2 KRONIKA .3 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 Rok Stergar O posilni nečistosti, oskrumbi in druzih velikih nesramnostih Nasilje v družini ob prelomu stoletja Dne 22. aprila 1902 je ljubljanska mestna poli- cija ovadila 49-letnega ljubljanskega svečarja, tr- govca in posestnika več hiš Oroslava Dolenca,^ stanujočega na VVolfovi ulici številka 10. Vzrok za to ovadbo je bila govorica, ki naj bi se že več dni širila po mestu ljubljanskem, da je "...Oroslav Dolenc svojo hčer Vido spolno rabil še predno je izpolnila 14. leto... " ^ In, kot se rado zgodi, naj bi vse skupaj privedlo do tega, da je še ne 15-letna hči^ zanosila in naj bi v mesecu avgustu tudi rodila. Ker je Oroslav Dolenec tovrstno ravnanje od- ločno zanikal, se je policija obrnila na njegove uslužbenke. Tu je naletela na bolj voljne (in očit- no dobro informirane) "sodelavke". Dve njegovi uslužbenki sta izjavili, da sta videb, kako je Oroslav nekoč hä zvabil v sobo, kjer je ostala več kakor uro dolgo. Ko sta jo očitno sumničavi us- lužbenki pozneje povprašali, kaj se je tačas doga- jalo, naj bi jima Vida pokazala, da jo je oče "spol- sko rabil". S tem dogajanjem pa naj bi bila dobro seznanjena tudi Vidina mati in Oroslavova žena Antonija Dolenec. Ta naj bi (če verjamemo ne- znanemu(im) polidjskemu(im) informatorju(em)) svojemu možu večkrat očitala, kaj da počne z nju- no hčero. Zadevo je dodatno zapletla še skrivnostna smrt Neže Gorjančeve, bivše Dolenčeve prodajalke, ki je "...lansko leto dne 19/5. nagloma umrla in se je govorilo, da se je zastrupila z nekimi rožami... " ^ Dokaj jasen je s tem povezan stražnikov namig, da se je gospod Dolenc zelo potrudil, da stvar ne bi prišla v časnike. Položaj Oroslava Dolenca pa je le še poslabšalo mnenje polidje, da je "...moralično na prav slabem glasu...", kar naj bi potrjevalo tudi njegovo obiskovanje ljubljanske javne hiše (ki ga ni zanikal) in spolna bolezen.^ Oroslav Dolenec je bil seveda nemudoma "aretovan".^ Primer gospoda Oroslava pa je polidja predala deželnemu sodišču v nadaljnjo obravnavo. Da bi si olajšali nadaljnje obravnavanje nasilja v družiru se sedaj poslovimo od "zgodb, ki jih piše življenje", in naredimo nekajstranski izlet v teorijo ter si poglejmo, kako je stvar obravnavala država. "Mi Franc Jožef Pervi..." Če hočemo nasilje v družini presojati s stališča tedanjih oblasti, je neizogibno, da najprej pogle- damo, kako je bilo to področje urejeno v tedaj veljavni kazenski zakonodaji. S pravnega stališča je pač vse, kar ni prepovedano, kljub morebitni moralni ali drugačni spornosti, stvar posameznika in njegove odlodtve. V obravnavanem času je veljal v avstrijski državi Kazenski zakon o hudodelstvih, pregreških in prestopkih] ki je bil nova, dopolnjena izdaja ^ v zglaševalnih polah je priimek zapisan kot Dolenec (Zgodovinski arhiv Ljubljana, LJU - Mesto LJ - Do- movinstvo, Zglaševalne pole 6 (DO-FERKULA)), poli- cijski zapisniki pa govorijo o Dolencu. Oroslav Dolenec je bil rojen 12. 4. 1853 v Skofji Loki in je bil lastnik vsaj treh hiš v Ljubljani: VVolfova ulica 10, Žabjak 3, Cer- kvena ulica 21 (današnja Eipprova); (Vladislav Fabi- janač. Knjiga Ljubljanskih hiš in njih stanovalcev, Ljubljana 1943). 2 ZAL, REG I/fasc. 1281, fol. 249. Sicer je ovadba le del "šopka", ki je povezan s tem dogodkom in ga sestav- ljajo še Poroalo o zaporu, nekaj poizvedb deželnega sodišča in policijskih odgovorov nanje (ZAL, REG 1/fasc. 1281, fol. 249-254). ^ Vida Dolenec je bila rojena 29. 4. 1887 (prav tam, LJU - Mesto LJ - Domovinstvo, Zglaševalne pole 6 (DO- FERKULA)). ^ ZAL, REG I/fasc. 1281, fol. 249. 5 Prav tam, REG 1/fasc. 1281, fol. 251. ^ Kot vedno, se je tudi tokrat našel nekdo, ki je želel situacijo izkoristiti. Nekaj dni po aretaciji Oroslava Do- lenca je 42-letni Korošec Andreas Strutz (tudi Štruc), ki se je predstavljal kot sodni uslužbenec, hotel od An- tonije Dolenec izvabiti 40 kron, s katerimi naj bi iz zapora spravil njenega soproga. Kot je pozneje ugo- tovila pohcija, ga je k temu nagovoril znani "delomržen pijanec in berač" Novomeščan Ernst Knific. Podjetje pa ni uspelo, ker Antonija ni nasedla precej prozorni zvi- jači (ZAL, REG 1/fasc. 1281, fol. 257-259). Uporabljal sem dopolnjeni slovenski prevod izdan v: Zbirka avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku. L zve- 74 43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino Zakomka o hudodelstvih in težkih policijskih pre- stopkih iz 1803. Edina bistvena sistemska novost izdaje iz 1852 je bila uveljavitev načela nulla po- ena sine lege (v členu IV. cesarskega patenta). Ka- zenski zakon je do časa, ki nas zanima, doživel še nekaj sprememb (najpomebnejše 1867, ko je bilo odpravljeno tepenje in vkovanje v verige), ki so zakon močno posodobile,^ a konkretno za te- matiko nasilja v družini niso prinesle nič novega. Kazenski zakon o hudodelstvih pregrešldh in prekrških je razdeljen na dva dela {O hudo- delstvih in O pregreških in prestopkih), ki sta naprej razdeljena na 27 oziroma 14 poglavij. Uvodna poglavja obeh delov so, kot se za zakon spodobi, namenjena definiranju hudodelstev, pre- greškov in prestopkov, naanom njihovega kaz- novanja ter olajševalnim ali obtežilnim okoliš- činam, ki jih je pri tem potrebno upoštevati. V nadaljevanju pa so zakonski členi (vsega skupaj jih je 532) posvečeni posameznim zločinskim dejav- nostim in concreto. Zakonski členi se z nasiljem v družini ukvarjajo neposredno ali posredno - umor ali požig je seveda kazniv tudi v družini. V pre- gledu zakona bomo torej navajali le člene, ki se te- matike neposredno dotikajo, pri drugih pa zgolj posebnosti, ki so povezane z njo. Že §. 2 med vzroki, ki izključujejo hudobni naklep, navaja, da se dejanje ne šteje za zločin če: je "...c) v polni pijanosti, katero si je kdo brez namena na hudodelstvo (poudaril R.S.) naklorvl (§§. 236 in 523), ali v kaki drugi zmotenosti misli, v kateri se storilec ni zavedel svojega dejanja, dopri- neseno bilo", in "...d) ako storilec še štimajstega leta ni dopolnil (§§. 237in 269)...'f prva situacija je prav klasična za našo tematiko, a tudi druga ni nepredstavljiva. 1° Naslednjič se ustavimo šele v če- trtem poglavju z naslovom O zlajšavah. Prvi para- graf tega poglavja pravi "Zlajšave, ki se tičejo sto- rilčeve osebe so: a) če storilec ni dvajset let star, če je slabega razuma, ali če je bila njegova izreja zelo zanemarjena (poudaril R.S.);... "^^ V šestem poglav- ju poseben člen našteva vrste hudodelstev - med njimi " 23. Fosilna nečistost.., 24. Oskrumba..., 25. Druga hudodelstva nečistosti..., 28. Pregnanje tel- esnega ploda (spočetka)..., 29. Izpoloženje (zane- senje) otroka..., 37. Dvojni zakon... ".^^ Člena 96 in 97, ki govorita o kaznivem dejanju Javne posilnosti", storjenem "z odpeljanjem (vne- senjern)"sta zanimiva kot odraz takratnega pojmo- vanja pravic zakonskega moža do življenske dru- žice.^'^ "§.. 96. Enajsti primerlej. Če kdo žensko zoper nje voljo po sili ali z zvijačami odpelje, namen bodi obrnjen na ženitev ali nečistost; ali, ako omoženo žensko, če ona tudi privoli, zakonskemu možu, dete njegovim roditeljem; varvanca njego- vemu varhu ali preskrbniku z zvijačami ali šiloma odpelje, naj se je namen tega započetja dosegel ali ne!' 97. Kazen odpeljanja, če odpeljana oseba ni privolila, ali še ni štimajstega leta dopolnila, je težka ječa od petih do desetih let, po meri rab- ljenih sredstev in nakanjenega ali storjenega zlega. - Ako je pa bila odpeljana oseba že saj štimajst let stara in je privolila, naj se nalaga težka ječa od šestih mescev do enega leta!' Štirinajsto poglavje O posilni nečistosti, os- krumbi in druzih velikih nesramnostih pa nas končno privede do členov, ki neposredno obrav- navajo dejanja v središču našega zanimanja. Kljub "obetajočem" nadnaslovu pa prvi člen tega po- glavja ni tak - posilstvo v zakonskem stanu je namreč izrecno izvzeto (združitev mora biti izve- dena "zunaj zakona" )^'^ in se je kot kaznivo deja- nje uveljavilo šele mnogo kasneje (v Sloveniji na- primer po drugi svetovni vojni, v Republiki Avs- triji pa celo šele 1989);^^ prej je veljalo le za "ka- vaürski prestopek". "§. 125. Kdor ženski nevarno preti, res silo dela ali njene občutke zvito omami, tako da se mu zo- prstaviti ne more, in se ž njo v takem stanu zunaj zakona telesno združi, stori hudodelstvo posilne nečistosti. " "§. 126. Kazen posilne nečistosti ali posiljenja ženske je težka ječa med petimi in desetimi leti. Ako je iz sile nastopila znamenita škoda na zdravju žaljene, ali celo na njenem življenju, naj se kazen podaljša, da bode med desetimi in dvaj- setimi leti trpela. Ako je hudodelstvo smrt žaljene uzročilo, se prisojuje težka ječa za vse žive dni. " Do večje veljave pa v družinskih situacijah pri- de naslednji člen, ki govori o posilstvu deklet pod štirinajstim letom in ki je smiselno uporaben tudi zek. Kazenski zakon, Ljubljana 1889, ki je zanimiv tudi zaradi dodanih izbranih sodb Kasacijskega sodišča. Za- kon je sicer izšel v št. 117 Državnega zakonika (2. junij 1852). Ker je slovenski (pravni) jezik do danes doživel mnoge spremembe je v primeru nejasnosti potrebno pogledati v nemško izdajo Das Strafgesetz über Ver- brechen, VergeJien und Lfebertretungen. Tu sem upo- rabljal izdajo z obsežnim komentarjem v: Oester- reichische Gezetzeskunde. Gemeinverständliche Kom- mentare, Wien 1913. S. Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961, str. 511. " Kazenski zakon..., § 2. V Trstu sta bila 1897 zaradi umora svoje stare mame na 5 in 3 mesece zapora obsojena 12-letni Viljem in 13-letni Alfred Mangachi. (Edinost, 9. in 19. feb. 1897). Kazenski zakon..., § 46. 12 Prav tam, § 57. 13 Prav tam, §§ 96 in 97. 14 Prav tam, §§ 125 in 126. 1^ Kazenski zakonik in BGBl. RÖ 242/1989. 75 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 znotraj družine. Dopolnjuje pa ga naslednji člen, ki govori o oskrumbi otrok - obeh spolov.^'' "§. 127. Zunaj zakona početo telesno zdmženje z žensko, ki se brez storilčevega prizadejanja v takem stanu nahaja, da se braniti ne more ali pa sama sebe ne zave, ali katera še ni štirinajstega leta spolnila, gre tudi za posilno neastost imeti in po §. 126 kaznovati. " "§. 128. Kdor dečka ali dekle spod štimajstih let, ah osebo, ko se braniti ne more ali pa ne zave, ne tako, kakor §. 127 v misel jemlje, temuč kako drugaa spolno zlorabi, da bi svojemu pohotu ugo- dil, doprinese, kadar to dejanje ni hudodelstvo v §. 129 črk. b) označeno, hudodelstvo oskrumbe, in naj se kaznuje s težko ječo od enega do pet let, pri jako obteževalnih okoliščinah pa do deset, in če nastopi kak v §. 126 omenjenih nasledkov, do dvajset let" V kompleks "hudodelstev nečistosti" sodi krvo- skrunstvo (oz. "krvosramnost")}^ ki se, kot pravi razsodba kasacijskega sodišča, stori "le s telesnim združenjem"}*^ Posebaj je potrebno poudariti, da se s tem členom ureja le krvoskrunstvo med so- rodniki v direktni liniji. Krvoskrunstvo med dru- gim sorodstvom pa, kot bomo še videli, velja le za prekršek in ga ureja §. 501. Krvoskrunstvo sicer ni nujno povezano z nasiljem, a je neizogibno nav- zoče pri dejanjih, ki sodijo pod §. 127. K Hudo- delsh/om neastosti pa spadata še "zavodba k ne- astosti" (gre za zapeljevanje oseb, ki so nekomu zaupane v varstvo) in "sovodstvo glede na nedolž- no osebo" (zvodništvo oseb zaupanih v varstvo);^ predpisana kazen za obe dejanji je težka ječa od enega do petih let.^l "§. 131. U. Krvosramnost, katera se doprinese med sorodniki v navzgomi ali navzdolni vrsti, naj izvira njih sorodnost iz zakonskega, ali neza- konskega rodu. - Kazen je ječa od šestih mescev do enega leta. " "§. 132. III. Zavodba, s katero kdo svoji skrbi ali sebi v izrejo ali podučevanje zaupano osebo za- pelje, da kako nečisto delo stori ali trpi IV. Sovodstvo, ako je bila po taistem nedolžna oseba zapeljana, ali če se ž njim zakrive starisi, varuhi, vzgojitelji ali učitelji proti svojim otrokom, varvancem, ali sebi v izrejo ali za podučevanje izročenim osebam. " Naslednje poglavje O umoru in uboju obrav- nava vse oblike in stopnje teh kaznivih dejanj, ki so dovolj pogosta tudi v družini. Kljub temu se ustavimo le pri členu, ki govori o detomoru.22 Za današnje razmere nedojemljiv, takrat pa pač odraz tudi pravnega razločevanja med zakonskimi in ne- zakonskim otrod je razloček v kaznovanju deto- mora enega ali drugega.^^ Omeniti je potrebno še, da je za to, da dejanje velja kot umor, potreben namen usmrtiti.^ "§. 139. Mati, katera svojega otroka ob porodu usmrti, ali ga poginiti pusti, ker mu nalašč pri rojstvu potrebne pomoči ne da, naj se obsodi, kadar je bil zakonsk otrok umorjen, v težko ječo za vse žive dni. Ce je dete nezakonsko bilo, je kazen pri usmrtenju težka ječa od desetih do dvaj- setih let, če je pa otrok poginu, ker se mu po- trebna pomoč ni dala, od petih do desetih let." Celotno naslednje poglavje (O pregnanju teles- nega ploda (aH spočetka)) je posvečeno prepovedi splava,^^ ki bi v skladu s takratnim pojmovanjem (o različnih današnjih dojemanjih le-tega tu seveda ne bomo pisali) tudi nekako sodil k nasilju v dru- žini. Kazen za poskus je ječa od pol leta do enega leta, za "uspešno" izvršeno dejanje pa težka ječa od enega do petih let. Zanimivo pa je, da je za očeta, če je bil sokrivec, veljala enaka kazen s po- ostrenjem. Posebej se kaznuje tudi splav brez materinega "vedenja in privoljenja". Nekakšno nadaljevanje člena o detomoru in poglavja o splavu je naslednje poglavje O izpo- loženji otroka. V treh členih je dejanje definirano in urejeno kaznovanje, pri katerem je narejen raz- loček, glede na kraj, kjer je bil otrok zavržen. Nikjer pa ni določena starost, do katere si otrok "...v otetbo svojega življenja sam pomagati ne more..."'^ 1^ Prav tam, § 127. ^' Prav tam, § 128. Členu je dodana razsodba Kasacijskega sodišča z dne 12. marca 1875 št. 983, ki osvetljuje raz- liko med § 127 in § 128; "Potipanje spolnih udov otrok za to, da se ugaja pohotu, je spolna zloraba v smi.flu §. 128" (v: Zbirka avstrijskih zakonov..., str. 57). j° Prav tam, § 131. Razsodba Kasacijskega sodišča z dne 28. januarja 1887 št. 14159 ex 1886 (v: Zbirka avstrijskih zakonov..., str. ^ Kazenski zakon..., % 132. Precejšno podobnost izrazov zavodba in sovodnost in podobno definicijo obeh de- janj razreši nemško besedilo, ki uporablja povsem eno- značna izraza Unzucht in Kuppelei (Das Strafgesetz..., % 132). Komentar v uporabljani izdaji tudi jasno opredeli pravno razliko med obemi dejanji: zapeljevanje, je namenjeno zadostitvi lastnih spolnih potreb, medtem ko gre pri zvodništvu za napeljevanje k nečistim dejanjem samim na sebi. Pri tem, za razliko od zvodništva, ki ga ureja § 512 KZ, ni nujna materialna korist zvodnika (v: Oesterreichische Gesetzeskunde...; str. 100 in 101). 21 Prav tam, § 133. 22 Prav tam ,§ 139. 23 Ilustrativen je navedek iz sodobnega uradniškega pri- ročnika: "Uneheliche Kinder sind überhaupt von den Rechten der Familie und der Verwandschaft aus- geschlossen." (Ernst Mayrhofer's Handbuch für den politischen Verwaltungsdienst, Bd. 5, Wien 1901, str. 90 in 91). 2^ Razsodba Kasacijskega sodišča z dne 17. decembra 1886 št. 12457 (v: Zbirka avstrijskih zakonov..., str. 61). 25 Kazenski zakon..., §§ 144, 145, 146, 147 in 148. 2<' Prav tam, §§ 149, 150 in 151. 76 43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino "§. 149. Kdor otroka take starosti, ko si v otetbo svojega življenja sam pomagati ne more, izpoloži, da bi ga smrtni nevarnosti izročil, ali tudi samo, da bi njegovo rešenje naključbi prepustil, stori hudo- delstvo, naj ga je k temu kakoršni koli uzrok pri- pravil." "§. 150. Ako je bil otrok na vstranskem kraju, kamor po navadi ljudje ne zahajajo, ali v takih okoliščinah izpoložen, da ni bilo lahko mogoče, da bi ga kdo kmalo zapazil in rešil, je kazen težka ječa od enega do petih let, in če je smrt otroka nastopila, od petih do desetih let " "§. 151. Če se je pa dete na takem kraju, kamor ljudje navadno zahajajo, in tako izpoložilo, da je bilo po pameti pričakovati, da ga bode kmalu kdo zapazil in otel naj se izpoloženje kaznuje z ječo med šestimi mesa in enim letom. Če bi pa bilo dete vendar umrlo, je kazen ječa od enega do petih let " V poglavju O hudodelstvu težke telesne po- škodbe, ki je določeno kot poškodovanje brez na- mena usmrtiti, zaradi katerega ima napadeni po- sledice namanj dvajset dni ali pa je pohabljen,^' je napad na "prave staiiše" ocenjen kot tovrstno hu- dodelstvo, "...če tudi poškodba ni taka, kakoršno §. 152 v mislih ima. " ^8 Starši so torej kot "duhovni, priče ali zvedena, ko svoj poklic opravljajo, ali zato, ker ga opravljajo"}'^ uvrščeni v posebno kate- gorijo in dodatno zaščiteni. Kot zadnje v prvem delu zakonika omenimo še štiriindvajseto poglavje, ki je posvečeno dvojnemu zakonu - bigamiji. Ta pač sam po sebi še ni nasilje, je pa dovolj povezan z družino, da si zasluži omembo. Člen 206 pravi: "Če oženjena ali omože- na oseba z drugo osebo zakon sklene, stori hudo- delstvo dvojnega zakona."^'^ Enakega zločina je kriv tisti, ki čeprav samski, ".. vedoma stopi v za- kon z oženjenim ali z omoženo. "! Kazen je v obeh primerih ječa od enega do petih let, ki je poostrena v težko ječo v primeru, da je bigamist (ali bigamistka) "...osebi, s katero je drugi zakon sklenil, svoj zakonski stan zamolčal... " V drugem delu, ki je posvečen pregreškom in prestopkom, najdemo vrsto zakonsldh členov "po- svečenih" družini in družinski problematiki. Ze v uvodnem poglavju, ki je namenjeno nekaterim uvodnim "pojasnilom" in kaznovanju, je zanimiv člen, ki govori o kaznovanju otrok. "Kaznjiva deja- nja, ki jih store otroci do spolnjenega desetega leta, je treba samo domačemu sbrahovanju pre- puščati; od začetega enajstega do spolnjenega štir- najstega leta pa se dejanja, katera se samo zavoljo nedoraslosti storilca ne pripisujejo za hudcxielstva (§. 2, črk d), kakor prestopki kaznujejo (§§. 269 in 270)."'^'^ Kaznovanju nedoraslih pa je posvečeno tudi celotno tretje poglavje. Meja za deliktno od- govornost je bila torej enajst let, do štirinajstega leta pa so bili otroci obravnavarü bistveno blažje.^^ Pri krivdi zakon določa dve možnosti, po ka- terih "nedorašeni zamorejo ... krivi postati"; hudo- delstva so zaradi mladosti ublažena v prekrške oz. prestopke ali pa so dejanja to že sama na sebi.'^^ Prva, določa zakon, se kaznujejo "...z zaprtjem v odločenem zapirališču, po okoliščinah od enega dneva do šestih mescev...",^^ kazni je potrebno dodati "...zraven dela, ki se njih močem prilega, vsigdar namenu primeren poduk dušnega pastirja ali kateheta... "?'^ druga pa "...se prepuščajo sploh domačemu sbrahovanju, če pa le-tega ni, ali če se pn tem posebne okoliščine kažejo, pokorjenju in naredbi oblastnije za varnost"^ Očiten je velik pomen, ki ga je zakonodajalec pripisoval domaa vzgoji (oziroma strahovanju) in vzgojnemu vplivu dela. V osmem poglavju O pregreških in prestopkih zoper varnost življenja srečamo člen, ki je ne- kakšna varovalka zoper detomore, ker določa ob- vezno prijavljanje rojstev neporočenih mater.■^^ Le- te so bile zaradi takratnega odnosa do nepo- ročenih mater (ki pa nikakor niso bile malo- številne)^ neke vrste "rizična skupina" za tovrstne zločine. Zakon za zatajitev poroda določa kazen od treh mesecev do pol leta."*! Še v istem poglavju je določba o "zanemarjanju bolnika po svojcih", ki za tiste, ki bi se jim dokazalo, da so dolžnost skrbi opustili, določa kazen do pol leta zapora.^^ "§. 339. Neomožena ženska, ki je noseča, mora pri porodu babico, porodničarja ali sicer kako po 27 Prav tam, § 152. 28 Prav tam, § 153. 2^ Prav tam, § 153. ^ Prav tam, § 206. 31 Prav tam, § 207. 32 Prav tam, § 208. 33 Prav tam, § 237. 3"* Če to primerjamo z današnjo zakonodajo, lahko ugo- tovimo dvig starostne meje za deliktno odgovornost mladoletnikov; po slovenski zakonodaji je ta meja do- polnjenih 14 let, do tedaj pa so otroci prepuščeni "do- mačemu straliovanju". 35 Prav tam, § 269. 36 Prav tam, § 270. Seveda v skladu s § 237 ta kazen velja le za otroke starejše od deset let. 37 Prav tam, § 272. 38 Prav tam, § 273. 39 Prav tam, § 339. 4° Avstrijsko povprečje za 1880 je bilo 14.99% (A. Puhar: Prvotno besedilo življenja, Zagreb 1982, str. 35). Za leto 1910 navaja brošura Aus dem Wilajet Kärnten naslednje odstotke nezakonskih otrok: Koroška - 37.2%, Kranjska - 6.4%, Goriška 4.8%; Koroška daleč izstopa zaradi po- sebne agrarne strukture in s tem povezanim načinom dedovanja (F. Zwitter: Korošlao vprašanje; v: F. Zwitter, O slovenskem narodnem vprašanju, Ljubljana 1990, str. 436). 41 Prav tam, § 340. 42 Prav tam, § 360. 77 12 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 steno ženo na pomoč poklicati. Če bi jo pa porod prehitel, ali bi ona zadržana bila pomoč poklicati, in ako bi ali mrtvo spovila, ali bi živo rojeno dete v štiri in dvajsetih urah po rojstvu umrlo, ima ona dolžnost, kaki za porodničarstvo pooblasteni, ali kjer take pri roki ni, kaki gosposkini osebi nazna- niti, da je porodila, in ji prezgodni porod ali pa mrtno dete pokazati. " Zakon v 376. denu za opustitev dolžne skrbi nad otroki predvideva kazen, ki jo določa § 335 - ta predpisuje za vse pregreške ali prestopke, ki povzročijo težko telesno poškodbo, zaporno kazen od enega do šestih mesecev, če nastopi smrt, pa kazen "hudega zapora"od pol leta do enega leta.^^ "§. 376. Sploh so tisti, ki imajo iz naravne ali prevzete dolžnosti skrb nad otrod ali drugimi ljudmi, kateri se sami nevarnosti čuvati in hraniti ne morejo, odgovorni za neskrbnost, ki se v spol- novanju te dolžnosti pripeti. Ako je torej takošen otrok ali tak človek usmrten ali teško na telesu po- škodovan bil, je tega, komur se skaže, da ni po dolžnosti zanj skrbel, po predpisu §. 335. kaz- novati. " Naslednji člen določa enako kazen za starše ali skrbnike, "...če se vode kuhanih makovk pri otrocih poslužijo."'^ Člen oatno priča o določeni razširjenosti tovrstne prakse "umirjanja" otrok v dr- žavi. Namakanje cudjev v makove izvlečke (ali alkohol) naj bi bilo razširjeno tudi v slovenskih deželah.^5 Navada je začela počasi izginjati z opu- ščanjem cudjev iz cunj in uveljavljanjem gumi- jastih cudjev v drugi polovid 19. stoletja. Skupino določb tega poglavja, posvečenih varstvu otrok pred neustreznim ravnanjem njihovih staršev, za- ključuje člen, ki prepoveduje in ustrezno kaznuje puščanje otrok na nevarnih krajih.^ Opozoriti je potrebno, da so kaznive le neskrbnosti, ki imajo hude posledice (težka telesna poškodba ali smrt), tiste z lažjim pa ne. Kakšno ravrianje je neskrbno. 43 Prav tam, §§ 376 in 335. Prav tam, § 377. Pri tem gre seveda za izvlečke iz makovih cvetov, ki vsebujejo vrsto opijatov, in ne to kar danes razumemo pod makovkami. Nemški tekst uporablja bolj nedvoumno oznako Anwendung des Absudes von Mohnköpfen (Das Strafgesetz..., % 2,77). A. Puhar, Prvotno besedilo..., str. 70. V. Mödemdorfer, Ljudska mediana pri Slovencih, Ljubljana 1964, str. 338. Proti nespečnosti se je uporabljalo tudi kajenje z ma- kom. Navada je bila razširjena zlasti na Koroškem, Savinjski (prim. A. Videčnik, Rože in čarovnije, Mozirje 1995, str. 105) in Šaleški dolini; še bolj splošno razširjena je bila uporaba alkohola, ki je bil sploh priljubljeno zdravilno sredstvo (pri otrocih naj bi pomagal tudi pri rasti zob, prav tam, str. 321). Knjigi p. S. Ašiča, Pomoč iz domače lekarne I in // (Celje 1984 in 87), ki sta za področje naravnega zdravilstva slovenska avtoriteta, maka sploh ne omenjata, kar verjetno potrjuje opu- stitev te navade pred časom, ki ga tu obravnavamo. ^ Prav tam, § 378. je odvisno tudi od gospodarskih zmožnosti staršev in kriteriji torej niso absolutni.^'' "§. 378. Ravno tako gre ravnati s tistimi, ki so dolžni za kakega otroka skrbeti ali nad njim čuti, ako je njih skrbi ali čuvanju izročen otrok bil za- voljo tega usmrten ali težko na telesu poškodovan, ker je bil v kraju za otroke nevarnem sebi samemu prepuščen. Kazen naj se poostri, ako se nesreča, ki se je otroku prigodila, zakriva. " O drugih prestopkih, kateri telesno varnost kratijo ali ji pretijo, govori deseto poglavje. Pose- ben člen na splošno ureja grdo ravnanje pri že omenjenem hišnem strahovanju; člen ni omejen le na družino, temveč prepoveduje tudi grdo rav- nanje med varuhi in varovand, udteljev z učend idr.^^ Posamezne situadje so podrobneje urejene v nadaljnjih členih. "§. 413. Pravica domačega strahovanja se ne more nikakor in nikoli razširiti do takega grdega ravnanja, iz katerega postrahovani na životu ško- do trpi Zatorej je tako hudo ravnanje starišev s svojimi otroci, varuhov z varovanci, enega zakonskega družeta z drugim, vzgojiteljev in učiteljev s svo- jimi vzgojena in učenci, učnih gospodarjev s svo- jimi učenci, in službinih gospodarjev z družino ka- kor prestopka kaznovati. " Prvi trije govorijo o hudem ravnanju staršev z otroki in kaznovalnih ukrepih v tem primeru. Za prvi tovrstni prestopek je predvideno, da je treba starše "...pred sodnijo poklicati, in jim prvič krivo rabo oblasti in naravi protivno brezsrčnost, ki se v njihovem ravnanju vidi, resno in ostro očitati..."; drugič pa "...je treba stanše pokregati, in zraven jim zažugati, da bodo, če bi še enkrat grdo delali, roditeljsko oblast zgubili, da se jim bo otrok odvzel, in na njih stroške v kakem drugem kraju izrejeval. V primeru odtne nepoboljšljivosti star- šev, ki se bi kazala s tretjo ponovitvijo, pa je potrebno "...precej prvikrat gori zažugano kazen izreči, in v ta namen z oblastnijo se pomeniti, da se varuh postavi " Izjemoma, če je bUo grdo rav- nanje zelo hudo ali pa "...bi čud (dušna narav) starišev bila takošna, da bi se druge nevarnosti za otroka bati bilo...", mora sodišče kazen odvzema otroka izred že prvič.^O Dodatno je urejena še možnost kaznovanja z oddanjem v rejo za starše. 47 Oesterreichische Gesetzeskunde..., str. 204. 4^ Prav tam, § 413. 49 Prav tam, § 414. 5^ Prav tam, § 415. Členu je dodana opomba, ki pojasnjuje izraz "čud" kot "srce" - torej je bolje "...če so starisi takega srca. " Ne gre torej le za primere duševno bolnih, marveč tudi zgolj "brezsrčnih" staršev (kako lahko go- vorimo o duševnem zdravju pri ljudeh, ki so sposobni pretepati lastne otroke tako, da "...postrahovani iz tega na životu škodo trpi... ", je drugo vprašanje). 78 43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensico krajevno zgodovino ki sami ne bi zmogli plačevati stroškov reje. V tem primeru jih pokriva "gosposka", starši pa so kazno- vani z poostrenim zaporom od enega tedna do treh mesecev.51 Dalje le en člen ureja tovrstno ravrwnje med zakonci samimi. Pri tem je zanimivo, da mora sodnik pri kaznovanju upoštevati željo napade- nega zakonca po ublažitvi ali oprostitvi kazni za napadalca, kar temu odpira vsakovrstne možnosti "prepričevanja".^^ Seveda vsi ti členi urejajo le prekoračitev pravice domačega strahovanja in ne izključujejo uporabe drugih členov, če gre pri tem za kazniva dejanja in ne le za prekrške. "§. 419. Ako en zakonski dniže z dmgim tako, kakor je v §. 413 omenjeno, grdo dela, je treba oba poklicati, in po tem ko se je hudo ravnanje preiskalo, je zakonskega, ki je z drugim grdo delal ojstro pokregati; po okoliščinah ga je treba z zapo- rom od enega tedna do treh mescev in pri po- navljanju s poostrenjem zapora kazniti. Vendar je družetu, s katerim se je hudo ravnalo, na voljo puščeno, za zlajšanje ali celo tudi za odpuščenje kazni prositi, na kar je sodniku vselej, kakor gre, gledati." V poglavju O pregreških in prestopkih zoper javno nravnost in lepo vedenje je tudi že ome- njeni 501. člen, ki kaznuje "neastost med žlahto in svasano". Kazen je določena z zaporom od enega do treh mesecev; za tiste, "...ki se v preiskavi za zapeljivce spoznajo...," pa kot hud zapor enakega trajanja. Poleg tega je obvezna ločitev krivcev po odsedeni kazni - seveda z namenom, da se prepreči kakršnakoli možnost ponovitve.^^ Prav to poglavje ureja tudi "prešeštvo". Pre- šuštvo res ni nasilno dejanje (vsaj fizično) in danes tudi ni več kaznivo, vendar je dovolj povezano z našo tematiko, da si velja ogledati, kako ga ureja takratna zakonodaja. Dejanje se ne preganja po uradni dolžnosti, temveč le na zahtevo "razžaljene strani" m še v tem primeru so postavljene nekatere omejitve; dejanje se ne more preganjati, če ga je razžaljeni že odpustil ali če "...od dobe, odkar je zanjo zvedel, skozi šest tednov zavoljo nje ni tožil."Če do pregona pride, je predvidena pro- stostna kazen od enega meseca do pol leta. Poleg je določena poostritev kazni za ženske, če "...za- more iz doprinesenega prešeštva vstati dvomba, ali je sledeči porod zakonsk ali ne. "^^ Prepovedano je tudi siljenje otrok v "zakonito neveljavne za- kone", v zakone, za katere obstaja zakonit zadržek. Kazen za tovrstni prekršek je zapor od treh do šestih mesecev.56 Seveda je v zakonu še vrsta členov, ki se po- sredno dotikajo naše teme, a kot že rečeno, so tu navedeni le tistì, ki so z njo močneje povezani. Prav tako je jasno, da bi bilo za natančnejšo ana- lizo pravnega položaja potrebno pregledati še mar- sikateri drug zakon. Tu naj navedem vsaj šolsko zakonodajo, državljanski zakonik in delovno pra- vo.^'' Ker pa bi nas to zapeljalo že v precej prav- niške vode in bi še podaljšalo suhoparno našte- vanje zakonskih členov, se bomo temu izognili. Veljalo pa bi raziskati še odnos dveh stebrov države - vojske in cerkve - do problematike. "Ata še tole vejco notri utaknite" aü policija in nasilje v družini Po tem malo daljšem izletu v pravno teorijo se spet vrnimo v življensko prakso. Sprehodili se bo- mo med primeri družiriskega nasilja, kot jih je za- beležila "slavna ljubljanska mestna policija" v svo- jih Ovadbah, Poročilih in Poročilih o zaporu ter nekaterih drugih dokumentih.^^ Pri tem ne sme- mo pozabiti, da so zadeve, ki jih je obravnavala polidja le (manjši) del celotne slike.^^ A ker so nam drugi deli ostali skriti, lahko o njih sklepamo le na podlagi vidnega in nekaterih današnjih ka- zalcev. Pregled policijskih arhivov nam odkriva podo- bo o nasilstvih, ki segajo od neskrbnega ravnanja z otroki, kraj v družini in glasnega zmerjanja prek 51 Prav tam, § 416. 52 Prav tam, § 419. 53 Prav tam, § 501. 54 Prav tam, § 503. 55 Prav tam, § 502. 56 Prav tam, §§ 507 in 508. 57 Pri delovnem pravu nas bi seveda zanimal položaj otrok. Pregled razvoja tovrstne zakonodaje v Avstriji daje: V. Sciimidt, Doneski k problemu otroškega dela v začetkih kapitalističnega razvoja na Slovenskem, Zgo- dovinski časopis, letnik X-XI, str. 122-153. 58 Rahločutnejše velja opozoriti, da so policaji zapisovali, kar so slišali in kar so jim ljudje povedali in se pri tem niso izogibali niti kletvicam; pri navajanju se temu pač nismo izognili. Ob tem velja navesti besede velikega opisovalca vsakdanjega življenja Jaroslava Haška: "Saditi rožice, ko govoriš, se mi ne zdi lepo. Tako govore tudi v parlamentih. Prav je rekel nekdo, da sme dobro vzgo- jen človek brati vse. Ob to, kar je naravnega, se .spo- tikajo .samo največje packe in rafinirani prostaki... Lju- dje, ki se spotikajo ob jedrnat izraz, so strahopetci, ker jih resnično življenje preseneča. In prav takšni slabiči so največji .škodljiva kulture in značaja. " ß. Hašek, Dobri vojak Švejk, 1. del, Ljubljana 1952, str. 273). 59 Nasilje v družini spada med kriminal, ki ga polidja iz različnih vzrokov izredno težko odkriva. Ocene kažejo, da uradno obravnavo doživi le manjši del kaznivih dejanj. Ameriške statistike potrjujejo težavnost odkri- vanja; le približno tretjina žrtev spolnega nadlegovanja ima telesne znake nadlegovanja. Zanimiv pa je poda- tek, da so storilci 13% spolnih zlorab otrok otroci (Thi- eves of Childhood, oddaja CNN 11. 2. 1995). 79 ! KRONIKA 1' časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 pretepov in spolnega nasilja vse do detomorov ter ubojev. Odkriva pa nam tudi ravnanje oblasti, ki je - z izjemo težjih ali ponavljajoah se primerov - omejeno na svarjenje storilcev.^o In velika večina storilcev se je s policijo srečala le enkrat; sklepamo lahko, da je šlo le za enkratno besnilo oziroma nemarnost ali pa, da so bui sicer pri teh opravkih "previdnejši" in so se izognili policijskemu posre- dovanju. Je pa premogla Ljubljana nekaj individu- umov, ki so očitno že v tolikšni meri prestopili meje razsodnosti, da so postali to, čemur v črni kronßd pravijo "stari znanec polidje". Med tovrstnimi Ljubljančani si je "častno" me- sto gotovo zaslužil Franc Mehle, brezposelni pe- kovski pomočnik, id je s svojimi dejanji zaposloval policijo v prvi polovid 1902. leta. Prvič je bil aretiran 7. februarja, ko je pred Južnim kolo- dvorom "pretepal in ob tla metal" svojo mater Elizabeto, ker ga je ta hotela poslati delat na Jese- nice.^^ Za to dejanje si je prislužil 48 ur zapora, kar nas navaja na misel, da to ni bil njegov prvi tovrsten "podvig". Zlasti še, če upoštevamo, da je bil pijan, kar je sicer veljalo za olajševalno oko- liščino. Odtno pa kazen ni dosegla svojega name- na, kajti Mehle je bil zaradi enakega dejanja po- novno aretiran že čez deset dni, za kar je dobil nadaljnjih 48 ur zapora.^2 Potem je Franc Mehle za nekaj mesecev izginil iz polidjske evidence; kam, lahko sklepamo iz poročila, da je 24. maja prejel delavsko knjižico poslano iz Leobna po nje- govem odgonu.^3 Kaže, da so njegove dejavnosti dobile "mednarodne razsežnosti". Znova je Franc Mehle zbudil pozornost polidje, ko ga je 8. junija 1902 ovadil njegov sosed Viktor Filipandč. Tokrat mu je pri aretadji delala družbo, kar njegova mati Elizabeta; oba sta bila ovadena zaradi "krvosramnosti". Pozneje je bila ovadba zavržena, ker naj bi V. Filipandč ne bil zanesljiv, oba Mehleta pa sta dejanje zanikala. Polidja je sicer zapisala, da sta oba "...na slabem glasu in pijančevanju udana..."^^ in sta že bila kaznovana, a to odtno ni zadostovalo. Njuno usodo pa je za- pečatila nova ovadba zaradi istega zločina. 10. sep- tembra ju je ovadila njuna stanovalka Ana Leveč, ki je "...ponod slišala, da postelj v sobi močno škriplje..." \n "...se jej je to toliko čudno zdelo, da se je hotela prepričati kaj da je vzrok. Sla je do vrat in videla, da je rabil Franc Mehle svojo ma- ter... "^ Ker se mati in sin v nekaj naslednjih letih ne pojavita več, lahko domnevamo, da sta tokrat za dlje časa končala v jed. Seveda je mogoče tudi, da sta zapustila Ljubljano, ali pa da sta radikalno spremenila svoj življenski stil, vendar se to zdi prav malo četudi ne neverjetno. Primer izpričuje tako popolno sesutje normal- nih odnosov v družini, da nas ne more presenetiti, ko preberemo, da je bU 13. junija - medtem, ko sta bila mati in brat v polidjskem priporu - polidji prijavljen tudi Elizabetin 11-letni sin Alojzij, ko je poskusil zastaviti srebrn pribor. Polidja je sumila, da ga je v eni izmed gostiln, kjer občasno streže, izmaknila Elizabeta.^'' In čeprav celotna zgodba meji na neverjetno, to ni edini primer, ko v dru- žini stalno vlada vsakovrstno nasilje in kriminal - "primer Mehle" izstopa le po nenavadnem odnosu med sinom in materjo. Tega, da sta bila alkohol in nasilje skoraj stalna spremljevalca, pa verjetno ni treba posebej poudarjati. Med stalne goste polidjskega zapora je sodil tudi Peter Cebin (tudi Cebin), ki si je nabral kar "spoštljivo" število ovadb. Med ovaditelji nastopata tudi njegova mati Leopoldina in sestra Albina, ker jima je grozü, ko ga, odtno na podlagi preteklih izkušenj, nista spustili v stanovanje. Peter je tako ob zgražanju (tako se je vsaj zdelo polidjskemu stražniku) mimoidodh "...zunaj na ulid pred sta- novanjem razgrajal in vpil, da je njegova mati nič vredna kurba in svinja..." Ovaditeljid sta prosili poüdjo za pomoč "...kajti on grozi vedno takrat ko je trezen..."^ Odtno je policaj, Id je to trditev podčrtal, vanjo dvomil. Da je bil dvom upravičen, nam kažejo še nekateri drugi zabeleženi podvigi Petra Cebina.^^ Res pa je tudi, da je bil Peter s svojim vpitjem in zmerjanjem v primerjavi z nekaterimi pravi dobrodušnež. Jožefa Orossya je 4. aprila ovadila žena Ivana, ker jo je 1. aprila ponod pretepal; "...ker jo je že ^ Za odnos polidje do domaah tiranov in grobijanov je simptomatičen odgovor na poizvedbo c. kr. deželnega sodišča iz Ljubljane o "Leumund, die Familien- und Vermögensverhaltnisse des Franz Pock...", ki je ženo Marijo "...vsied tega ker ga ni hotela ubogati..." tako pretepel s palico, da jo je težko telesno poškodoval. Policija je odgovorila, "...da je Franc Pok na dobrem gla.su (poudaril R. S.)... " (ZAL, REG I/fasc 1279, fol. 585 in 586). ^1 Prav tam, REG Vfasc. 1281, fol. 83 in 84. °2 Prav tam, REG I/fasc. 1281, fol. 158. ^3 Prav tam, REG I/fasc. 1281, fol. 389. ^ Prav tam, REG I/fasc. 1281, fol. 485 in 486. 65 Prav tam, REG 1/fasc. 1281, fol. 490. ^ Prav tam, REG I/fasc. 1281, fol. 491 in 492. °' Prav tam, REG I/fasc. 1281, fol. 487. S policijo pa se je mladi Alojzij srečal že 20. januarja 1901, ko je bil skupaj z dve leti starejšim Josipom Mesojedcem prijavljen zaradi prižiganja in ugašanja žarnic javne razsvetljave (prav tam, REG I/fasc. 1311, fol. 126). Tovrstno početje ni bilo nobena redkost in iz njega pač ne moremo skle- pati, da bi bil mladi Alojzij posebej nagnjen k kri- minalu. Verjetno je bU le fasciniran nad, sicer že dve leti staro, tehnično novostjo. 68 Prav tam, REG I/fasc. 1279, fol. 500. 16. marca 1906 je bil areHran zaradi "...nadlegovanja stražnika v službi in nedostojnega vedenja na straž- nici... " (prav tam, REG I/fasc. 1279, fol. 503 in 504), 6. junija istega leta pa, ker je na Rožniku "...z malo sabljo... grozil ljudem..." (prm tam, REG I/fasc. 1279, fol. 508). 80 43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino večkrat pretepal, se ona boji pri njem stanova- ti..."?^ Josip tfmek je bil prvič ovaden, ko je 22. oktobra 1901 udaril ženo, ki ga je prišla iskat v gostilno,''! in ponovno 12. januarja 1902, ker je potem, ko je prišel ob enih ponoči pijan domov, pretepal ženo in njenega 11-letnega sina Karola Košaka. Vanj je metal čevlje, drva in ga poskusil zadeti z gorečo svetilko. Zopet je razgrajal na- slednji dan, ko je prišel domov pijan že v zgod- njem popoldnevu.''^ gglj predvidljiv in redoljuben pa je bil Fran Mence, ki ga je žena Helena ovadila, da jo "...pretepava vsaki večer okol 11^..."; Fran Mence si je prislužil le svarilo mestnih oblasti.^^ Svojega sina Mihaela je ovadua Neža Vojskova, ker jo je udaril po glavi; to naj bi se bilo redno dogajalo. Vendar Mihael ni bil prav nič zaskrbljen zaradi morebitne kazni, "...češ, da mu nič ne more- jo, ker je bil prepoznan za umobolnega in je bil resnično enkrat v umobolnici.. " Ob tako hlad- nokrvni izjavi se lahko upravičeno vprašamo, če je bil Mihael Vojsk res neprišteven. Med tiste, ki jim svarilo ni bilo dovolj, je sodil tudi mizarski pomočnik Ivan Jerše. 1. avgusta 1901 je prišel ob 21.30 pijan domov na Radeckega cesto št. 1 in takoj, ko je vstopil "...prijel je 2-letnega sinčka Ivana, ga pretepel in vrgel na posteljo, potem pa še druge po vrsti, tako da so vsi zbežali iz A/sie..." Ivana je pred nadaljnim divjanjem rešila najstarejša izmed petih otrok, 12-letna Jožefa (ma- tere ni bilo doma), ki se je z njim in ostalimi tremi zatekla k Josipu Spanu; ta jima je dovolil, da sta pri njem prespala. Ivan "...se je posvaril. '^^ Vendar je svarilo ljubljanskega magistrata očitno zaleglo le za kratek čas, ker je bil Ivan Jerše znova ovaden še istega leta. 8. decembra je ovadila Ivanova žena Marjeta, "...da je njeni mož dne 3. trn. svojega dveletnega sina Ivana tako pretepel da je imel dne 8. t.m. po životu še vidne znake... " Toda to možu še ni bilo dovolj in je v noči iz 7. na 8. avgust pretepel še ženo ter ji grozil, da jo bo ubil. Marjeta Jerše pa je mestnemu policijskemu nadstražniku Ivanu Ažmanu zaupala še nekatere druge moževe "podvige". Pred tremi leti naj bi hotel ženo zaklati, saj ji je že držal nož za vratom. Pred tremi meseci pa je pretepel najstarejšo hči 12-letno Josipino (=Jozefo).''6 Žena je polidstu še zaupala, da se "...moža v resnici boji ker ji vedno grozi da jo bode ubil..." Tokrat je polidja ukrepala strožje in je zadevo predala c. kr. okrajnemu pravdništvu v Ljubljani v nadaljni postopek.7'' Polidjski zapisniid pa nam poleg udeležencev in (domnevnih) vzrokov obračunavanj kažejo tudi sredstva, ki so jih Ljubljančani pri tem uporabljali. Poleg pesti, nog in drugih delov telesa, ki so pač zmeraj "pri roki", so se obdelovali še s poleni, palicami, čevlji, petrolejkami, kleščami, sekirami, noži in drugimi priročnimi "orodji". Za ilustradjo poglejmo nekaj konkretnih primerov: posestnik Matija Virant je bil 27. julija 1903 aretiran zaradi nevarnega pretenja s sekiro ženi in pastorki.''^ Svojega sina Ferdinanda mlajšega je ovadil Ferdinand Safec zaradi pretepa s polenom, ki ga je sin želel nadaljevati še s sekiro.''^ Josip Porenta je bil 11. februarja izročen v zapor zaradi "...ne- varnega pretenja s tu priloženimi klešami na svo- jega brata Ivana... ".^^ Matevž Soklič je ženo pre- tepal s palico, tako da mu je ušla skozi okno.^l Marija Novak je 14-letnega sina Franca z dežni- kom "...pretepavala, ker ga sumi da je ukradli njenemu podnajemniku, mesengasto verižico vred- no 1. krono, in da ji sploh rad kaj ukrade... ".^^ Polidji se je sam predal 35-letni Matevž Božič, ki je svojega brata Ivana "...udaril večkrat s čevljem po glavi in ga tako poškodoval, da je bil na ukaz Dr. Drča prepeljan z rešilnem vozom v deželno bol- nico..."^^ A nekateri so bili tudi v svojih slabših trenutkih "privržend napredka" in so uporabljali času pri- merne samokrese in puške - temu primerne so bile tudi posledice. Čeprav je uporaba strelnega orožja pri nasilstvih in tudi pri samomorih zelo pogos- ta,^4 se tu vseeno kaže večja "premišljenost" deja- nja, ki ni le rezultat trenutnega "navdiha", temveč daljšega konflikta. 20. aprila 1904 je bil aretiran Franc Bajželj, ki je grozil svoji materi Katrini Stare z revolverjem. Polidsti so pri njem našli revolver in 20 nabojev.^^ Ravno tako zaradi "nevarnega pretenja" ]e bil 25. ''O Prav tam, REG Vfasc. 1279, fol. 327. 71 Prav tam, REG Vfasc. 1280, fol. 459. 72 Prav tam, REG Vfasc. 1280, fol. 460. 73 Prav tam, REG I/fase. 1281, fol. 529. . 74 Prav tam, REG I/fasc. 1283, fol. 277. 75 Prav tam, REG 1/fasc. 1280, fol. 89. 7° Na ovadbi piše, da je bil zaradi tega "... pripolidjslaemu uradu tudi zaslišan... " kar je pozneje neznani policist prečrtal (tudi sicer je velik del policijskih papirjev pozneje bil popravljen - nekatere je z rdečilom slov- nično popravil kar sam župan Hribar). Ce to pomeni. da zaslišanja ni bilo ni jasno, jasno pa je, da ni bilo ukrepov (prav tam, REG I/fasc. 1280, fol. 625). 77 Prav tam, REG l/fasc. 1280, fol. 625. 78 Prav tam, REG I/fasc. 1284, fol. 24. 79 Prav tam, REG I/fasc. 1281, fol. 180. 80 Prav tam, REG Vfasc. 1281, fol. 111. 81 Prav tam, REG Vfasc. 1280, fol. 482. 82 Prav tam, REG Vfasc. 1280, fol. 438. 83 Prav tam, REG Vfasc. 1280, fol. 386 in 387. 84 Za nas je zanimiv primer mariborskega gostilničarja Andreja Medena, ki je v poslovilnem pismu med raz- logi za ustrelitev (ki pa so mu jo pravočasno preprečili) navedel tudi: "..// moja baba (kurba) (prav tam, REG Vfasc. 1264, fol. 780, 781 in 782). Vendar se zdi, da je imelo to bolj vlogo ritualnega zaklinjanja in da je bU prvi in glavni razlog finančne narave odločilen. 85 Prav tam, REG Vfasc. 1285, fol. 261 in 262. 81 12 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 julija 1904 aretiran Matevž Cerar; grozil je, da bo ustreli svojo ženo in resnost groženj so potrjevali pri njem najdeni naboji.^^ A vsi niso le grozili! Gotfrid Boskovič je 22. junija 1901 družinska neso- glasja poskusil končati z dvema streloma v trebuh žene Marije, s katero sta sicer že dalj časa živela ločeno. Žena je namreč "...rada z drugimi obče- vala..." in njen 2-mesečni otrok naj bi bü neza- konski.8'' Tragično se je končalo tudi nesoglasje med Karlom Eberlom in njegovo ženo Marijo. Ko so Karla 11. januarja 1903 aretirali zaradi ženine ovadbe, da ji je grozil z ustrelitvijo (poleg tega pa ji je med odsotnostjo prodal celotno opremo sta- novanja), se je ta na policijski stražnici ustrelil v sence in bil na mestu mrtev.^^ Pravočasno posre- dovanje polidje pa je preprečilo, da bi 44-letni Janez Selan uresnidl svojo grožnjo. Ta je v - že dlje časa trajajod - pijanosti (poleg tega se naj bi že dvakrat zdravil na Studencu zaradi "slaboum- nosti") hodil po hiši oborožen s puško in grozil, da bo postrelil ženo in obe hčeri.^^ Zgodba Janeza Selana sicer kaže, da vsaka uporaba - ali poskus uporabe - orožja vendarle ni bila "premišljena", a vseeno se zdi, da to ne podira domneve o - v večini - večji "premišljenosti" zločinov, storjenih s strelnim orožjem. Med pogojno "premišljene" obračune pa lahko štejemo tudi naslednja dva primera, čeprav storilki nista uporabljali nobenega orožja. 25. maja 1901 je Jera Johan hotela pod vlak poriniti svojega 4-let- nega sina Viljema,^^ 11. avgusta istega leta pa je Ana Naberruk prišla na Poljanski nasip "...z name- nom jo svojo petletno hči Nežo v Ljubljanico za- gnati...'^^ Ker ne poznamo njunega takratnega du- ševnega stanja, je seveda tvegano govoriti o na- Idepnosti dejanj, vendar je že to, da sta se od- pravili do železniške proge oziroma Ljubljanice, znak, da le ni šlo za povsem trenutno odlodtev.^^ Ko govorimo o umorih in ubojih in njih pre- mišljenosti, ne moremo mimo detomorov. Ti sicer, strogo gledano, ne sodijo med nasilje v družini, saj so storilke kot po pravilu nezakonske matere, pa so vendar z družinsko problematiko najtesneje povezani. Če se postavimo v vlogo storilke (aü njenega zagovornika) bomo seveda našli marsi- katero olajševalno okoliščino - od poporodne de- presije do položaja nezakonskih mater - id zmanj- šuje njeno krivdo. Kljub vsemu pa je detomor na koncu le, bolj ali manj, zavestna odlodtev. Tu moramo seveda izlodti nesrečne primere, četudi so posledica malomarnosti matere. Da pa je premišljenost detomora res zelo rela- tivna, priča tudi stoodstotna razrešenost zabe- leženih primerov, ki pa jih je bilo - resnid na ljubo - malo. Matere-detomorilke so truplo po dejanju odvrgle kar v bližnji jarek ali grmovje, kar i