih), uvajata pa se še dodatna kriterija, in sicer: da niso sklenili nove zakonske zveze in da v času med NOB niso sodelovali z okupatorjem.
Med upravičence do priznavalnini pa so izjemoma vključeni tudi jugoslovanski državljani, ki so bili v oboroženih formacijah antifašis-tičnega gibanja ali v oboroženem antifašističnem boju v drugih deželah in v zavezniških vojskah do 15 5. 1945 in se jim ta čas po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dvojno šteje v pokojninsko dobo.
Delegati so na seji odlok sprejeli, s tem pa je prenehal veljati odlok iz leta 1985.
Nove najemnine
Skupščina je sprejela tudi predlog odloka o najvišji najemnini za poslovne stavbe, poslovne prostore in garaže v občini Logatec. Po tem odloku znaša nova najemnina za m1 tlorisne površine:
- za poslovne stavbe in prostore, v katerih se opravlja proizvodna dejavnost, - 1 096 dinarjev,
- za poslovne stavbe in prostore, v katerih se opravlja trgovska in gostinska dejavnost, - 686 dinarjev,
- za poslovne stavbe in prostore, ki jih upravljajo družbenopolitične organizacije, družbenopolitična skupnost, vzgojnoizobraže-valne in vzgojnovarstvene ustanove, OZD in druge skupnosti, - 342 dinarjev,
- za poslovne stavbe in prostore, v katerih se opravlja uslužnost-na obrt, - 412 dinarjev,
- za garaže - 303 dinarje,
- za kleti, skladišča, lope in druge pomožne prostore - 68 dinarjev.
Nove cene so izračunane na podlagi tistih iz leta 1986, povečanih za 88 %, kolikor so se povečale cene na drobno v primerjavi z letom 1986.
Povečana turistična taksa
Delegati so sprejeli tudi predlagano povečanje turistične takse. Po novem bodo tuji gostje plačali 300 dinarjev, domači gostje pa 150 dinarjev takse. Te takse bodo enotne v celi Sloveniji, veljati pa bodo začele šele 1.1. 1988. Zakaj pri sprejemanju tako hitimo, delegatom na skupščini ni bilo čisto jasno, saj pri marsikateri življenjsko pomembni stvari kasnimo bolj, kot je to potrebno.
Mladinci o drugačni štafeti
S seje občinskega komiteja ZKS
Kako do večje akcijske učinkovitosti?
Občinski komite ZKS Logatec je sklenil aktivnosti ob programskih sestankih v osnovnih organizacijah zveze komunistov.
V razpravi je bilo slišati, da se v osnovnih organizacijah še vedno največ ukvarjajo s problemi aktivnosti članstva Razpravljalci so opozorili na dejstvo, da sprejem novih članov v ZK nazaduje in da je proces diferenciacije do sedaj prinesel precej primerov prenehanja članstva Tako v osnovnih organizacijah kot tudi na seji komiteja so večkrat opozorili na problem povezovanja vseh komunistov v krajevnih skupnostih, ne glede na to, kje so dejansko vključeni v osnovne organizacije
Večina osnovnih organizacij je na svojih sejah sprejela predvsem splošne naloge. Manj je bilo tistih, ki so v svoje programe zapisale konkretne naloge in način za njihovo razreševanje.
Razpravljalci so ugotavljali, daje delovanje zveze komunistov v marsikaterem okolju premalo javno, za kar naj bi bilo med drugimi vzroki krivo tudi slabo informiranje. Tega skorajda ni, ne objavljajo se niti stališča, opozorila in zahteve osnovnih organizacij ZK. Opozorili so tudi na vprašanje kadrova-
nja in idejnopolitičnega usposabljanja.
Osnovne organizacije so s programskimi sestanki omogočile vpogled v dejansko stanje in razmere ter delovanje komunistov v vseh sredinah. Opozorili so tudi na mnoge probleme v neposrednem delovnem in življenjskem okolju. Člani zveze komunistov bi morali nanje večkrat opozarjati in poskrbeti, da jih rešujejo pristojne strokovne organizacije.
Spregovorili so tudi o članarini, ki za večino članstva, takšna, kot je, ni sprejemljiva. Po zagotovilu centralnega komiteja bo do spremembe prišlo v najkrajšem času, zato ni vzroka za nestrpnost in izstopanje.
Na seji komiteja so se dogovorili, da bodo osnovne organizacije poskrbele za boljše obveščanje, zlasti o tistih vprašanjih in stališčih, ki pomenijo podporo urejanju razmer na družbenoekonomskem in samoupravnem področju. Razpravljali so tudi o kritični situaciji, ki jo kažejo številke o poslovanju naših delovnih organizacij in menili, da so rezultati taki, da zahtevajo hitro in učinkovito ukrepanje izvršnega sveta in drugih organov, kot tudi zveze komunistov v delovnih okoljih.
Predsedstvo OK ZSMS je skupaj s predsedniki 00 ZSMS na svoji 11. razširjeni seji dne 12. 3. 1987 obravnavalo informacijo o dejavnostih ob odhodu štafete mladosti iz Slovenije.
Sprejeta so bila naslednja stališča:
Zavzemamo se za drugačen koncept obeleževanja štafete mladosti. Poudarjeni naj bodo predvsem vsebinski problemi, s katerimi se ukvarja mladinska organizacija. Manifestativni del obeleževanja naj bo podrejen vsebinskemu. Večinsko mnenje mladih je, da dosedanji način obeleževanja štafete mladosti ne ustreza več. Polno podporo dajemo konceptu, ki ga je pripravilo P RK ZSMS; podpiramo idejo o sedmih festivalskih dneh po regijah in tudi scenarij prvega dne ob odhodu štafete z vrha Triglava.
Ne strinjamo se z delom predsedstva K ZSMJ in zveznega odbora za pripravo štafete. Način dela teh dveh organov, vsebino in nivo razprav ocenjujemo kot neresne, nedemokratične in v nekaterih delih celo žaljive Razpravljanje o tem, zakaj zelena barva lista na plakatu, zakaj je nagrizen z zvezdo, zakaj je obrnjen navzdol, zakaj ni drevesa ... ocenjujemo kot neresno in smešno Razprave, kjer se vsi predlogi zavračajo a priori, brez argumentov, kjer je mogoče čutiti negativen odnos do vseh pobud in predlogov ZSMS, kjer se celo zahteva, da P K ZSMJ politično oceni delo P RK ZSMS, lahko - milo rečeno - ocenimo kot nedemokratične. Pri tem pa se že vnaprej zahteva nekakšna politična diferenciacija, kliče se na odgovornost
nekatere člane P RK ZSMS ter celo predsednika RK SZDL V čigavem imenu in s kakšno pravico?
Najostreje pa obsojamo zahtevo predsednika P K ZSMJ (obenem tudi predsednika zveznega odbora za pripravo štafete) Hashima Rex-hepija, naj planinci in govorniki ob odhodu štafete z vrha Triglava govore v »jugoslovanskem jeziku«, češ da bo on govoril v srbohrvats-kem, čeprav je njegov materni jezik albanski. (Seja Zveznega odbora za pripravo štafete 11.3. 1987) Prizadeti se čutimo tudi ob razpravah, ali je Prešernova »Zdravljica« primerna za prireditev ob odhodu štafete.
To ocenjujemo kot napad na bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti ter kot napad na pravico vsakega naroda in narodnosti do lastnega jezika in kulture.
Zato zahtevamo, da predsednik P K ZSMJ RASHIM REXHEPI ODSTOPI s svoje funkcije.
Obravnavali smo tudi predlog scenarija zaključne prireditve za 25. maj na Stadionu JNA. Menimo, da je ta scenarij neustrezen in ga kot takšnega zavračamo. Vse podane pripombe bomo zbrali in oblikovali ter naknadno posredovali zveznemu odboru za pripravo štafete.
V primeru sprejetja predlaganega koncepta zaključne prireditve se delegacija naše OK zaključne prireditve NE BO UDELEŽILA!
4. Menimo, da mladinska organizacija izgublja ogromno časa in energije ob vprašanju štafete, zanemarja pa vsebinsko pomembnejša vprašanja, kot so: gospodarstvo in tehnološki razvoj, ekologija, ustavne spremembe, spremembe ZZD ...
Zdravko Klemen
SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA OBČINE LOGATEC
Valorizacija družbenih pomoči za otroke in prispevkov staršev k oskrbnim stroškom v VVZ Kurirček
V skladu s sklepom komisije za usklajevanje programov socialnega varstva o sprotnem usklajevanju socialnovarstvenih pomoči s tekočimi gibanji v letu 1987 z dne 8 10. 1986 in sklepom skupščine Skupnosti otroškega varstva občine Logatec z dne 3. 3. 1987 ter v skladu s podatkom Zavoda SRS za statistiko o rasti poprečnih osebnih dohodkov v SRS v letu 1986, ki znaša 122,8%, se družbene pomoči otrokom in prispevki staršev s 1. marcem 1987 povečajo za 30 odstotkov.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE SOV Rajko RUPNIK, I. r.
Občinska zdravstvena skupnost
Kako iz rdečih številk
jeli in izvajajo vse možne ukrepe Bolj stisniti se ne da V letu 1986 so stroški na uporabnika znašali 45900 dinarjev Manjši so bili samo v občini Ribnica. Skokovito pa so narasle cene zdravil, in spe-
cialističnih storitev Pri tem pa bi tudi uporabniki z večjo skrbjo za svoje zdravje, s preventivnim delovanjem in preprečevanjem delovnih in drugih nesreč močno pripomogli k izboljšanju stanja
Občinska zdravstvena skupnost je leto 1986 zaključila s 53 milijoni izgube. Na njen nastanek je vplivalo mnogo okoliščin, o katerih je tekla beseda tudi na zadnji seji občinske zdravstvene skupnosti.
Na seji so ugotovili, da je v letu 1986 narasel fizični obseg bolnišnično oskrbnih dni, ki so tudi najdražja oblika zdravstvenega varstva Leta 1985 je bilo realiziranih 13.771 oskrbnih dni, v letu 1986 pa 14.756 dni.
Drugi vzrok, ki je bistveno vplival na rdeče številke, je nižja rast osebnih dohodkov in materialnih stroškov v naši občini v primerjavi z republiško, ki je osnova za določanje cen tistih zdravstvenih delovnih organizacij, ki sklepajo sporazume o svobodni menjavi dela neposredno z Zdravstveno skupnostjo Slovenije oz. z Medobčinsko zdravstveno skupnostjo Ljubljana
Usoden je bil tudi nenaden izpad medobčinske solidarnosti, ki je v negativen položaj pripeljal tudi ostale občinske zdravstvene skupnosti, ki so bile do leta 1985 prejemnice solidarnosti.
Splet teh okoliščin je torej obarval številke In kako naprej?
Strokovni delavci so menili, da v letu 1987 ne moremo pričakovati, da bi se fizični obseg storitev bistveno zmanjšal, saj je tudi obseg storitev v letu 1986 pod povprečjem zadnjih let in pod povprečjem Slovenije. Vsekakor pa bo potrebno s povečanimi napori izvajalcev in racionalnim ravnanjem uporabnikov, stroške zdravstvenega varstva še zmanjšati, ne da bi s tem prizadeli uporabnike zdravstvenih storitev. Občinska zdravstvena skupnost je že leta 1986 ob predlogu za zvišanje prispevne stopnje predložila program za sanacijo izgube in ukrepe Ti so naslednji:
Občinska zdravstvena skupnost se bo tvorno vključevala v reševanje vprašanja investicij in solidarnosti. Izvajalci so se v svojem stabilizacijskem programu zavezali za odpravo podvajanj enakih storitev, boljšo izrabo delovnega časa in sredstev ter za ohranitev doseženega obsega bolnišničnega in specialističnega zdravstvenega varstva.
Strokovna služba zdravstvene skupnosti bo dosledno izvrševala sklep o pripravi zahtevkov za povračilo stroškov zdravstvenega varstva. Poostrili bodo nadzor nad izvajanjem sprejetih programov in izstavljenimi fakturami, da bi preprečili plačevanje storitev, ki niso opravljene
Vse oprostitve plačil participacije bo obravnaval odbor za social-novarstvene pravice, na zdraviliško zdravljenje bo bolnike napotil samo konzilij bolnišnične dejavnosti, kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, le v izjemnih pri-
merih tudi konzilij osnovne zdravstvene dejavnosti Obseg oskrbnih dni zdraviliškega zdravljenja za člane ZZB NOV bo ostal enak tistemu v letu 1986. Čisto konkretni ukrepi pa so naslednji: uporabniki moramo dosledno spoštovati določilo o izbranem zdravniku, za zdravljenje alkoholizma se uporablja dispanzerski način dela, prevoze z reševalnim vozilom se povsod, kjer to dopušča bolnikovo zdravstveno stanje, nadomešča s prevozi z osebnimi vozili, do nege obolelega otroka je uporabnik upravičen samo, če pismeno izjavi, da v njegovi družini ni drugih članov, sposobnih za nego Skupnost bo letos na medicinsko rehabilitacijo poslala 20 otrok, del stroškov hotelskega dne pa bodo morali prispevati starši.
Poseben program ukrepov je predložil tudi zdravstveni dom. Na skupščini so delegati in strokovni delavci tudi ugotavljali, da sedanja prispevna stopnja ne bo zagotavljala pokritja programov. Prispevno stopnjo naj bi povišali od 0,5 do 1 %. S takim povišanjem bi bili še vedno pod povprečjem oziroma ravnijo občin, ki imajo enako močno gospodarstvo, oziroma enako dostopnost zdravstvenih storitev.
To so torej kratkoročni ukrepi, s katerimi naj bi premostili najhujše. Kaže pa, da bo dolgoročna rešitev mogoča le s sočasnim reševanjem ključnih problemov organiziranosti in delovanja zdravstva v republiki Do takrat se v občini lahko gremo le skrajno varčevanje, so poudarili razpravljalci.
Veliko pa bi lahko naredili tudi uporabniki sami Osveščenost za skrb do lastnega zdravja je vendarle zelo nizka, kot tudi stopnja preventivnega zdravljenja
Izgubo zdravstvene skupnosti bodo delno pokrili s prenosom presežkov drugih samoupravnih interesnih skupnosti, del izgube pa so prenesli v breme letošnjega leta
Eden od razpravljalcev je sicer malce ironično vprašal, kako naprej »Menda ne bomo prišli do tega, da bomo pacienti iz logaške občine v bolnišnici za kosilo dobili samo juho, drugi pa celo kosilo?« Vprašanje je smešno in žalostno hkrati Odgovor pa je v pravilni in enotni rešitvi v zvezi s solidarnostjo. Združujemo namreč kar precej več sredstev kot v ljubljanskih občinah, ob tem pa imajo naši pacienti v kritičnih primerih, ko gre za življenje veliko manjšo možnost, kot tisti, ki živijo v medicinskih centrih Izvajalci v občini so spre-
Raziskovalna skupnost
Denar je, nalog pa ni
Delegati na skupščini raziskovalne skupnosti so se ukvarjali predvsem s problemom, kako porabiti denar, ki so ga namenili za raziskovalne naloge Čudno, mar ne? Na eni strani govorimo in pišemo med prioritetne naloge razvoja raziskovalno in znanstveno delo, na drugi strani pa ni nikogar, ki bi ga tako delo zanimalo
Na letošnji razpis raziskovalna skupnost ni prejela niti ene prijave, čeprav so za občino izredno zanimive Oglasile se niso niti tiste strokovne organizacije, ki se s temi problemi ukvarjajo.
Čeprav denarja ni mnogo (zbira se po stopnji 0,04 %), ga nekaj le je. In če še tega ne znamo porabiti?
Marko Vrabl, predsednik raziskovalne skupnosti, je dejal, da v naši občini raziskovalca skupnost nima   profesionalnih izvajalcev,
vendar pa ni razumljivo, da se celo za nalogo o bodočnosti logaškega gospodarstva, ni prijavil nihče
Na seji so spregovorili tudi o inventivni dejavnosti Konkretnih rezultatov namreč na tem področju ni. Odločili so se, da bodo tudi v bodoče pomagali pri organizacijskem, finančnem in moralnem podpiranju inovatorjev. In kako naprej? Kako porabiti denar, namenjen raziskovalnim nalogam?
Delegati so se odločili, da razpis ponovijo, del denarja pa bodo. glede na dogovor z izvršnim svetom, združili za pripravo občinskih planskih dokumentov
Razpis raziskovalnih tem je bil objavljen v decembrski številki Logaških novic, informacije pa lahko dobite tudi na Skupnih strokovnih službah SIS, Notranjska 14, tel.
741-507
bn
Razpis
Skupnost otroškega varstva občine Logatec bo organizirala letovanje predšolskih otrok, starih od 5 do 7 let, in sicer od 21 do 28 avgusta v Savudriji.
Starši bodo prispevali k ceni penziona, ki bo znašal za otroka 3 700 din dnevno, 40 % od stvarnega mesečnega dohodka na družinskega člana v minulem letu, vendar ne več kot znaša polna cena penziona (25 900,- din)
Starši, katerih otroci niso vključeni v VVZ Kurirček, naj ob prijavi otroka za letovanje predložijo potrdila o osebnih dohodkih v letu 1986
Glede na razpoložljiva finančna sredstva Skupnosti otroškega varstva Logatec, je število otrok, ki se bodo lahko udeležili letovanja v Savudriji, omejeno na 56
V primeru, da bo prijavljenih več otrok, bodo imeli prednost:
- otroci, iz socialno in gmotno ogroženih družin,
- otroci, ki se v preteklih letih niso udeležili letovanja,
- otroci, ki niso vključeni v VVZ.
O odhodu in prihodu otrok, zdravniškem pregledu otrok, garderobi in vseh ostalih podrobnostih se bomo s starši dogovorili na sestanku, ki bo organiziran v VVZ Kurirček v začetku avgusta
Prijave sprejema Skupnost otroškega varstva občine Logatec, Notranjska 14/1 nad, soba 8. do vključno 20. aprila 1987.
UREDNIŠTVO LOGAŠKIH NOVIC
VABI K SODELOVANJU
RAZNAŠALCA
ZA PODROČJE KS NAKLO.
JAVITE SE PO TELEFONU 741-273
ALI OSEBNO NA OK SZDL, NOTRANJSKA 14,
LOGATEC.
Krajevna skupnost Rovte
Praznovanje dneva žena v Rovtah
8. marec bi bil lahko navaden dan v koledarju, a ni tako. 8. marec je dan žena, za katerega vedo malčki preden spoznajo težavnost poti od cicibanove šole do konca življenja. Tega dne se spominjamo vsi, kajti žena je mati in matere ne pozabiš nikoli.
V KS Rovte je aktiv kmečkih žena za svoj praznik pripravil razstavo enega najvažnejših opravil žene - gospodinje Želele so pripraviti razstavo jedi, ki so tipične za Rovte. Že kmalu pa so to zamisel opustile, ker so spoznale, da bi s tem pokazale veliko siromaštvo, saj so Rovte živele od skope zem-
lje. Nekoč je bil jedilnik sestavljen iz krompirja, zelja, fižola, koruze in suhega sadja. Meso je bilo samo ob delu v gozdu in na kak zelo velik cerkveni praznik.
Tako so pripravile razstavo domačih kmečkih jedi, ki so na mizah danes.
Vsaka krajanka KS Rovte je dobila cvet in skodelico turške kave. Proslavo so pripravili v osnovni šoli. Prisrčnost otrok iz vrtca in osnovne šole so z umetniško dovršenim petjem popestrili pevci Moškega zbora Alpina iz Žirov
Alojz Čuk
Krajevna skupnost Naklo
Pestro za dan žena
Navdušenje in sreča sta sijali iz oči žena tisti večer pred praznikom, ko so jim ob prihodu v osnovno šolo čestitali in izročili rdeč cvet.
Krajevna skupnost Naklo se je letos spomnila tudi vseh žena, ki niso zaposlene, in jih povabila na srečanje. Kulturni program so pripravili učenci glasbene in osnovne šole, žene so si ogledale tudi vrsto prelepih diapozitivov o lepotah slovenske zemlje. In ker je v tistem času potekal tudi kuharski tečaj, so tečajnice pod vodstvom Viktorja Premka-Vikija napekle tudi mnoge sladke dobrote.
Okoli 180 udeleženk srečanja je bilo zadovoljnih predvsem z zamislijo. »Saj ni pomembno, da nekaj dobimo, pomembno je to, da nismo pozabljene, da so se spomnili tudi nas!« Zamisel, ki je vredna posnemanja, kajne?
Prišla je pomlad
Težko pričakovana, malce mrzla, a začela se je! Prihajajočo pomlad pa vsako leto naznani tudi Gregorjev sejem. Pisan in živ je bil
letos. Kupovali smo semena in košare, grablje in zelišča in še kaj..
Cankarjeva ulica je svoj videz popolnoma spremenila Odela se je v živahnost, pisanost, življenje Avtomobile so zamenjale stojnice, kupčija je tekla.
Žal tudi taka, ki s sejmom, na-znanjajočim pomlad, nima nobene skupne točke. A strojnic s krama-rijo je bilo toliko, da si jih moral opaziti. Na njih se je bohotila plastika vseh vrst in oblik, živih barv in polna neokusa. In tudi ta neokus je menjal lastnike, kajti tudi otroci so zahtevali svoje. Včasih so otrokom kupovali bučno seme, in prav po tem so si semenj zapomnili. Zdaj je pot v otroške roke našel tudi pre-nekateri črni plastični tank!
Tudi Gregorjev sejem je del kulturne dediščine, zato bi bilo prav, da ga ohranimo takšnega, kot je nekoč bil: namenjen kmetom, da se oskrbijo s semeni in in orodji za kmečka opravila. Plastični krožniki z rdečimi vrtnicami in črni tanki na baterije s sejmom in ljudskim izročilom nimajo prav nič skupnega!!!
Obvestilo bralcem
Bralce obveščamo, da bo zaradi preselitve v nove prostore knjižnica v Narodnem domu zaprta od 25. aprila do otvoritve, ki bo predvidoma za dan mladosti.
Matična knjižnica Logatec
Opravičilo bralcem
Bralcem Logaških novic se opravičujemo za pomoto, ki je nastala pri tehničnem urejanju 2. številke glasila. Na četrti strani pri tekstu Zapojmo skupaj so zadnje tri vrstice preveč. Tekst PETROL DO GOSTINSTVO LJUBLJANA, n.sol.o.
TOZD MOTEL LOM, n.sub.o.
Logatec, Notranjska 73 bi fnoral biti postavljen pri razpisu delovnih mest za snažilke na 5. strani glasila.
Hkrati se opravičujemo Društvu upokojencev in Društvu invalidov ter Motelu Lom.
Uredništvo
Kaj je delal konservator?
Med poročili o izvajanju programa kulturne skupnosti je delegatska skupščina obravnavala 6. marca tudi poročilo Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
V njem smo na tretji strani lahko prebrali:
pom, razen topa pa opravil šji? p«
dOT.
Konservator zi zgodovinsko dedič letnega programa rednega »»drzen spomenike pri Kromarju v Dol. Lc za spomenik padlih v KOB na Jani« svetovne vojne na Hotederaici it na Grčarovskaia vrhu. Isti konsei nove za razglasitev na.jppmerabne; spomenike, pri česier Je bil izbe plsnlkov družberfga dogovora o vs gateo.
Veseli nas, da je konservator opravil opisano delo v 61 urah, kakor je navedeno v poročilu. Skrbi pa nas njegova strokovnost, saj si v teh urah ni uspel zapomniti niti imen krajev, kjer ti spomeniki stojijo. Strokovna organizacija, in to zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine gotovo je, pa bi morala skrbeti tudi za ohranitev slovenskega jezika.
leženec izgubil življenje, 29 udeležencev je bilo lažje poškodovanih, 17 pa težje.
Največ nezgod je bilo povzročenih zaradi prevelike hitrosti in vinjenosti voznikov.
Zanimiv je podatek, da se je 2/3 vseh nesreč zgodilo med 12. in 24. uro. Največ nesreč je bilo ob torkih.
Največ - 19 - nesreč je bilo na avtocesti.
ih ter«.«* o,le-
Graditelji, pozor!
Stanovanjska zadruga Logatec vas obvešča, da so člani upravnega odbora na seji dne 11.3. 1987 obravnavali tudi čas za poslovanje s strankami. Zaradi povečanja števila zadružnikov in prihajajoče gradbene sezone, so sprejeli sklep, da je potrebno podaljšati uradne ure.
Tako so od ponedeljka, 23 3 1987, uradne ure ob PONEDELJKIH OD 13. DO 16 URE, ob
SREDAH pa OD 14. DO 17. URE.
Zadružni pozdrav!
ameniKOv j,ob za zgodovinske sh dogovorjen na seji pod-
Iščemo črne ekološke točke!
!tvu snomer
v občini Lo-
) 1 vrh k t o r
Kaj pravijo številke?
V občini Logatec je 9125 prebivalcev, od tega je 4517 moških in 4608 žensk.
V 19 naseljih je 61 ulic in 2335 hišnih številk. (Vir: Informacije Zavoda SRS za statistiko)
V naši občini je 2968 zaposlenih, od tega 330 v negospodarstvu.
Naše delovne organizacije so lani izvozile za 11 milijonov dolarjev izdelkov ali za 1205 dolarjev za prebivalca. Uvozile so za nekaj več kot 4 milijone dolarjev ali za 462 dolarja vsak prebivalec občine.
Med izvozniki najdemo KLI TOZD Drobno pohištvo na 11. mestu v ljubljanski regiji.
Povprečni mesečni obračunani cisti osebni dohodek na delavca je znašal v letu 1986 v gospodarstvu 108.483 dinarje. Največje povprečne OD so prejemali delavci v
TOK Gozdarstvo 133.108 dinarjev, najnižje pa v Konfekciji 92.781 din.
Trenutno je v vrtcu 313 otrok, in sicer: 273 v centralnem vrtcu, 28 v Rovtah in 12 v Hotedršici. V organizirano varstvo je tako vključenih 39 % vseh predšolskih otrok.
V šolskem letu 1986/87 bo osnovno izobraževanje zaključilo 127 učencev Po sedanjih podatkih samo 3,9 % učencev ne bo nadaljevalo šolanja Za izobraževanje v neproizvodnih usmeritvah se je odločilo 42,7 % osnovnošolcev.
Štipendijo iz združenih sredstev prejema 58 dijakov in študentov, 22 pa jih prejema razliko h kadrovski štipendiji.
Lansko leto se je na območju občine Logatec zgodilo 35 prometnih nesreč, v katerih je en ude-
Bo naša prihodnost res taka? (Foto: D. Peršl)
Tudi naš časopis želi prispevati k osveščanju in varovanju našega okolja
Divja odlagališča odpadkov, avtomobilske karoserije, odlaganje strupenih snovi in še mnogo podobnih in hujših reči naredimo našemu okolju.
Da ne bi ravnali tako kot tisti, ki ga ne briga, če teče voda skozi streho, saj stanuje v drugem nadstropju desetnadstrop-nega bloka, vas vabimo k sodelovanju. Vaša opažanja, zgražanja, raziskave in mnenja pričakujemo na naslov uredništva, Notranjska 14.
Bodo otroci gledali jelko le v knjigah?
Sredi marca je občinska konferenca SZDL sklicala problemsko konferenco o varstvu okolja. Razprave o našem okolju in njegovem onesnaževanju so potekale v celi Sloveniji. Lahko bi rekli: zadnji čas! Problemi, ki smo jih povzročili sami, so namreč tako vpijoči, da zahtevajo hitro ukrepanje.
V uvodnem delu razprave je bilo sicer nekajkrat slišati, da je naša občina eno od tistih srečnih področij, ki nima industrije, ki bi okolje močno onesnaževala. Slišati je bilo, kot da pri nas na srečo še vedno dihamo zdrav zrak, pijemo dobro vodo in jemo zdravo hrano. In prav zato je še toliko bolj pomembno, da (to je razprava pokazala) se zavedamo problemov, ki
smo jih z neodgovornim ravnanjem že povzročili ali jih še bomo. Podatki, ki so jih nizali udeleženci razprave kažejo, da pravzaprav le ne smemo biti tako srečni, kajti tudi v Logatcu so problemi, ki jih moramo vzeti za svoje. Tudi večno pomanjkanje denarja ne more biti vzrok za uničevanje okolja.
Na razpravi smo pogrešali mnenja, pa seveda tudi razmišljanja naših delovnih organizacij. Tudi podatka o onesnaženju zraka nismo dobili, ker pač meritve niso bile opravljene. Dobili pa smo podatek, da spada notranjska regija v najbolj kritična območja propadanja gozdov. In dobili smo podatek, da so gozdovi v Logatcu prav gotovo
prizadeti nad povprečjem slovenskih gozdov. Delež jelke in smreke v naših gozdovih je namreč okoli 70 %. Ti dve vrsti pa sta najbolj prizadeti in z nadaljevanjem malomarnega odnosa bosta iz naših gozdov izginili. Si lahko predstavljate, da bi otroci sredi veličastnih notranjskih gozdov jelko nekoč gledali le v knjigah?
Podatek o čistosti pitne vode je pravzaprav razveseljujoč Sprožil pa je razmišljanje o širšem obravnavanju problemov, saj nobeno področje ni izolirano. Tako tudi naša čistilna naprava, čeprav majhna, bistveno pripomore k čistosti vrhniških voda. Širše razmišljanje zahteva tudi deponiranje odpadkov. Po podatku, ki smo ga zasledili v gradivu bo deponija v Ostrem vrhu zadostovala še za približno pet let. Toliko časa pa bi moralo zadostovati za rešitev o novi deponiji, mar ne?
Za mnoge hude reči smo krivi tudi sami. Povsod se pojavljajo divja odlagališča, avtomobilska karoserija sredi zelenega gozda je vsakdanja stvar, avtomobile peremo ob potokih, z njimi se vozimo čez polja in sploh počnemo reči, ki so z ohranjanjem okolja skregana. Predstavnik Jamarskega društva Logatec je v razpravi nanizal vrsto podatkov o naših hudih napakah, ki smo jih povzročili okolju. Akcija pregledovanja približno 600 podzemnih objektov še ni zaključena, vendar pa so podatki že zdaj zastrašujoči. Odstotek uničenih in zatrpanih jam in drugih podzemnih objektov je namreč izredno velik.
Razprava je torej pokazala, da le ne smemo biti tako srečni. Začeti moramo ukrepati. Od inšpekcijskih služb do vzgoje prebivalcev. Pri občinski konferenci bodo ustanovili svet za varstvo okolja. Dopolnjeno gradivo za problemsko konferenco pa bodo obravnavali tudi delegati naše skupščine.
Dražja parcelacija
Izvršni svet občinske skupščine je na 15. seji sprejel sklep o valorizaciji geodetskih storitev v občini Logatec. Zadnjič je bila valorizacija opravljena maja 1986 Nov predlog cen je geodetska uprava pripravila na osnovi predloga republiške geodetske uprave, ki želi cene v Sloveniji poenotiti in približati cenam, ki jih za iste storitve obračunavajo pooblaščene geodetske delovne organizacije. Ker pa bi bil skok cen v naši občini po tem predlogu prevelik, so se na geodetski upravi odločili, da k predlogu republiške geodetske uprave ne pristopijo in zaenkrat cene povečajo za 1,5 krat.
Tako je potrebno po novem odloku plačati naslednje zneske:
I. PARCELACIJA
1. navezava na geodetsko mrežo 10.000 din
2. parcelacija
a) parcelacija parcel velikosti do 0,3 ha na dva dela - 29.650 din
b) za vsak nadaljnji 0,3 ha -8.750 din
c) za vsako dodatno novo parcelo - 7.500 din
d) pri parcelacijah gozdnih parcel se cena poveča za 50 %.
II. PARCELACIJA NA OSNOVI ZAZIDALNIH OZIROMA UREDITVENIH NAČRTOV
1 Navezava na geodetsko mrežo - 10.000 din 2. Parcelacija za obod
a) za vsakih 10 m oboda - 6 300 din
b) za vsako novo nastalo parcelo - 7.500 din
III. EKSPROPRIACIJA DOLŽINSKIH OBJEKTOV
1. Navezava na geodetsko mrežo - 10.000 din
2. Hektometer (100 m) ekspro-priacije - 42.500 din
A13M HIMT2320q 80M3Rq .VI -AX AQ3»ŠIUM3S HI^TAOO^ 09 AHT2AT
1. Navezava na geodetsko mrežo - 10.000 din
2. Določitev meje
a) za grafično izmero za 2 mejni točki - 23.250 din
b) za vsako nadaljnjo mejno točko - 7.250 din
c) za numerično izmero za dve mejni točki - 12.500 din
d) za vsako nadaljnjo točko -5.000 din
e) prenos meje gozdnih parcel -cena se poveča za 50 %
V. UGOTOVITEV MEJE V MEJNEM UGOVOTIVENEM POSTOPKU
1. Navezava na geodetsko mrežo - 10.000 din
2. Ugotovitev meje
a) za dve mejni točki - 17 500 din
b) za vsako nadaljnjo točko -5.000 din
VI. POSNETKI ZA LOKACIJSKO DOKUMENTACIJO IN POSNETKI NOVOZGRAJENIH STAVB IN OBJEKTOV
1. do 0,5 ha - 22.500 din
2. za vsakih nadaljnjih 0,25 ha -7.250 din
VII. ZAKOLIČBE STAVB IN OBJEKTOV
1. stanovanjska stavba ali garaža - 12.500 din
2. industrijska zgradba - po dejansko porabljenem času
VIII. Geodetske storitve, ki jih ni možno zaračunati po zgoraj navedenih cenah, se zaračunavajo po dejansko porabljenem času.
Cena ure znaša:
- za terensko geodetsko delo -3.600 din
- za pisarniško geodetsko delo - 3.200 din
- za risarsko geodetsko delo -1.800 din
- za figurantsko delo - 1.580 din Cenam storitev po novem ceniku je potrebno dodati še stroške kilometrine, dnevnic in obrazcev.
Fotografi javite se nam!
Uredništvo Logaških novic vabi k sodelovanju fotografa. K sodelovanju vabimo vse, ki imate voljo za kreativno delo. Z vašo pomočjo bo naše glasilo pestrejše in zanimivejše! Oglasite se nam pismeno ali po telefonu 741-273!!!
Bi radi plesali?
Približno dvajset novih plesalcev imamo. Že nekaj tednov ob ponedeljkih in petkih pridno vadijo pod strokovnim vodstvom mentorice Livije Peršl. Spodbudno je tudi dejstvo, da so se za sodelovanje v skupini za izrazni ples odločili tudi fantje. Če bi se jim radi pridružili, pokličite tovarišico Livijo po telefonu 741-507.
Z zanimanjem pričakujemo prvo javno predstavitev!
Turistični kotiček
Vsi začetki so ponavadi težki, obotavljivi in negotovi. Še posebno to velja za področja, za katera menimo, da jih že dovolj in celovito poznamo. Povedano ustreza nedvomno tudi - turizmu! Vsak vrabec na strehi že dolgo čivka tisto znano geslo: »Turizem smo (v prvi vrsti) ljudje!« Očitno pa nam ta čislana krilatica ne pove skorajda ničesar smiselnega in oprijemljivega, vsaj v Logatcu ne. Turistična prizadevanja v našem (nekoč poznanem in cenjenem turističnem kraju) so tako redka, da bi jih človek lahko iskal z lučjo pri belem dnevu. Tisti redki posamezniki, ki pa se s to »ne bodi ga treba« dejavnostjo še ubadajo in skušajo mrtvilo turistične ponudbe predreti, verjetno bolj ali manj pesimistično ocenjujejo stanje, ki vlada ...
V teh primerih bo vsakdo najprej pomislil na tisto - »naj gredo skrbi na ramena drugih« in stvar bo vsaj na videz rešena. Pa vendar ne sme biti tako. Turizem postaja (ponekod pa že dolgo je) prioritetna gospodarska panoga Zakaj? Čisto preprosto. Raziskave kažejo, da so
sodobni turisti precej bolj zahtevni kot pred leti, ni jim dovolj le postelja, gostinska postrežba in podobno (seveda je tudi to element ponudbe). Turist hoče kraj, naselje, vas itd v prvi vrsti odkrivati, ga spoznavati, z njim živeti in pri vsem tem je izredno pomembno, kako se do njega obnašamo Neprimerno reagiranje natakarja, prodajalke, uslužbenke na banki, pošti, tudi nas samih povzroči, da tega gosta ne bomo več videli v Logatcu. In če dober glas seže v deveto vas, seže slab v stodeseto.
Naj bo za uvodno razmišljanje dovolj. Hkrati pa menimo, da je to ustrezen začetek: nekateri bi temu rekli manifest, za novo rubriko -TURISTIČNI KOTIČEK. Sem bomo vključevali vaša kritična mnenja, poglede na turizem v naši občini. Bodite kritični, inventivni: za boljšo turistično predstavitev našega kraja - s turističnim društvom naprej!!
Pripis uredništva: Vaše prispevke pričakujemo do 10. v mesecu. Pošljite pa jih na naslov uredništva, Notranjska 14, Logatec, za turistični kotiček.
Dogovorjena skrb ali negotova usoda
Konec februarja je predsedstvo kulturne skupnosti naše občine povabilo na srečanje s pomembnimi kulturnimi snovalci predstavnike družbenopolitičnih organizacij in organizacij združenega dela. Prva ugotovitev je bila, da sta čast prisotnosti DPO reševala sekretar OK ZK in predsednik občinskega odbora ZZB NOV; druga ugotovitev pa, da iz organizacij združenega dela ni bilo nikogar od vabljenih!!
Predsednik kulturne skupnosti je takoj za pozdravnim nagovorom odprl pomembnost vprašanja, ki naj bi ga obravnavali na srečanju: Kulturni domovi danes - jutri
Takoj ob zastavljeni temi je tudi nakazal edino možno alternativo: usodi uničenja moramo zopersta-viti voljo, hotenje in moč prenove. Vzdrževanje kulturnih domov je v naši občini morda najbolj zagatno, in zagatno bo bržčas ostalo vsaj še nekaj nedoločenega časa. Najboljše razmere so morda v krajevni skupnosti Tabor, kjer je bil pred nekaj leti kulturni dom dodobra preurejen in obnovljen. Drugače je v Hotedršici, koder se že leta in leta ubadajo z obnovo kulturnega
doma, vendar brez pravšnjih naložbenih sredstev stvar noče in noče h kraju. V Lazah, kjer si dvorano za kulturne potrebe deli namembnost še telesna kultura, so razmere prostorsko dokaj primerne, če ne štejemo sem precejšnjih tehničnih pomanjkljivosti odra. Na Tratah gostujejo vse kulturne prireditve v tesnem gasilskem domu, in ne kaže, da bi kmalu bilo drugače. Na Vrhu so razmere podobne onim v Lazah, vendar je šolski prostor (večja učilnica) spričo večjih ambicij primernejše opremljen, ne pa tudi najboljše. Morda so na najboljši poti za bližnjo prihodnost v Rov-tah, kjer je gradnja večnamenske dvorane, namenjena tudi kulturnim manifestacijam, v programu iz gla-
sovanega krajevnega samoprispevka.
Povsem v nasprotju z optimističnim pričakovanjem Rovtarjev pa je v občinskem središču Naklo, kjer samoprispevek ni bil izglasovan Narodni dom pa, vse manj vreden nazivanja kulturni dom, se nam pred očmi podira, izničuje in iz leta v leto daje vse manj možnosti za varno in kulturno delo. Vprašanje je: ali je resnično prav, da je usoda Narodnega doma v popolni odvisnosti od samoprispevka? Da ali ne? Večina kulturnega dogajanja v kulturnem domu je namenjena naši širši občanski skupnosti, ne le krajevni skupnosti; kinopredstave, razstave, poklicna gostovanja, občinske proslave, sedež matične knjižnice in še kaj Takoj, ko smo zvedeli za neuspeli samoprispevek, so se širile tudi trditve, češ sedaj pa z obnovo Narodnega doma ne bo nič.
Pa je res prav, da pustimo ta dom negotovi prihodnosti? Je prav, da pustimo negotovi prihodnosti vzdrževanje naših kulturnih domov? Ker temu vendar ne more biti tako, poziva kulturna skupnost našo celotno družbenopolitično skupnost na pomoč Če smo se o prenekaterih stvarh, bolj ali manj potrebnih, vselej znali sporazumeti, bomo vendar le našli besedo sporazuma tudi za reševanje vprašanj naših kulturnih domov
Namensko združevanje sredstev
Rudi Lipovec, predsednik gradbenega odbora za graditev knjižnice, je predstavil celotno problematiko gradnje knjižnice pa tudi celovito zamisel prenove Narodnega doma. Po dokončani knjižnici, bi se naj lotili prenove odra in dvorane in končno še preostalega dela Narodnega doma. Vendar načrti, ki so že izdelani in plačani, predvidevajo 500.000.000 - din naložbenega denarja. Tu se je računalo na samoprispevek. Ta ni uspel; priprave tečejo v drugo Vendar, ne glede na rezultat referenduma, bi se morale delovne organizacije opredeliti za združevanje namenskih sredstev za celovito prenovo našega kulturnega središča - pa tudi za obnovo in vzdrževanje drugih domov
Na poti iskanj
Andrej Logar, predsednik skupščine občine Logatec, je ugotavljal, da se utegne logaški kulturi slabo pisati, če se odnos predstavnikov DPO in OZD do kulture odraža v tokratni odsotnosti. Tem težje, če ni nihče opravičil svoje odsotnosti! Gre gotovo tudi za del dediščine, saj je bila v dveh srednjeročnih obdobjih kultura dovolj zanemarjena. Resnična zahvala gre našim entu-ziastom, da kulturno življenje kljubuje in se bogati. Tema večera je kompleksna in težavna. Samoprispevek je še vedno na dnevnem red2, gospodarska situacija je vsaj ne dobra, če že ni slaba Akumulacije ni. Z delovnimi organizacijami
se bo težko sporazumevati o nadaljnjih bremenih. Treba pa je stopiti na pot iskanj.
Zdravko Novak, zborovodja, je opozoril na vprašanje rednega vzdrževanja kulturnih domov. Kulturni dom v Gornjem Logatcu, komaj dobro obnovljen, že propada. Skrbništvo je skromno, če ga je sploh kaj.
Zajezitev propadanja kulturnih domov
Albin Čuk, član predsedstva kulturne skupnosti, je pritrdil, da je vzdrževanje kulturnih domov resnično zahtevno vprašanje Hkrati pa je nakazal možnost, da bi lahko kulturnim domovom priskočile na pomoč delovne organizacije, ki imajo v svojem sestavu vzdrževalne skupine To je stvar dogovora, vendar v tem vidi možnost zajezitve nadaljnjega propadanja kulturnih domov.
Dogodek stoletja
Martina Comino, podpredsednica skupščine občine Logatec, je menila, da je odnos do javnih zgradb naš stari greh, ki se še kar nadaljuje Odprtje nove knjižnice bo prav gotovo kulturni dogodek stoletja v naši občini. Narodni dom pa ne bi smel ostati, kakršen je, saj nam ni v nikakršen ponos Pa bi nam moral biti, ne le zaradi sedanjosti, tudi zaradi preteklosti in prihodnosti. Naš cilj mora biti sodobna knjižnica z urejenim Narodnim domom. Seveda, ne smemo prezreti nobenega kulturnega doma; vsak mora biti kulturotvoren
Pri ljudeh se začne in konča
Natanko tako meni Viktor Šen, sekretar OK ZKS Logatec V nadaljnjem je dejal, da občinsko vodstvo mora skrbeti za celoten občinski prostor; v to skrb so vključene tudi vse krajevne skupnosti. Nujno pa je, da damo osredju primerno kulturno podobo, ne bi se smeli ustavljati pred iskanji realnih možnosti od samoprispevka, prek reklamnih sredstev OZD, združevanja denarja društev, sredstev SIS, prek posojil in še česa Preudarki morajo biti že pravšnji, oklevanj pa ne bi smelo biti, kakor tudi ne more biti socialistične ureditve brez kulture.
+ + +
Resnično! Brez kulture tudi človeka ni
maš
DOPISUJTE V VAŠE GLASILO
Koncert priznanega pianista
Osnovna šola 8 talcev iz Logatca je ob letošnjem prazniku žena povabila v goste priznanega skladatelja in pianista IGORJA DEKLEVO. Tako osnovna šola nadaljuje tradicijo, da enkrat letno v goste povabi Priznanega slovenskega umetnika. Koncert, ki ga je z besedo in komentarji povazoval pianist sam, so poslušalci izredno lepo sprejeli.
Želimo si še več takih in podobnih kulturnih dogodkov.
Foto: D. Peršl
Kaj najraje berete?
To nismo vprašali vas, ampak knjižničarko v Narodnem domu. V preteklem tednu ste najbolj povpraševali po teh knjigah:
Krantz: MISTRALOVA HČI Robbins: LJUBEZEN S TUJCEM Steel: USODNA KRIŽANJA Taylor: GLAS SRCA Cato: VSE REKE TEČEJO Fast: PRISELJENCI Deforges: MODRI BICIKEL Plain: ZIMZELEN Holt: JUDEŽEV POLJUB Collins: NEDOVRŠENI ČAS Conran: ČIPKE Archer: IZGULJENA HČI
VETERINARSKI ZAVOD »KRIM« GROSUPLJE DE VRHNIKA Štev.: sl/87 Datum: 12. 3. 1987
RAZGLAS
Lastnike psov obveščamo, da bomo izvajali obvezno zaščitno cepljenje psov proti steklini za leto 1987 za območje občine Logatec po naslednjem razporedu. PONEDELJEK, 20. 4. 1987
od 9 do 10.30 - na dvorišču SO Logatec za naselja: Čevica, Narodni dom, Martinj hrib, Mandrge, Logatec in Brod,
od 11 do 11.30 - pri Krmavnerju - Grčaravec, od 12 do 12.15 - v Jakovici, od 12.30 do 13 00 - v Lazah pred trgovino, od 14. do 15 00 - v Hotedršici pri gostilni Turk, od 15.30 do 16 30 - v Logatcu (ponovno).
TOREK, 21. 4. 1987
od 9 do 9.30 - pri zadružnem domu na Tratah (za Trate in
Medvedje brdo), od 945 do 10.15- pri Kovaču-Nagodetu za Rovtarske Žibrše od 10 30 do 11.00 - pri zbiralnici mleka na Petkovcu, od 11.30 do 12.15 - na Vrhu pri šoli za Lavrovec in Vrh, od 13. do 14.00 - pri gostilni Rezka v Rovtah za Rovte, Hlevni
vrh, Hleviše in Praprotno brdo, od 14.30 do 15.00 - pri gostilni v Cestah.
SREDA, 22. 4. 1987
od 9 do 10 30 - pri zadružnem domu v Gor. Logatcu (za Gor. Logatec, Blekovo vas, Kalce in Gorenjo vas), od 11. do 11 30 - pri Merlaku v Logaških Žibršah
SOBOTA, 25. 4. 1987
od 8 do 10.00 - na dvorišču SO Logatec ZA ZAMUDNIKE!
Za cepljenje, pasje znamkice in registracijo psa se plača cepitelju taksa v znesku 2 900 din. Cepljenje je obvezno za vse pse, starejše od treh mesecev. Kontrolo cepljenih in necepljenih psov bo v letu 1987 opravil veterinarski higienik. Vsi necepljeni psi bodo pokončani, lastniki pa predani v up-ravno-kazenski postopek PSA NAJ PRIPELJE ODRASLA OSEBA NA NAJBLIŽJE MESTO CEPLJENJA!
Vodja enote Vrhnika: Ivan Kobal, dipl. vet.
Sindikalno tekmovanje v veleslalomu
Komisija za šport in rekreacijo pri Občinskem sindikalnem svetu Logatec je pripravila skupaj s Smučarskim klubom Logatec občinsko sindikalno tekmovanje v veleslalomu, ki je bilo na Sekirici. Na odlično pripravljeni progi (kljub odjugi) je sodelovalo 67 smučarjev in smučark iz 14 delovnih organizacij. Nekatere delovne organizacije se zaradi SOZD-ovskih iger tekmovanja niso mogle udeležiti. Priznanje je poleg najstarejše udeleženke in udeleženca prejela tudi najbolj vztrajna smučarka Marinka PETKOVŠEK, ki j e z zlomljeno smučko prismučala do cilja.
REZULTATI PO KATEGORIJAH: ŽENSKE - KATEGORIJA »B«
1 Žust Tatjana - SO Logatec
2 Arhar Joža - SO Logatec
3 Malnar Bosiljka   OŠ Edvarda Kardelja
4 Černe Marinka - KLI Logatec
5, PETKOVŠEK Marinka - SO Logatec
ŽENSKE - KATEGORIJA »A«
1, PiSljar Frida - VVZ Kurirček
2. Gorenc Zdenka - PTT Logatec
3 Tesnar Zdenka   Konfekcija Logatec
4 Merlak Polona - SO Logatec
5 Dodič Marinka - OŠ Edvarda Kardelja Lo gatec
MOŠKI - KATEGORIJA -C-
1 Šebalj Marko - KLI Logatec
2 CepiC Ralael - KLI Logatec
3 Albreht Štetan - KLI Logatec
4 Godina Franc - KLI Logatec
5 Prežel; Vojko - OŠ Edvarda Kardelja Lo gatec
MOŠKI - KATEGORIJA . B
1 Arhar Drago - KLI Logatec 2. Koprivnjak Robert - Obrtniki Logatec Kokalj Jakob - OŠ 8 talcev Logatec 3 Vatovec Božo   SIS Logatec
4. Lukan Tone - Obrtniki Logatec
5. Leskovec Franc - GG Logatec
MOŠKI - KATEGORIJA »A«
1 Mihevc Boris   KLI Logatec
2 Modic Andrej - KLI Logatec
3 Jereb UroS - KLI Logatec
4 Čuk Lado   KLI Logatec
5 Jenna Dušan - KLI Logatec
Med delovnimi kolektivi je premočno zmagala delovna organizacija KLI Logatec, ki je imela tudi največ tekmovalcev
REZULTATI:
točk
1 KLI Logatec 98
2 Občina Logatec 32
3 Obrtniki Logatec 22 4-5. OŠ Edvarda Kardelja in
VVZ Kurirček 14
8 OŠ 8 Talcev 11 7.-8 SIS in PTT 9
9 Konfekcija 7 10.-11. PM Logatec in GG 6
Ivan Pergovnik
ZAHVALA
ob prerani in boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
ANTONA ZGONCA
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in sodelavcem ter vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu v tako velikem številu in ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali toliko lepega cvetja, nam pa izrazili so-žalje in nam pomagali v najtežjih trenutkih. Iskrena zahvala tudi osebju ZD Logatec za skrb med njegovo težko boleznijo, govorniku Ratku Marušiču za poslovilne besede, pevskemu zboru za ganljivo petje na pokojnikovi zadnji poti ter gospodu župniku za opravljen pogrebni obred.
Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
IVANE KERMAVNAR
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so se je spomnili in jo pospremili na zadnji poti ter nam izrazili sožalje, darovali cvetje ali nudili kakršnokoli pomoč.
Posebna zahvala dr. Skvarči, ki ji je nudil skozi vsa leta zdravniško pomoč, gospodu župniku za lepo opravljeni obred ter tolažilne besede žalujočim. Zahvala krajevni skupnosti za besede, ki jih je podal Slavko Ker-mavner, ko je povzel in opisal njeno trdo življenje na kmetiji.
Posebna zahvala pevskemu zboru za ubrano petje ob njenem grobu. Žalujoči sinova, hčerka, vnuki in pravnuki
V mesecu februarju so se nadaljevala tekmovanja za Notranjski pokal po koledarju tekmovanj.
Veleslalom - Kalič - 7. 2. 1987
ml pionirke 3 Katja Kokelj, 6 Simona Menard
ml pionirji 3 Gašper Podjed, 5 Damjan Kune, 7. Beno Leskovec, 10 Uroš Krivec, 15 Rok PeCek, 22 Grega Treven
st pionirke 2 Karmen PetrovčiC
st pionirji 4 Boštjan LukančiC. 7 Blaž Se balj, 13. Mitja Albreht. 29 Tadej Nagode, 30. Tadej Leskovec
ml mladinke 4 Sandra Jereb
ml mladinci 4 Janez Maček. 5 UroS Jereb. 6 Peter Selan
Veleslalom - Ulovka 28. 2. 1987
cicibanke 1 PetraPeček,9 Anita PetrovčiC. 10. SaSa Sirca, 17. Tjaša Turk
cicibani: 7 Tadej VVindschnurer, 11 De Glena Aleš. 12 Andrej Novšak. 16 Lev Pu-pis. 18 Dejan Menart, 21 Vasja Leskovec, 23. Miha Avsec, 25 Uroš Godina. 28 Andraž Maglica, 29 Jaka KokalJ, 35 Sebastjan Hro-vattn, 38 Matevž Podjed
ml pionirke 3 Katja Kokalj, 8 Simona Menart. 11 Mateja Skvarča
ml pionirji 4 Gašper Podjed. 10 Damjan Kune. 14 Marko Lukan. 16 Grega Treven. 22 Rok Peček. 23 Beno Leskovec. 34. Bogo KogovSek.
Veleslalom - Ulovka - 28. 2. 1987
cicibanke 1 Petra PeCek, 5 Anita PetrovciČ, 7 Saša Sirca, 14 TjaSa Turk
Cicibani 4-5 Vasja Leskovec, 8 Ales de Glena, 9 Dejan Menart, 11 Andrej Novsak, 16. Lev Pupis. 19 Miha Avsec, 25 Andraž' Maglica. 27 Uros Godina, 28 Sebastjan Hrovatin 29 Tadej VVindschnurer. 31 Aljosa PeCek
ml pionirke 7 Simona Menart. 9 Petra Magltca. 11 Mateja SkvarCa
ml pionirji 9 Damjan Kune, 11 Marko L u kan, 14 Beno Leskovec, 21 Rok PeCek, 34 Bogo Kogovsek, 37 Gašper Podjed. 36 UroS Krivec
Smučarji tekmovali v veleslalomu
V soboto, 7 marca so se alpski smučarji zbrali na Širokih njivah v Logatcu na občinskem prvenstvu v veleslalomu za vse kategorije. V lepem sončnem vremenu in na trdi progi so tekmovali naši najmlajši smučarji in smučarke, pa vse do veteranov.
Skozi startna vratica je zapeljalo 151 tekmovalcev vseh starosti.
Cicibanke - latnlk 1878 In mlajše
1. Tamara Knez, 2 Ana Kreč, 3 Tina Sra-kar, a Špela Bezgovšek, 5 Stasu Mesec. 6 Katarina GostiSa, 7 Bojana Rupnik, 8 Mojca Gostiša. 9 Tanja Čuk
Cicibani - latnlk 1978 In mlajši
1 Andrej Kune, 2 Andraž Maglica, 3 Gašper Verbič, 4 Janez Mihevc, 5 Damjan Am-brožiC. 6 Aljosa PeCek. 7 David Čuk. 8 Primož Kokalj. 9 Dominik Petrovcič. 10 Franci Mihevc. 11 Borut Kreč, 12 Aljosa Sibelia, 13 Marko Gantar, 1 4 Matej Nagode, 1 5 Igor Knez, 16 Florjan AmbrožiC. 17 Borut de Glena. 18 Tadej Rupnik. 19 Iztok Zebec. 20 Marko TrCek, 21 Tadej de Glena. 22 UroS Godina
Ciclbanka - letnik 1976/77
1 Petra PeCek, 2 Anita Petrovcič. 3 Tjaša Turk, 4 Klara Selan, 5 Jasna Pleho. 6 Žel|ka CvetaS
Cicibani - latnlk 1976/77
1 Dejan Menart, 2 Ales de Gleria. 3 Jernej Semrov, 4 Tadej VVindschnurer, 5 Marko šebalj. 6 Miha Avsec. 7 Andrej Novsak. 8 Miha Menart. 9 Lev Pupis, 10 Branko Vidmar. 11 Robert Mikuž, 12 Damjan Križaj. 13 Ales Nagode. 14 Vasja Leskovec. 15 Mihu Speh. 16 Simon Krusec, 1 7 Damjan Menart. 18 Sebastjan Hrovatin, 19 Jaka Kokalj. 20 Damjan Mainik. 21 Janez GostiSa. 22 Matjaž Rus, 23 Rok Urbas, 24 Tine Skrlj, 25. Tomi Kobasič. 26 Erik Rihberger. 27 Uros Kogoj, 28 Deian Hristič. 29 Matej Gantar
Ml. pionirka - letnik 1974/75
1 Katia Kokali, 2 Mateja Skvarča, 3 Simona Menart. 4 Petra Maglica. 5-6 Darja Bezgovšek in Nataša Kokal|. 7 Petra VVind schnurei, 8 Kati Erker, 9 Jana Mikuž
Ml. pionir)! - latnlk 1974/75
1 Gašper Podjed. 2 Beno Leskovec. 3 Damjan Kune, 4 Uroš Krivec, 5 Edo Grda-dolnik, 6 Rok PeCek. 7 Uros Ivič. 8 Matjaž Srakar. 9 Primož Slabe. 10 Marko Marolt,
11. Janez Možina. 12 Aleš Trček, 13 Boris Govekar. 14 Ludvik Znm, 15 Marko Lukan. 16 Damjan Cigale. 17 Beno Možina. .8. Boštjan Čuk. 19 Vladimir Popovič. 20 Tomaž Gosar
St. pionirke - letnik 1972/73
1 Karmen Petrovcič. 2 Mojca Kozamer nik. 3 Mateja Slabe
St. pionirji - letnik 1973/73
1 Boštjan Lukančič. 2 Mit|a Albreht. 3 Boštjan Rupnik. 4 Han Nagode. 5 Tadej Leskovec. 6 Tadej Nagode, 7 Klemen Jereb. 8 Tomaž Rupnik, 9 Marjan Kurent. 10. Janez Rus, 11. Blaž Šebalj. 12. Aleš Pivk, 13. Primož Škerbec.
Ml. mladinke - letnik 1970/71
1 Sandra Jereb
Ml. mladinci - letnik 1970/71
1 Peter Selan. 2 Iztok Menart. 3 Uroš Je reb. 4 Jure Rupnik. 5 Damjan Rupnik, 6 Tone Kokalj, 7 Robert Ferenčak
St. mladinci    letnik 1968/69
1 Matjaž Jereb. 2 Miha Pivk. 3 Janez Ci gale. 4 Albert Malnar, 5 Robert Treven. 6 Niko Kobal, 7 Primož Pivk
Moški do 30 let
1. Andrej Modic. 2 Matjaž Mihevc. 3 Tomaž Lukančič, 4 Matjaž Zorman, 5 Peter Kosmač. 6 Jantz Molk. 7 Lovro Čuden. 8 Janez Maček. 9 Slavko Treven. 10 Jože Leskovec.
Moški od 30 do 40 let
1 Tomaž Smrtnik, 2 Drago Arhar, 3 Miro Semrov, 4 Franc Leskovec, 5 Ivan Modic, 6 Martin Kreč. 7 Tone Arh, 8 Niko Glavatovič. 9 Slavko Rupnik. 10 Janez Lukan. 11 Jože Lukan
Moški nad 40 let
1 Janez Podjed. 2 Marko Šebalj. 3 Rafael Cepič. 4 Boris Treven
28. 2. - 1. 3. 1987 - Drž. prvenstvo v biatlonu za pionirje -Delnice
Zelo uspešen nastop logaških tekmovalcev na državnem prvenstvu za pionirje, saj so v skupnem seštevku zasedli drugo mesto za SK Romanija iz Sarajeva Tudi v posameznih kategorijah so posegli po visokih uvrstitvah.
ml pionirji 4 km 3 Miha Gostja, 6 Boštjan GostiSa. 7 Jožko PetkovSek
ml pionirke - 3 Simona Žibert. 4 Vesna Dolenc, 5 Mateja AmbrožiC
st pionirji 5 km 8 Marko Leskovec. 9 Tadej Musec. 1 i Jure Smole
st. pionirke - 2. Urša FeCur
ml pionirji 3 km - 2 Jožfco PetkovSek. 4 Miha GostiSa. 6 Boštjan GostiSa
ml. pionirke - 1 Vesna Dolenc, 2 Simona Žibert, 3 Mateja AmbrožiC
st. pionirji 4 km 5 Jure Smole, 8 Marko Leskovec, 9 Tadej Musec
■t. pionirke - 1 Urša FeCur
Tretji dan so bila na sporedu tekmovanja v štafetah, kjer so presenetili predvsem sta rejSi pionirji, ki so dosegli zmago
ml pionirji - 2 mesto (Jožko PetkovSek, Miha in BoStjan GostiSa) 3 x 3 km
ml. pionirke - 1 mesto (Simona Žibert. Mateja AmbrožiC, Vesna Dolenc) 3 x 3 km
st pionirji - 1 mesto (Marko Leskovec. Tadej Musec, Jure Smole) 3 x 4 km
1. 3. 1987 - Odprto prvenstvo Reke - Platak
Večja skupina tekačev iz Logatca in Hotedršice se je udeležila tekmovanja na Platku
ml cicibani 5 Marko Žibert
st cicibani 1 Vasja Rupnik, 3 Davor Jeri-na, 11 Gregor Lukan, 16 Tadej Nagode. 18 Matjaž Merlak, Blaž Merlak
st cicibanke 3 Bojana Jerma, 4 Tanja
Zelene. 10 TjaSa Krpan, 11 Jerneja Boben ml pionirji 1 Janko Moroz. 12 Miha Nagode, 13 Janko Logar. 14 Igor Velikonja, 20. Žiga Janželj
ml pionirke 1 Darja Rupnik. 2 Neža Merlak
st pionirji 4 Bons Zelene, 7 TomaŽ Rup
nik, 8. Iztok Rudolf
st pionirke 4 Marija Eržen, 5 Boža Logar mi mladinci 2 Andrej Lukan. 3 BoStjan
Rupnik
ml mladinke 1 Jožica Nagode
st mladinke 1 Irena Leskovec. 3 Mojca Usenik, 4 Marta Eržen, 5 Irena PetkovSek
Člani I; 2. Jože Nagode, 3 Stane Moroz. 5. Roman DodiC. 6 Borut Fefer
člani ll 1 Konrad Merlak, 2 Srečo Brus. 4 Ivan Pergovnik
članice I 1 Marinka DodiC. 3 SaSa Lipovec
Članice II 1 Bosiljka Malnar 2 Stanka Prezelj
članice III 1 Marinka PetkovSek člani III 1 Vojko Prezelj. 3 Polde PetkovSek
8. 3. 1987 - Žito pokal - Gorje
Peta tekma za Pokal Žito je bila v organizaciji Gorjancev na Rudnem polju na Pokljuki.
ml pionirji 1 Miha Gostiša. 4 Jožko PetkovSek. 14 BoStjan GostiSa. 42 Vasja Rupnik. 45 Janko Moroz, 55 Davor Jenna
ml pionirke 14 Darja Rupnik, 17 Mateja AmbrožiC 38 Bojana Jenna
st pionirji 8 Jure Smole. 21 Tadej Musec, 46 Boris Zelene
st pionirke 20 Simona Žibert, 22 Vesna Dolenc
21. In 22. 3. 1987 - Rep. prvenstvo v biatlonu - Stai i trg
Na Babnem polju je bilo republiško prvenstvo v biatlonu za vse kategorije Zaradi tekme v Žito pokalu je bilo zastopstvo iz Logatca nekoliko okrnjeno, rezultati pa so bili vseeno zelo dobri
ml pionirji 4 km - 1 Jožko PetkovSek, 2 BoStjan GostiSa. 3 Miha GostiSa
ml pionirke - 1 Vesna Dolenc, 2 Simona Žibert. 3 Mateja AmbrožiC
st pionirji 5 km - 3 Tadej Musec. 4 Marko Leskovec
•t. pionirke - 1 Urša FeCur
ml mladinke 7,5 km - 1 Melita Malnar
st mladinke - 1 Mojca Usenik. 2 Irena Lt skovec
ml pionirji 3 km - 1 Boštjan GostiSa
ml pionirke - 1 Simona Žibert. 2 Vesna Dolenc
•t. pionirji 4 km - 3 Tadej Musec. 5 Marko
Leskovec •t. pionirke ■ 1 Urša FeCur ml mladinke 4 km - 1 Melita Malnar st mladinke - 1 Irena Leskovec, 2 Mojca
Usenik
Iz nekaterih tekem še nismo dobili uradnih rezultatov, vse te pa bomo objavili v naslednji številki Logaških novic, morda tudi z oceno sezone.
ODPRTO OD 9. DO 12. URE in OD 13. DO 16. URE,
ob SREDAH OD 9. DO 12. URE in od 15.30 DO 18. URE.
OB SOBOTAH ZAPRTOI
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
OKULISTIČNI PREGLEDI
PONEDELJEK OD 14. DO 16. URE
Naročila za pregled sprejemam vsak dan!
SE PRIPOROČAM!
KULTURNA KRONIKA
vabimo vas
Filmski spored za april
3. -5. ameriška komedija MICKI IN MAUDE, režija B. Ed-
vvards, glavne vloge D. Moore, A. Irving
Režiser nekaj Pink Pantherjev se še vedno poskuša v komediji. Imenitni Duddley Moore igra očeta dveh otrok dveh različnih žensk. Dovolj za zaplet.
4. -5. ameriška kriminalka PAST ZA EDDIEJA MACONA, r.
J. Kanevv, gl. vi. K. Douglas, J. Schneider
Stari Kirk Douglas preganja pobeglega kaznjenca, po nedolžnem obsojenega na poti v Mehiko.
7. ameriška kriminalka DAN MORILCA, r. B. T. Smith, gl. vi. C. Connors, G. Ford, R. Roundtree
G/enn Foro" *gra magnata, ki ga ob eksploziji njegove /ahte zanima predvsem neki dokument, ne pa denar.
10. -12. hongkonški pustolovski VELIKI BELI GOSPODAR, r.
G Ho, gl. vi. J. Stiervvald, C. W. Man
Karate lilm za ljubitelje te zvrsti.
11. -12. ameriška psihološka drama SILKVVOOD, r M Nic-
hols, gl vi. M. Streep, K Russell
Resnična zgodba Karen Silkwood. ki je 1974. leta na skrivnosten način umrla, ko je odkrila radioaktivno nevarnost v neki tovarni. Sodobna tema in odlična igra Meryl Streep, ki jo poznamo iz KRA-MER PROTI KRAMERJU in ŽENA FRANCOSKEGA POROČNIKA.
14 ameriška komedija FANT IZ KLUBA FLAMINGO, r. Garry Marshall, gl. vi. M. Dillon, R. Crenna
Dober mladinski film o mladem lantu. imenitnem kvartopircu, ki v klubu Flamingo pokaže svoje sposobnosti. Film pove, da bodočnost vendar ni v hazardu in uspehu, marveč v po'.tenem delu. Imeniten je mladi Matt Dillon.
17, -19. ameriški pustolovski TERMINATOR, r J Cameron, gl.
vi. A. Schvvarzenegger, L. Hamilton
Slavni Conan prihaja tokrat kot negatiVec, kot človek-slroj. Tehnično precej dovršen tilm, tipičen za današnje zmogljivosti tilmske industrije
18. -19. francoski erotični JOY - RADOST ŽIVLJENJA, r S.
Bergon, gl. vi. C. Udy, G. A. Huart
Zgodbo iz življenja manekenk. Zasoljena, trpeča in okrutna.
21 izraelska drama IZZA REŠETK, r. U. Barbash, gl vi. A Zadock, M Bakri
Iz Izraela prihaja pošten tilm o sodelovanju židovskih in arabskih zapornikov. Film so z nagradami pohvalili že po vsem svetu.
24. -26. ameriški znanstvenofantastični ISKANJE V VESO-
LJU, r L. Nimoy, gl. vi. W. Shatner, L. Nimoy.
Tretji rM boljših fantastičnih filmov STAR TREK Spektakularnost je sicer očitna, vendar so človeški odnosi v ospredju.
25. -26. ameriški triler ČASTNI KONZUL, r J. MacKenzie, gl.
vi R Gere, M. Caine, E. Carillo
V glavni igralski zasedbi se srečujemo z ugrabitvami in političnimi spletkain v Argentini Marsikaj je res in danes odkrivamo resnico o general kih vladavinah iz preteklosti.
28. nemški triler DVIGALO V OKVARI, r. C. Schenkel, gl. vi R. Soutendijk, G. George
Ze znana tema o odnosih, ki se razkrijejo v posebnih oko/iič/nari, v dvigalu, ko ostanejo v t,jem zaprti slučajni potniki ob koncu ted
Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Predsednik izdajateljskega sveta Franc Jerina. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Branka Novak, tehnični urednik Miro Leskovec, lektor Irena Lipovec. Številka žiro računa 50110-678-87486 Tisk Šolski center tiska in papirja. Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov
PRISRČNO OB DNEVU ŽENA. - Ob koncu prve in v začetku druge izmene so delavkam Valkartona ob dnevu žena zapeli pevci Moškega pevskega zbora Logatec pod vodstvom zborovodje Primoža Sarka Priložnostni zborovski program so kot že nekaj let doslej obogatili učenci osnovne šole Edvarda Kardelja. Plesali so, igrali, recitirali in poželi veliko aplavza, s svojo otroško prisrčnostjo pa izvabili tudi kako solzo.
Zvečer pa je na odru Narodnega doma zaživela komedija Zaradi stanovanja, ki so jo odigrali člani dramske skupine Vrh nad Rovtami Gostovanje je organiziral občinski sindikalni svet.
V Hotedršici so člani mladinske dramske skupine zaigrali delo ČAROBNA PALIČICA, ki jo je režijsko pripravil Rudi Čamernik, pri delu pa je pomagala tudi Francka Čuk. Nastopili so tudi učenci podružnične šole in plesna skupina.
V Rovtah pa je aktiv kmečkih žena pripravil prav zanimivo razstavo jedi za različne priložnosti. Nekaj od domačih dobrot so obiskovalci lahko tudi kupili. Kulturni program so izvedli učenci podružnične šole in moški pevski zbor Alpina Žiri. bn
KLI Logatec je 7 marca 1987 počastil dan žena s posebno kulturno prireditvijo v Narodnem domu Logatec. Svoje žene in upokojenke so delavci povabili na popoldanski koncert Logaškega okteta, ki je nastopil s sporedom narodnih in domoljubnih pesmi. Za vedro razpoloženje je poskrbel humorist Marjan Roblek-Matevž:
VESELI VEČER; - Kulturno društvo Rovte uspešno gostuje z razvedrilnim programom po naši občini. Predstavo, v kateri sodelujejo dramska in pevski sekciji društva, je uspešno zrežiral Franc Kogovšek.
ZBOROVSKA PESEM NA VRHU; - Člani Mešanega pevskega zbora DMG Logatec so na prvi pomladanski dan zapeli na Vrhu. Koncert narodnih in umetnih pesmi je sodil v program dvodnevne intenzivne vaje Pevci so letos že drugič izbrali za vaje prijetno okolje vrhovske šole. Dobri pogoji za delo in gostoljubje mladincev so bili porok za uspeh Vaja sodi v programu dela zbora kot priprava za letni koncert, ki bo 11. aprila v logaškem Narodnem domu bn
IZZIV LETOŠNJE UPRIZORITVE V HOTEDRŠICI -. Kulturno športno društvo Hotedršica je 5. marca 1987 uprizorilo groteskno komedijo izredno zanimivega italijanskega dramatika iz sosednje Julijske krajine Luigija Can-donija »Eva se bo rodila jutri« Že naslov sam se spogleduje s prihodnostjo, In resnično gre za pretresljivo podobo sveta po atomski vojni. S prepletanjem dramskosti in komičnosti je avtor prikazal nesmiselno in pogubno tekmovanje velesil: prestiž za vsako ceno nas pripelje v atomsko vojno, ki je samomor za človeštvo V dogajanje je vpet vzhod, ki ga upodablja Nioska (igral ga je Tone Menart), in zahod, ki ga upodablja Arley (igral ga je Stanko Nagode). V svetu strahotnih nasprotij pa se rodi Eva (igrala jo je Marinka Vav-ken), kot izziv človeškosti - kot Lepa Vida s svojim neutolažljivim hrepenenjem po lepem, po življenju
Režiser predstave Rudi Čamernik seje uspešno spopadel z izzivom te humanistične, rečemo lahko tudi antimilitaristične groteske Režiserju v pomoč so bili še: plesalka (Alenka Logar), statistka (Srečo Moroz in Vesna Vavken), svetlobni efekti (Jure Korenč), glasbena oprema (Matjaž Petrov-čič). Z izredno čutečnostjo in smislom za učinkovito figuraliko je oblikoval zelo funkcionalno sceno in kostume Mitja Rupnik. Mgž
Čestitke za pogum, izziv in uspeh
EX TEMPORE KLI 86 - Gusti Zajec