Št. 3(1745) Leto XXXIV NOVO MESTO četrtek, 20. januarja 1983 Cena: 12 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
r
ti
YU ISS
V prihodnost brez slabih pianov razvoja
Zdaj načrtuje — tudi na Dolehjslčem — vsak po svoje
V času vsesplošnih streznitev bi se morali ustaviti tudi pri dosedanjih potih tako imenovanega planiranja in premisliti načine, kako bi dobili boljše in stvarnejše razvojne dokumente. Primerov slabega in zavoženega imamo dovolj, zrasli so nam čez glavo. Poleg tega dosežena gospodarska raven ne dovoljuje več, da bi „izumljali“ spomenike improvizacijam.
Zakonodaja s tega področja zahteva pravcati proces preobrazbe, v kateri mora dobiti glavno besedo strokovno delo. Neobhodna je planska usklajenost, s tem bi zagotovili potreben pretok informacij in omogočili vključitev znanstvenoraziskovalnih dosežkov. Zakon o sistemu družbenega planiranja občinam tudi narekuje, da oblikujejo službe, ki se bodo posvečale tem nalogam.
Nikakor ne bi mogli trditi, da smo na tem področju popolni začetniki, da še ničesar nimamo, oziroma da nismo še ničesar storili. Vendar pa pregled po Sloveniji pove, da vlada precejšnja zmešnjava.
Dolenjska, denimo, nima poklicne ustanove ali skupine, ki bi lahko prevzela dela in naloge planiranja za vse štiri občine. Zato je. aktivno st na tem področju dokaj raznovrstna, zlasti pa še preveč improvizirana. Za občini Novo mesto in Metliko pripravlja družbeni plan do leta 2000 novomešKi zavod za družbeno planiranje, v Črnomlju se z načrtovanjem ukvarja oddelek IREL, Trebanjci pa si pomagajo po svoje. V Novem mestu je pred leti delovala komisija, ki je na področju informatike že proučevala možnost oskrbe v regiji prav na podlagi podatkov za sestavo plana.
Očitno je, da po dosedanjih poteh v dolenjski regiji ni več moč načrtovati kakršnegakoli razvoja in planskih nalog. Zato je prišlo do pobude, da bi najprej vzpostavili sistem, ki bi zagotovil zbiranje in pretok strokovnih informacij. Kot prvi korak naj bi vsaka občina ustanovila usklajevalni organ, kateremu bi naložili, da prouči, kaj je mogoče narediti v svojem okolju, seveda na podlagi danega potenciala in ob upoštevanju služb, ki so se že do zdaj ukvarjale s planiranjem. Tak organ pa naj bi ustanovili tudi na ravni regije.
I. ZORAN
MADŽARSKO-JUGO-SLOVANSKA KOMISIJA ZA LESNO INDUSTRIJO V KRŠKEM
V Krškem sc je 19. in 20. januarja mudila mešana jugoslo-vansko-madžarska komisija za lesno industrijo, gozdarstvo in lov. Vodja madžarske delegacije je bil dr. Geza Varadi, namestnik direktorja za gozdarstvo pri ministrstvu za kmetijstvo, vodja jugoslovanskega dela komisije pa dr. Cvetozar Butulija, pomočnik predsednika zveznega komiteja za kmetijstvo. V sredo so se po sprejemu pri predsedniku krške občinske skupščine Branku Pircu pričeli pogovori o sodelovanju, danes pa si bodo ogledali Tovarno celuloze in papirja Dju-ro Salaj, nakar bodo pregledali in podpisali protokol o sodelovanju. Popoldne si bodo člani mešane jugoslovansko-madžar-ske komisije ogledali Formo vivo v Kostanjevici in druge kulturnozgodovinske znamenitosti.
TITOV NAJOŽJI SODELAVEC - Dr. Vladimir Bakarič je leta 1972 iz rok predsednika Tita prejel red svobode.
Umrl dr. Vladimir Bakarič
Jugoslavija seje ta teden poslovila še od enega svojih velikih mož -od dr. Vladimira Bakariča, politika, državnika in marksističnega teoretika, enega najbližjih Titovih sodelavcev in somišljenikov. Srce : mu je prenehalo ■ biti 16. januarja, v zgodnjih nedeljskih urah. Kronisti so zapisali, daje Smrt dr. Bakariču pretrgala življenjsko nit enainpetdeset dni pred njegovim rojstnim dnevom. Takrat bi dopolnil enainsedemdeset let nadvse plodnega življenja, čez nekaj mesečev pa v predsedstvu SFRJ, kjer je bil podpredsednik, postal prvi med enakimi.
Dr. Vladimir Bakarič se je zgodaj zapisal delavskemu gibanju. Član KPJ je postal leta 1933, ko mu je bilo enaindvajset let. Spadal je med tiste mlade intelektualce na Hrvaškem, ki so vse svoje organizacijske in umske sposobnosti posvetili revolucionarni dejavnosti. Njegov vzpon se je začel leta 1937, ko je na čelo partije stopil Josip Broz Tito.
Kasneje je bilo Bakaričevo 'življenje podobno življenju drugih znanih jugoslovanskih revolucionarjev. Bil je organizator vstaje na Hrvaškem, se izkazal kot vojaški poveljnik, bil eden od ustanoviteljev ZAVNOH in poslanec na prvem in drugem zasedanju AVNOJ. L-eta 1944 je postal sekretar centralnega komiteja hrvaške partije in to funkcijo opravljal še vrsto let po osvoboditvi, ko je kot državnik in politični voditelj razvijal vsestransko in plodno dejavnost pri graditvi socializma.
Dr. Bakarič je veliko naredil za razvoj socializma, samoupravljanja in marksistične misli. Mnogi so mu že za življenja priznati, da je bil ob Kardelju eden naših največjih teoretikov. Pomemben je njegov prispcvelc k pojasnjevanju narave sodobne jugoslovanske družbe, njenih notranjih nasprotij in delovanja zgodovinskih teženj v njej. Težišče njegovih raziskav je bila celotna problematika družbenega dela v razmerah odprtih procesov samoupravnega konstituiranja in socialističnega razvoja družbe.
Dr. Vladimir Bakarič se ni ukvarjal samo s političnimi, gospodarskimi in splošno družbenimi vprašanji. Bogat je tudi njegov prispevek na področju pravnih znanosti, iz katerih je že pred vojno doktoriral. Zato ni naključno, da ga je Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti že 1950 izvolila za svojega rednega člana.
Izguba dr. Vladimira Bakariča odmeva daleč prek jugoslovanskih meja, še posebej med komunisti v svetu. V tujini še posebej poudarjajo, da je Jugoslavija izgubila marksističnega intelektualca, znanega po skromnosti, ta pa je vrlina vseh resnično velikih ljudi.
Tudi sanacija delovne zavesti
S staro miselnostjo ni mogoče zgraditi nove IMV — Peturni pogovor komunistov in vodstva tovarne z delovno skupino CK ZKS, ki jo je vodil Ivo Marenk
V zadnjem letu dni, kar tečejo napori za sanacijo izredno težkih razmer v novomeški IMV, so precejšen, korak naprej v svojem delu naredili tudi komunisti v tej delovni organizaciji, naj gre za ocenjevanje položaja in vzrokov izgube ali za začrtovanje nalog in obvez. Seveda jih tudi v bodoče čakajo zelo pomembne in odgovorne naloge. Predvsem bi morali s svojim delovanjem pripomoči k temu, da bodo vsi delavci dejansko ^sprejeli sanacijski program za svojega, da ga bodo pripravljeni uresničiti.
To je ena od ugotovitev iz skoraj peturnega pogovora pretekli torek med sekretarji osnovnih organizacij, predsednikom konference ZK in komunisti začasnega kolektivnega
poslovodnega organa IMV ter delovno skupino CK ZKS pod vodstvom izvršnega sekretarja predsedstva CK ZKS Iva Marenka, katerega tema je bilo akcijsko povezovanje komunistov v IMV pri odpravljanju izgube, uveljavljanju nove samoupravne organiziranosti in pri urejanju odnosov s poslovnimi partnerji.
Komunisti so si enotni o vzrokih izgube in o tem, kaj je treba nujno narediti za sanacijo IMV. Vključujejo se v obravnavo nastajajočega sanacijskega programa, ki naj bi bil dokončno nared v marcu in ki bo natančno začrtal vrsto in obseg bodoče proizvodnje IMV, potrebna vlaganja za ponovno rentabilno poslovanje (le-ta ne bodo majhna, saj je nujna posodobitev proizvodnje in proizvodnih programov tako pri prikolicah kot avtomobilih) itd. Enotni so v oceni, da sanacija IMV ne bo mogoča brez kadrov, čemur že po-
Kako gospodariti i gozdovi?
Na regijskem posvetu v Novem mestu so sprejeli sklepe za problemsko konferenco ZK o gospodarjenju z gozdovi
Javna razprava o nalogah v gozdarstvu in lesni industriji, ki so jo v preteklih dneh uspešno opravili v vseh osnovnih organizacijah ZK v gozdnih gospodarstvih in lesnopredelovalnih tozdih na Dolenjskem, je pokazala. da komunisti v celoti sprejemajo teze, o katerih bo CK ZKS konec tega meseca v Ljubljani pripravil problemsko konferenco.
Zaključki, ki so jih po javni razpravi v vseh osnovnih organizacijah ZK pretekli teden sprejeli na regijskem posvetu v Novem mestu, so, lahko bi rekli, usklajeni s tezami, ki jih je pripravila delovna skupina CK ZKS. Gospodarjenje z gozdovi in urejanje lesno-bilančnih razmerij sta temeljnega pomena za družbeni razvoj Slovenije. Vendar bo treba v gospodarjenju z lesom, ki je naša pomembna surovina in je pri nas ter v svetu vse bolj primanjkuje, doseči bolj smotrno porabo lesa. Temelj pa morajo biti slej ko prej dohodkovni odnosi med gozdarji in lesno-
predelovalno industrijo. Dolenjski gozdarji in lesarji se zavzemajo za tak način dohodkovnega povezovanja, ki metodološko ne bi bil preveč zapleten, a sprejemljiv za obe strani. Cili učinkovitejšega povezovanja znotraj lesnopredelovalnih reprodukcijskih verig pa je tudi bolj smotrna izraba lesa, višja stopnja predelave in učinkovitejše nastopanje na zunanjih trgih, kamor bi morali izvažati manj surovega lesa in več lesnih izdelkov. Vendar, denimo, takšno povezovanje v dolenjski regiji ne bi smelo biti obveza samo za največja partnerja, kot sta GG Novo mesto in Novoles, ampak bi morali vanj vključiti tudi manjše proizvajalce.
V gospodarjenju z gozdovi naj bi pomembnejše mesto dobili tudi sisi za gozdarstvo, ki se v gospodarjenje z gozdovi doslej še niso vključevali v dovoljšnji meri.
svečajo bistveno več pozornosti kot doslej. Brez njih ne bo nujnega razvoja proizvodnih programov, boljše urejene prodaje in nabave, organizacije dela. Potrebno je uveljavljanje dohodkovnih odnosov z vsemi, ki so proizvodno kakorkoli povezani z IMV ali bi bilo dobro, da bi bili, pa tudi znotraj IMV. Za to so izpolnili enega pomembnih pogojev.
V IMV so lani končno prišli do izračunov, koliko kaj stane, kar je podlaga za čiste račune in odnose med tozdi ter za realne plane, ki jih ob gospodarjenju na pamet res ni bilo mogoče izdelati. S tem in pa z novo samoupravno organiziranostjo IMV je dana možnost tudi za resnično samoupravo in odločanje delavcev, seveda na osnovi stalnih in popolnih informacij, kjer je prav tako že dosežen določen premik. Le tako in z dosledno izpeljavo nagrajevanja po delu bo moč računati na zavest delavcev o pomenu uresničitve sanacijskega programa, ki ga bodo sprejeli, od česar je neposredno odvisen njihov družbenoekonomski položaj, medtem ko njihova socialna varnost že sedaj ne bi smela biti vprašljiva. S staro miselnostjo in malodušjem ne bo moč izpeljati sanacije.
Pri vsem tem čaka komuniste v sodelovanju z drugimi subjektivnimi silami in strokovnimi poslovodnimi organi še veliko dela. Sami ocenjujejo, da so bili premalo prisotni pri zaposlovanju na najbolj odgovorna delovna mesta, da so posvečali premalo pozornosti kadrovanju v samoupravne organe in da še vedno prevečkrat le potrjujejo že sprejete sklepe. Prav tako je še vedno težko najti pot za uveljavitev sprejetih stališč v praksi. Da bi to spremenili, bodo v bodoče posamezniki dobivali konkretnejše naloge, v osnovnih organizacijah ZK pa naj bi ocenili vsakega komunista posebej in zaostrili odgovornost za uresničitev sprejetih sklepov in stališč.
Z. L1NDIC-DRAGAS
Prenagljeno v nov delavnik
Medobčinski svet SZDL kritično o novem delovnem času — Podpora družbenemu dogovoru, ki naj bi odpravil zmedo — Ugodna ocena programskih sej —
Spet smo se zaleteli in prenaglili. Spremenjen delovni čas smo na Dolenjskem uvedli več ali manj na vrat in na nos, brez zadostnega razmisleka, usklajevanja in upoštevanja posebnosti regije. To je pri ljudeh povzročilo razočaranje, zlasti pri tistih, ki imajo daleč do delovnega mesta in ki morajo obdelovati zemljo, da se ob skromnih in realno nazadujočih osebnih dohodkih (v IMV prejema skoraj pol delavcev minimalne prejemke!) lahko pretolčejo iz meseca v mesec.
Tako so 14. januarja ugotavljali na seji medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko. Padle so še težje besede, namreč, da je bila prenagla akcija bolj ali manj vsiljena in da je bila Socialistična zveza postavljena pred dejstvo, da jo mora politično podpirati in propagirati, ne oziraje se na to, kako bo odmevala v konkretnem okolju. Rečeno je tudi bilo, da so glede novega delovnega časa največ naredili v novomeški občini, vendar so pri tem ustvarili
Ob koncu tedna se bo zadrževalo suho vreme z meglo po kotlinah.
nekatere nove težave, denimo v Labodu, kjer so zaposlene predvsem ženske in kjer se je ob spremembi opazno znižala delovna storilnost.
Medobčinski svet zato podpira pripravo republiškega dogovora, ki naj bi odpravil zmedo predvsem pa zasledoval najpomembnejši cilj -večjo delovno storilnost. Drugi razlogi, kot denimo poraba elektrike, so se že izkazali kot premalo prepričljivi, so „padli na izpitu", kot je dejal eden izmed razpravljalcev.
• MS SZDL za Dolenjsko je soglašal z ustanovitvijo energetske skupnosti Dolenjske in Posavja, ki bo obsegala 7 občin. Ta naj bi poskrbela za naslednje prednostne naloge: gradnjo pretočnih savskih elektrarn, napeljavo plina in toplovoda, direkten priključek na jedrsko elektrarno, napeljavo novega daljnovoda, obnovitev obratovanja premogovnikov Globoko in Krmelj ter za še nekatere druge naloge.
Za programske seje ob koncu lanskega leta so menili, da so povsem upravičile nujnost letnega obračuna dela SZDL, ki je s svojim političnim delom pripomogla, da so ljudje pripravljeni potrpeti in poprijeti danes za boljši jutri. Programske seje so opozorile na nujne politične naloge v prihodnosti, na izboljšanje oskrbe, na potrebno modernizacijo
proizvodnih zmogljivosti, na prevelik vpliv političnih koordinacij, t predvsem pa na nujno večjo mobili-zatorsko vlogo SZDL.
M. LEGAN
r
s
I
s
I
s
I
s
t
I
s
I
s
I
s
I
s
I
l
UREDNIŠTVO V GOSTEH
Po osmih letih bomo spet pripravili uredništvo v gosteh na
TREBELNEM
Novinarji Dolenjskega lista bomo v osnovni šoli na Trebelnem v torek, 25. januarja, od 17. ure naprej. Ne dvomimo, da se je v teh letih marsikaj zgodilo, kar bo zanimivo za naše beležnice. Zato vabimo vse tamkajšnje krajane, da se oglasijo v šoli in nam povedo o svojih težavah in uspehih.
1
S
I
S
s
i
t
s k
N
I
S
I
s
I
s
I
s
ZA MINUTO SO ZASTALI STROJI - Ob smrti podpredsednika predsedstva SFRJ in člana predsedstva CK ZKS, narodnega heroja dr. Vladimira Bakariča, so bile komemorativne svečanosti tudi v delovnih kolektivih po Dolenjski. V torek opoldan, ko je teklo zadnje slovo na pokopališču Mirogoj v Zagrebu, so se z eno minuto molka velikemu državniku poklonile tudi delavke tovarne Labod v Ločni (Foto: Janez Pavlin)
Ljubljansko pismo
Ukrenimo vse, kar je odvisno od nas samih
Kakšno kmetijsko leto?
Ob prehodu iz starega v novo leto se običajno vprašamo, kakšno neki bo novo. Kmetijci pa, kakšno bo novo leto za kmetijstvo. Ali si ob splošnih obetih, da bo letošnje leto trše od minulega, da bo treba bolj pridno delati in še bolj varčevati, hkrati pa si pasove še bolj zategovati, v kmetijstvu lahko obetamo kaj drugega? Kvečjemu si lahko želimo, da bi ti obeti veljali predvsem za tiste, ki so doslej manj pridno delali ali nič, ki sploh niso varčevali ali si zategovali pasov. Terjamo lahko, da bi v stabilizacijskih naporih kmetijstvu odmerili pravo mero bremen, hkrati pa dokončno obračunali z miselnostjo, da je kmetijstvo neuničljiva molna krava.
Če ne bo pravičnejše delitve dela, zaslužka in dohodka, a tudi solidarnostnega ceha, tudi pogled v novo kmetijsko leto ne bo obetaven.
Z dveletno zamudo smo pripravili petletni načrt razvoja kmetijstva. Zdaj štar-tamo v kmetijski program za leto 1983 in ga naslanjamo na lanske izredne pridelke. Nadoknadili bi radi, kar smo dve leti zamudili, pozabljamo pa, da nam letošnja letina v primetjavi z lansko lahko pokaže — figo.
To seveda nikakor ne pomeni, da ne verjamem v uresničitev zastavljenih nalog v letošnjem programu kmetijstva. Prav nasprotno: vedno sem trdil, da naše kmetijstvo, naša zemlja in naši kmetovalci lahko pridelajo še precej več, kot smo pridelovali v minulih desetletjih. Toda za to nista dovolj le načrt, želja, da bi več pridelali, za to je treba mnogo več!
V programu smo zapisali, da bomo pridelali vsega (pšenice, koruze, sladkorne pese itd.) več, manj pa je v njem zapisano, kdo in kako bo vse to pridelal in zredil. Že res, da so za poglavitne kmetijske usmeritve napovedane prifnerne materialne spodbude, npr. pri semenih, premije ipd. Toda kakšna spodbuda stalnica je lahko to, če kmetijskega gospodarskega računa (kalkulacije) ne začnemo pri pridelovalcu ob danih nestalnih proizvajalnih stroških, ampak pri tem koliko mora zaslužiti izvoznik, koliko klavnica, koliko proizvajalec testenin itd.?
Odgovorni zatrjujejo, da za velik pridelek in za programirano proizvodnjo hrane v letu 1983 ne bo primanjkovalo ne kmetijskih strojev ne mineralnih gnojil in zaščitnih sredstev ne drugega repromateriala. Toda tako so zatrjevali tudi minulo leto.
Pogled v letošnje kmetijsko leto bo jasnejši in svetlejši, če bo zatrjevanje odgovornih držalo in če bo čimveč kmetov pravočasno zajetih v organizirano in stabilno pridelovanje v celotnem kmetijstvu. Če bo pri tem več za kmetijstvo dela voljnih rok kot doslej - ni hudir, da se ne bi že enkrat otresli kupovanja hrane drugod!
ŠTEFAN KUHAR
Začetek z ogrevanjem peči
10. januarja je Krkina tovarna steklene volne v Bršljinu začela s pripravo preizkusne proizvodnje — Največja težava: kako do začetnih deviz, potrebnih za delo
r
Propadla tovarna stekla Inis v Bršljinu je dokončno postala preteklost, kajti v teh povsem prenovljenih prostorih je novomeška tovarna Krka zgradila tovarno steklene volne, ki je po nekajtedenski zamudi zaradi dobave plina začela z zagonskim procesom. Ta pomeni prvo fazo poizkusne proizvodnje, ki bo trajala pol leta.
V tej tovarni bo v nekaj mesecih
organiziran novi Krkin tozd Izolacije, katerega glavni proizvod je „novoterm“, steklena volna, izola-
V CELULOZI NOV DELOVNI CAS?
Vse kaže, da se bodo v največ- II jem posavskem kolektivu, v to- j j vami celuloze in papirja Djuro ; Salaj, odločili za nov delovni j j čas. Po 1. marcu naj bi v dopol- j j danski izmeni pričeli delo ob 7. \ j in končali ob 14. uri. Če bodo v Celulozi dejansko pričeli po no-; j vem, se bodo morali zaradi avto- j| busnih prevozov, otroškega var- ji stva in drugega po vsej verjetno- ji sti prilagoditi še drugi kolektivi, ji
ZA ŠOLARJE MALO ORGANIZIRANEGA RAZVEDRILA
„Suhe“ januarske počitnice so učence osnovnih šol v brežiški občini spet prikrajšale za veselje na snegu. Vodstvo OŠ Bratov Ribarjev je staršem ponudilo varstvo učencev tudi med počitnicami, vendar je na 35G razposlanih pozivov prejelo le 5 pritrdilnih odgovorov. Otroci namreč ne želijo prebiti prostih dni v šolskem okolju. Kljub temu imajo ves čas na voljo telovadnico in knjižnico. V telovadnico ne prihajajo, knjižnico pa zelo radi obiskujejo. V Artičah imajo dvakrat na teden telesno vzgojne dejavnosti, v njih sodeluje le deset učencev. Druge šole niso organizirale ničesar. Šolska mladina še vedno upa, da jim bo sneg prinesel prijetno spremembo, saj bi potem vsi ljubitelji smučanja lahko obiskovali tečaje na Čatežu. Prosvetni delavci ugotavljajo, da so se na letošnje počitnice slabo pripravili. V organizirane oblike razvedrila bodo zato v prihodnje morali vključiti predvsem društva prijateljev mladine, športna društva, vodstvo kina in knjižnice, da bi z njihovim sodelovanjem popestrili počitniške dneve šolarjev.
cijski material za stavbe vseh vrst. Predvideno je bilo, da bo tovarna aktivirala peči že za lanski občinski praznik, toda ker ni bilo zagotovljenih rednih dobav plina, potrebnega v proizvodnji, so sicer neuradno otvoritev preložili na 10. januar.
Tokrat so končno le začeli ogrevati peči in topiti steklene mase. Ko bo dosežena zahtevana temperatura 1300 stopinj, bodo začeli s poizkusno proizvodnjo. Pričakujejo, da bodo prvi izdelki prišli iz tovarne med 20. in 25. januarjem. Poizkusna proizvodnja bo trajala približno šest mesecev, ker pa je šlo tudi za začetno zamudo, letos ne bodo mogli dati na trg vseh načrtovanih
8.000	ton izdelkov. Od tega bo šlo
TELEFONSKE GOVORILNICE V POSAVJU
Krmeljčani bodo že v kfltkem lahko telefonirali iz na novo postavljene'telefonske govorilnice. Podobne pridobitve naj bi bili najpozneje v februaiju deležni še v Dolenji vasi, Cerkljah in Brežicah. Govorilnice nameščajo delavci novomeškega podjetja za ptt promet.
nekaj količin tudi v izvoz, toda šele v zadnjem četrtletju. Poprej morajo namreč doseči ustrezno kakovost izdelka, dobiti zanj mednarodne ateste za prodajo na bližnjem konvertibilnem trgu, kjer je veliko zanimanje.
Domače kupce bo gotovo razveselila vest, da bodo imeli v tovarni tudi industrijsko prodajalno, kjer bo možno nabaviti Krkin izolacijski material druge in tretje kakovosti.
Zaenkrat vse delo, ki sicer že poteka v treh izmenah, teče kot delo organizacijske enote, kot tozd pa bo tovarna začela delati predvidoma v treh mesecih. Kot je izjavil inž. Janez Bulc, vodja vseh Krkinih investicij, ki trenutno vodi celoten zagonski postopek, imajo nemalo začetnih tehničnih težav, ki jih kar uspešno premagujejo s precejšnjo požrtvovalnostjo domačih in tujih strokovnjakov. Ni pa še rešeno vprašanje pridobitve deviz za uvoz surovin. Gre za novo tovarno, kije sicer prednostnega republiškega pomena, katere proizvodnja je izrazito izvozno usmerjena, toda za začetek lastnih deviz ni. V okviru Krke ni možno pričakovati združevanja deviz, ker tovarna potrebuje uvožene surovine predvsem za proizvodnjo nujnih zdravil.
Za poslovanje v normalnem letu bi Krkin tozd Izolacije potreboval na leto za 1,5 milijona dolaijev uvoza, za 4 milijone dolarjev pa nameravajo izvažati.
R. BAČER
MEHANIZIRANA PROIZVODNJA - Nova tovarna Izolacije v Bršlinu, ki je 10. januatja začela s procesom poizkusne proizvodnje, ima najsodobnejšo mehanizacijo. V dveh kabinah s pritiskom na gumb vodijo in kontrolirajo tako delovanje peči kot proizvodnjo. (Foto: R. Bačer)
Pretekli teden je bil v Novem mestu posvet vodilnih delavcev zdravstvenih organizacij iz vse Slovenije. Srečanje je organiziral na pobudo Zdravstvenega centra Dolenjske svet Skupnosti zdravstvenih delovnih organizacij SRS, udeležilo pa se gaje blizu 50 vodilnih zdravstvenih delavcev.
Glavne teme srečanja so bile: dohodkovni odnosi v-zdravstvu, delovni čas po novih predpisih ter kadrovski normativi. V Zdravstvenem centru Dolenjske je bila že v lanskem letu imenovana delovna skupina, ki naj bi izdelala program za ureditev dohodkovnih odnosov. V okviru tega programa pa je izdelala posebna komisija delovne teze za proučitev dohodkovnih odnosov na podlagi skupnega dela in skupnega prihodka - to pa je bil glavni predmet tega posveta. Pri tem je bilo ugotovljeno, da se modela dohodkovnih odnosov v proizvodnih delovnih organizacijah in v zdrav-
O ZDRAVSTVENEM VARSTVU
Na skupščini novomeške zdravstvene skupnosti, ki je sklicana za
27.	januar, čaka delegate veliko dela. Obravnavali bodo osnutke: dodatka k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana skupnosti za to srednjeročno obdobje, sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, sporazuma o delitvi dela med zdravstvenimi delovnimi organizacijami ter sporazum o enotnih normativih za vso zdravstveno dejavnost. Poleg tega bo beseda tekla o planskih dokumentih zdravstvene skupnosti za letošnje leto. Gre za izredno - pomembno problematiko, saj še ni znano, kako zagotoviti dovolj denarja za dosedanji obseg pravic iz zdravstvenega varstva.
stvu močno razlikujeta; v prvih je ta model mnogo lažji, saj je sestavljen iz številnih ponavljajočih se procesov, v zdravstvu pa je proces zdravljenja nepredvidljiv. Dohodkovni odnosi v negospodarstvu temelje na načelu svobodne menjave dela, kjer nadomešča tržne pogoje svobodno dogovarjanje in sporazumevanje.
V razgibani razpravi je bilo osvetljenih še nekaj dodatnih vidikov v procesu dohodkovnih odnosov. S tem je bil storjen tudi prvi korak k razreševanju in ureditvi tega kompleksnega problema v zdravstvu. Pripravljene teze ter številni zaključki razprave bodo trdna osnova za delo nove grupi:, ki bo sestavljena na ravni republike.
Na posvetu je bil govor še o novem delovnem času, ki je povzročil v zdravstvu precej objektivnih težav, ter o kadrovskih normativih. Prestavitev ure pričetka dela potegne pri izvajalcih za seboj še celo vrsto perečih problemov: otroško varstvo, prevoze in prehrano, pri uporabnikih pa prepozen začetek dela v ordinacijah. V glavnem so si bili predstavniki zdravstvenih organizacij enotni: tam, kjer teče delo v izmenah, prehod na novi delovni čas ni bil mogoč, medtem ko so v skupnih službah že skoraj povsod prešli na novi delovni čas. Glede kadrovskih normativov je bil sklep posveta nasledji: normativi naj bi bili, ne oziraje se na sredstva, za vse regije enaki; sedaj izdelujejo normative v okviru regionalnih skupnosti, kar pa vodi v veliko neenakost enotnosti zdravstva v Sloveniji.
Novomeški sestanek je dal tudi pobudo za naslednji sestanek vodil-
nih zdravstvenih delavcev, ki bo marca v Ljubljani. Na njem bo obravnavano poslovanje posameznih regij ter samoupravni sporazumi o svobbodni . menjavi dela za leto 1983. *
M.GOŠN1K
dolenjski informativni in tiskarski center, n. sol.
o.	Novo mesto
razpisuje prosta dela in naloge
I.	Za TOZD TISKARNA NOVO MESTO 68000 NOVO MESTO Glavni trg 14
II.Za DELOVNO SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
68000 NOVO MESTO
Germova 3
VODJE SPLOŠNE IN KADROVSKE SLU2BE
Pogoji:
— da ima visoko ali višjo izobrazbo pravne ali upravne smeri
— da ima 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na podobnih delih in nalogah,
— da je dosegel pri prejšnjem delu pomembne organizacijsko vodstvene uspehe,
— da ima družbenopolitične vrline in pozitiven odnos do samoupravljanja.
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še
naslednje pogoje:
— da ima visoko, višja ali srednjo izobrazbo grafične, ekonomske ali pravne smeri
— najmanj pet let prakse v stroki
— da je dosegel pri svojem prejšnjem delu pomembne organizacijsko vodstvene uspehe
— da ima družbenopolitične vrline in pozitiven odnos do samoupravljanja in je državljan SFRJ.
Za razpisana dela in naloge traja mandat štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 20 dneh po razpisu na naslov Dolenjski informativni in tiskarski center, Novo mesto, Germova 3 — splošna in kadrovska služba.
Kandidati bodo obveščeni o izidu v 30 dneh'po izteku
razpisa.
37/3-83
Zdravnikova ordinacija ni tovarna
Novo mesto: s posveta vodilnih slovenskih zdravstvenih delavcev o dohodkovnih odnosih, delovnem času ter kadrovskih normativih - Zahteva po večji enotnosti
Komisija za delovna promet Novo mesto
razmerja TOZD za ptt
objavlja prosta dela in naloge na pošti Novo mesto:
1. DOSTAVLJANJE PTT POŠILJK - 1 izvajalec
2. ClŠČENJE^ROSTOROV - 1 izvajalec
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje posebne pogoje: Pod 1:
popolna osnovna šola, starost 16 let in vozniški izpit „A" kategorije, poskusno delo 2 meseca.
Pod 2:
nepopolna osnovna šola; poskusno delo 1 mesec Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na TOZD za ptt promet Novo mesto, Novi trg 7, Novo mesto.
Vsa pojasnila dobite na telefon (068) 21—370.
36/3-83
KUPUJMO VARČNO, KUPUJMO V NAMI od 15. januarja do 15. februarja
razprodaja jesensko-zimske konfekcije in obutve za vso družino
TRGOVSKO PODJETJE
nama
LJUBLJANA
VELETRGOVINA KOČEVJE
M
ŽE 120 NAROČNIKOV TELEKSOV
PTT Novo mesto ima telegrafsko centralo za 160 priključkov teleksov, oddanih pa je že 120 in zanimanje zanje je še precejšnje. Interesentov za teleks je v združenem delu več, kot so pričakovali, zato že planirajo razširitev telegrafske centrale za 40 priključkov. Ta dela naj bi bila izvedena do leta 1985.
BREŽICE - Preteklo soboto je bila na brežiškem sejmišču kaj živahna kupčija s pujski. Na sejem so prignali 470 prašičkov, starih do tri mesece, lastnike pa jih je zamenjalo 420. Cena zanje je bila 210 dinarjev za kilogram. Podobno je bilo tudi pri malo večjih pujsih, saj so od 14 prignanih prodali kar 9 glav.
NOVO MESTO - Ta ponedeljek so si meli roke tudi prodajalci prašičkov na novomeškem sejmišču. Na sejmu je bilo 257 prašičkov, prodanih pa je bilo 154. Dodati je treba le še to, da so se cene od zadnjega sejma povečale tudi za 1.000 din za enega. Tako so veljali prašički od 8 do 10 tednov starosti od 4.000 do
4.500	dinaijev, prašiči od 10 do 14 mesecev starosti pa so šli v prodajo po 5.000 do 5.700 dinarjev.
V povprečju drsimo navzdol
Glede na narodni dohodek so si od devetih dolenjskih občin samo tri izboljšale položaj
na lestvici, ki primerja leti 1980 in 1981
Slovenski zavod za statistiko je te dni objavil podatke, koliko je znašal leta 1981 narodni dohodek na prebivalca posamezne slovenske občine. Razlika med narodnim dohodkom in družbenim proizvodom je v tem, da je narodni dohodek od družbenega proizvoda nekoliko manjši, od njega je odštet denar za obnovo-amortizacijo. Narodni dohodek je torej novoustvar-jena vrednost..	/
Primeijava slovenskih občin glede na narodni dohodek je dober kazalec ustvarjalnega zagona posameznega območja, dvig na lestvici (vsaj načelno) upravičeno vzbuja ponos, padec pa je znak za zaskrbljenost in poplah.
Po narodnem dohodku je bila leta 1981 med 60 slovenskimi občinami z več kot 520.000 dinaiji na prebivalca prva občina Ljubljana—Center, poslednja pa Lenart z dobrimi
53.000	din. Med prvim in zadnjim na lestvici je torej desetkraten razpon.
Kako se je v tem pomembnem razvrščanju odrezalo naših devet občin? Krško je s 162.000 dinarji na zavidljivem 17. mestu, Kočevje' na 23.	(154.000	din), Novo mesto na
29. (148.000 din), Metlika na 30. (144.000 din), Ribnica na 33. (140.000 din), Črnomelj na 40.
Kmetijski
Štiri nove kmetijske knjige
Prav primeri iz kmetijstva pritrjujejo tistim ekonomistom, ki trdijo, da je znanje postalo najpomembnejši proizvodni dejavnik. Zato se lahko razveselimo slehernega kamenčka, ki se vgradi v orjaški mozaik znanosti in znanja ali pa pomaga to znanje uporabiti v praksi.
V tej luči lahko spet pozdravimo letošnjo knjižno zbirko Knjižnice za pospeševanje kmetijstva, ki že trinajstič prinaša našim kmetovalcem dobro, uporabno in hkrati poceni strokovno knjigo. Letošnja zbirka obsega štiri knjige z naslovi: Kmetijski stroji Raoula Jenčiča, Prehrana in plodnost krav Andreja Orešnika, Pridelovanje krme Jožeta Korošca in tradicionalni Kmetijski priročnik." Prva knjiga ima naklado 6.000 izvodov, preostale tri pa po S.000 izvodov.
Raoul Jenčič je že dolga leta poznan strokovnjak za kmetijsko strojništvo in se odlikuje tudi po praktičnem znanju. Podobno knjigo je napisal pred 7 leti, ker pa kmetijske stroje stalno izboljšujejo in izpopolnjujejo ter uvajajo tudi nove, je v sedanji zajel predvsem te novosti. Na novo je obdelal tudi stroje za Pjddelovanje pese, nove poljščine na Slovenskem (Ormož!).
Živinoreji, ki je in bo ostala v Sloveniji najpomembnejša kmetijska panoga, sta namenjeni v zbirki dve knjigi, ki skušata pomagati pri pridelovanju kar najcenejše voluminozne krme ter pri odpravljanju napak v prehrani domačih živali. Prav slednje je največkrat vzrok manj uspešne in motene reje. Andrej Orešnik je sn.otmo povezal prehrano in od nje odvisno plodnost. Jože Korošec je v knjigi povezal lastne dolgoletne izkušnjejn nova spoznanja na tem področju.
Kmetijski priročnik je letos sicer tanjši kot prejšnja leta, ima pa tokrat zanimivo in koristno prirejen koledar. Skupaj s preostalimi tremi knjigami prispeva, da je kmetijstvo po zaslugi založnika ČZP Kmečki glas pridobilo novih 600 strani dobrega strokovnega branja. Iz njega 'bomo črpali snov tudi za to rubriko.
Inž. M. L.
(119.000 din), Trebnje na 42. (115.000 din), Brežice na 51. (99.000 din), Sevnica z 91.000 din na prebivalca pa na 56. mestu.
Se bolj zanimiva je primerjava s • podatki iz leta 1980. Ti kažejo, da je občina Krško v letu dni napredovala za 11 most, Ribnica za 3, Trebnje za eno mesto, vse druge, dolenjske občine pa so ostale na istem ali pa so celo nazadovale. Svoje mesto na lestvici je obdržala črnomaljska občina, Sevnica je nazadovala za eno mesto, Brežice za 3, Metlika za 4, Kočevje za 5, občina Novo mesto pa kar za 12 mest.
Sama uvrstitev na lestvici seveda ne kaže vselej vseh razvojnih premikov in naporov. Občina Krško je na primer v letu dni skočila za 11 mest. Jedrska elektrarna v letu 1981 še ni obratovala, njen izdelek (tok) torej še ni mogel sodelovati v zbiru reči, ki tvorijo narodni dohodek in družbeni proizvod.
Narodni dohodek je torej treba (tako kot druge statistične kazalce) jemati s precejšnjo mero opreznosti. To pa seveda ne pomeni, da je podatek o narodnem dohodku nepomemben in da ne sme vzbujati zadovoljstva ali pa (tako je žal na Dolenjskem) zaskrbljenosti. M. B.
i
i
*
\
*
i
*
*
*
$
S
P
S
s
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
Konji v Italijo
KZ Žužemberk nadaljuje z izvozom konj in drugega
Prvih 35 konj je žužemberšKa zadruga že lani prodala v Italijo, za letos pa načrtujejo izvoz 50 konj. Morda še katerega več, kajti vse sile obračajo v izvoz, da bi si zagotovili lastne devize za nakup potrebnih krmil, zaščitnih sredstev in rezervnih delov za kmečke stroje. V letošnjem planu (ki pa uradno še ni sprejet) je predvideno, da bodo na tuje prodali še 20 odst. odkupa goveje živine in pa znatne količine' zelišč, gozdnih sadežev, predvsem gob. Tudi zobotrebce so že izvažali in njih bodo še, vendar je konkurenca Japoncev zelo huda. Ti nudijo boljšo kvaliteto in nižjo ceno.
Omembe vredna pa je letos še načrtovana kooperacija, ki bo dala odkup 600 glav goveje živine, kar je okrog 20 odst. več kot lani. Ta živina, bo šla predvsem za oskrbo v domači občini, del pa v mesarijo Kočevje, ki bo letos sovlagala v gradnjo 10 hlevov pri združenih kmetiji.
Tudi na področju investicij se letos obetajo novosti. V teku so priprave za gradnjo poslovnega centra na Dvoru, kjer bodo prodajali repromaterial, zaščitna sredstva in podobno, hkrati pa bo tu odkupno mesto za vse tržne presežke tega območja. S sovlaganjem podjetja Sadje-Zelenjava Ljubljana, kateremu prodajajo vsa odkupljena zelišča in gozdne sadeže za izvoz, bodo urejali skladišča za tovrstno blago, v Žužemberku pa je v planu zdajšnjo klasično zadružno trgovino podoso-biti in prirediti v samopostrežnico. To bo tudi prva samopostrežna trgovina v centru Suhe krajine. R. B.
Težavno »rojstvo”
Problemi pri zagonu Inple-ta v sevniški občini
Se v tem mesecu naj bi stekla poskusna proizvodnja v brezovškem Inpletu, zgrajenem s skupnim deležem sovlagateljev Lisce, Jutranjke in Kometa. Letno naj bi ta nova tovarna proizvedla 1,2 milijona metrov elastičnih pletenin in 1,1 milijona metrov neelastičnih. Sovlagateljice naj bi ta tovarna rešila nevšečnega uvoza teh surovin.
Sojenice tej tovarni ne obetajo lahkega rojstva. Po oceni se je vrednost naložbe podražila od predvidenih 410 milijonov dinarjev na skoraj 570 milijonov. Samo strojna oprema je zaradi devalvacije in drugih ukrepov dražja za 100 milijonov. Poglavitni problem, ki bo oteževal zagon, so uvožena preja in kemikalije. Samo prvo naj bi letos veljalo 279 milijonov dinarjev, kemikalije nadaljnjih 34 milijonov dinarjev, obresti 17 milijonov in odplačilo glavnice 22 milijonov dinarjev.
Seveda morajo zato vse tri konfekcijske tovarne po do sedaj veljavnih predpisih ustvariti za nad 700 milijonov dinarjev izvoza že v tem letu. Če bi se udeležba pri tako pridobljenih devizah povečala na vsaj 65 odst., bi bilo treba ustvariti letos še vedno za 540 milijonov dinarjev izvoza. Kako zahtevna naloga je to, pove podatek, da so vse tri omenjene tovarne v devetih mesecih lanskega leta ustvarile le za 29 milijonov dinarjev čistega deviznega učinka.	A.	Z.
- Kar pogumno naprej, to smo ta večkrat profzkusHI!
SREDI JANUARJA SPOMLADANSKO - Čeprav koledarska žitna traja šele mesec dni, pa je sončno in toplo vreme že izvabilo na prosto mnoge, ki so poprijeli za spomladansko delo. Tako tudi v Črnomlju pretekli teden niso izgubljali časa z obrezovanjem vib. (Foto: M. Bezek)
VESELJE OB VSAKEM CENTIMETRU SNEGA - Energetske počitnice naših šolaijev se že prevešajo v drugo polovico, pričele pa so se tudi počitnice srednješolcev, snega in januarskega mraza pa ni od nikoder. Sani najbolj vnetih vseeno ne počivajo. Vsaka bela krpica, ki je sončni žarki niso dosegli, pride prav. Šolaiji v Jerebovi ulici imajo tako veselje pri sodišču, kjer je bil do ponedeljka dopoldan pravi živžav, potem pa je topel piš vzel še preostalo centimetrsko snežno in zaledenelo odejo in veselja je bilo konec. (Foto: J. Pavlin)
KOPANJE TUDI NAMESTO SMUČANJA -Novi notranji termalni bazen v Šmaijeških Toplicah je v počitniških dneh pravo nadomestilo za čas, ko manjka rekreacije na snegu. Kljub temu da je v bazenu veliko hotelskih gostov, je vedno dovolj prostora za plavanje in razgibavanje.
EN l HRIBČEK ii BOM j; KUPIL...
i ►
< ►
< ►
< ► Ureja- Tit Doberšek
< ►
:: Razvoj kletarstva v Sloveniji do leta 2000
i ► Zaradi kratko odmerjenega 3 J časa tigatve družbene kleti zlasti <, ob slabem jesenskem vremenu in
< > bogati letini večkrat ne morejo J J redno prevzemati grozdja, kar <► povzroča zastoj, pri vinograd-] 3 nikih pa negodovanje. Vse to i > negativno vpliva na odkup groz-
< ► dja, pa tudi na kakovost pre-I £ delave grozdja. V bodoče bodo
< ► morale organizacije, ki grozdje
3 | odkupujejo in predelujejo, po-
0 svetiti temu vprašanju več po-
4 4 zornosti in ustrezno povečati ,, predelovalne zmogljivosti. To 4 ► morajo narediti, če želimo ohra-3 J niti kvaliteto slovenskih vin.
< > Izbira strojev za predelavo
3 * grozdja z ozirom na kvaliteto je
4 y zadovoljiva in jamči pri normal-4 ► nem sprejemanju grozdja ustrez-
3 3 no kvaliteto. Pridobivanje mošta
< ► je opravljeno na klasičen način, 33 v mali-meri uporabljajo centri-<, fuge, za katere lahko rečemo, da
4 * kot moderen stroj še niso našle J | pravega mesta v slovenskih druž-«► benih kleteh.
3 * Vrenje belega mošta še zmeraj
< ► poteka povečini pri visokih tem-
4 * peraturah. To lahko označimo J 3 kot veliko škodo, ker se iz
1 > osnovne surovine ne dobijo tako * | kvalitetna vina, kot bi se lahko.
4, Mošti vrejo poleg tega v preveli-4 ► kih posodah, v katerih se razvije 3 | še višja, za kakovost vina škod-
< ► ljiva temperatura kot v malih 3 J posodah.
4, Prvo pretakanje vina opravlja-
< ► jo po klasični metodi brez upo-'J | rabe centrifuge. Zelo pogosto
< > pretakajo napol motno vino v
3 | velike cisterne, v katerih je na-4, ravno čiščenje vina zelo ovirano.
4 > Vedno večje število slovenskih J 3 družbenih kleti prehaja na cister-4 ► ne z zmogljivostjo od 250 do
3 3 450 tisoč litrov, pri čemer je
4 ► malo kleti opremljenih s centri-4 ► fugami oz. s filtri ustreznih zmo-
3 J gljivosti. Tehnologija šolanja
< ► vina mnogokje ni prilagojena ve-J 3 likim posodam. Zato je temu
4 ► problemu treba v bodoče posve-(* titi mnogo več pozornosti.
4, V večini družbenih kleti v
< ► Sloveniji so klimatični pogoji ] 3 odvisni le od danih naravnih 4 ► pogojev. To pomeni, da tehno-
3 J log (kletar) v kleti ne more , > bistveno vplivati na klimatične
4 > pogoje v kleti, ki so posebno v J 3 novejših kleteh dosti slabši kot v 4> starih klasičnih kleteh. Zlasti so J 3 velike toplotne spremembe v po-4, letnih, mesecih, ko sc k(cti pre-4 > več segrejejo, kar negativno vpli-]3 va na svežino in aromo vina, ki 4» sta glavna odlika slovenskih vin
J J Reguliranje vlage je malokje mo-♦♦
goče, zato so kleti ali prevlažne ali presuhe. Prav tako je težko regulirati biološki padec kisline, pri katerem je temperatura eden od odločilnih dejavnikov tega procesa.
Kot že povedano (glej članek v zadnjem Dolenjskem listu), imamo v družbenih kleteh danes razno posodo za vino. Prevladujejo kovinske cisterne (4,2 %), betonske cisterne (27,7 %) in šele na tretjem mestu so leseni sodi (21,2 %), medtem ko plastične posode (5,9 %) šele uvajajo. Prej smp v slovenskih kleteh imeli pretežno leseno posodo za vino, ki je v malih podzemskih kleteh zelo ugodno vplivala na razvoj mladega vina. Dobro vzdrževani lesni sodi za vino pri ustreznih klimatskih razmerah zaradi odlik, ki jih ima les, ugodno vplivajo na hitrejše čiščenje mladih vin in na razvoj aromatičnih lastnosti vina. Zato pred 50 ali celo 100 leti ni bilo potreb po centrifugah, kot je to danes v večjih kleteh in ob drugih posodah za vino. Kovinska in plastična posoda za vino se je v Sloveniji pojavila šele v zadnjem času, ko se je zlasti povečala kovinska posoda. V načrtovanih novih kleteh do leta 2000 (20 milijonov litrov) predvidevajo imeti pretežno kovinsko vinsko posodo. Do leta 20000 bomo v Sloveniji gradili zelo malo novih kleti.
Enološki posegi
Slovenska vina so značilna ter se po svežini in vonju (aromi) bistveno razlikujejo od ostalih jugoslovanskih vin. Zato se enološki posegi in uporaba eno-loških sredstev morajo še bolj približati zahtevam za obvarovanje oblik slovenskih vin, ker bi bila sicer brez svežine in izraženih sortnih značilnosti mnogo manj vredna, kot so danes.
Popolno in kontrolirano vrenje mošta (fermentacija) s selekcioniranimi vinskimi kvasnicami mora biti ideal in osnovno pravilo vsakega enologa. Kot je bilo že povedano, trgatev grozdja ne poteka normalno 3 do 4 tedne, saj se več kot 50 % trgatve opravi v 4 do 6 dneh konec tedna in so zato možnosti za popolno in kontrolirano vrenje mošta zelo slabe. To velja za klasično odstranjevanje sluzastih snovi. Centrifug je malo, pa tudi obstoječe so stare. Tako se vrenje mošta začne z neustreznimi sluzastimi snovmi v moštvu, vpliv toplote na vrenje je skoraj nemogoč. Zato mošt začne vreti pri toploti, ki ne ustreza razvoju aromatičnih snovi. Ker ta problem ni nikjer popolnoma rešen, bo treba najti možnosti za najbolj ustrezen strokovni postopek teh enoloških posegov.
Inž. JANEZ ISTENIČ
Tovarna celuloze in papirja „Djuro Salaj" Krško -TOZD TRANSPORT
objavlja prosta dela oz. naloge za:
I. POMOČ PRI IZVRŠEVANJU PREMIKALNIH NALOG - za 3 delavce
Pogoji:
— osnovna šola, strokovni izpit za premikače (izpit je možno opraviti po nastopu dela)
— 3—6 mesecev delovnih izkušenj
— delo v 3 izmenah
— odslužen vojaški rok
II. RAZKLADANJE PREMOGA — za 2 delavca
Pogoji:
— osnovna šola (lahko nepopolna)
— 1—3 mesece delovnih izkušenj
— delo v 3 izmenah
— odslužen vojaški rok
Navedena dela oz. naloge so za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba naše DO 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za sprejemanje prijav.
32/3/83
DO „GOK" Črnomelj TOZD KOMUNALA
PRODA NA JAVNI DRAŽBI
tovorni avto IMV DIESEL SPECIALNI s. P./K., letnik 1974, dovoljena nasilnost 1.489 kg, v nevoznem stanju.
Javna dražba bo dne 21. 1. 1983 ob 7. uri v prostorih TOZD KOMUNALA na Belokranjski cesti.
Izklicna cena je 20.000,- din.
Interesenti morajo položiti varščino v višini 10 %. /
41/3-83
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja TOZD Sadjarstvo Krško delovne organizacije Mercator—Agrokombinata Krško
objavlja prosta dela in naloge:
— 8 sadjarskih delavcev za rez sadnega drevja
— 1 viličarist — voznik kombija
— 1 viličarist — pomožni strojnik
— 2 sadjarska delavca — nakladalca sadja
— 2 sadjarska delavca za določen čas
Za opravljanje rezi sadnega drevja se združuje delo za določen čas 4 mesecev s pogojem, da imajo kandidati opravljen tečaj rezi ali sicer določeno znanje rezi sadnega drevja. 2 sadjarska delavca za določen čas pa sprejemamo za dobo 15 mesecev (nadomeščanje delavcev na odsluže-nju JLA). Za opravljanje ostalih del in nalog se združuje delo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.,/
Za opravljanje del in nalog viličarista, ki bo eden rezervni voznik kombija, drugi pa rezervni strojnik ob uvedbi tretje izmene v strojnici sadne hladilnice, se zahteva izpit za voznika viličarja, oziroma voznika kombija ali upravljalca kompresorskih naprav.
Zainteresirani kandidati naj pismene prijave za opravljanje objavljenih prostih del in nalog pošljejo kadrovski službi delovne organizacije Mercator—Agrokombinat Krško, CKŽ 52. Rok za prijave je 8 dni. Kandidate bomo obvestili o izbiri v roku 15 dni po poteku objavnega roka.
42/3-83
A
..MERCATOR—KOPITARNA SEVNICA", p. o. SEVNICA
DELAVSKI SVET razpisuje
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
1.	VODJA RAZVOJNO TEHNIČNEGA SEKTORJA
Poleg splošnih pogojev po zakonu, statutu in internih aktih DO morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo visoko izobrazbo lesnoindustrijske, strojne, kemične ali organizacijske smeri in tri leta prakse na delih oziroma nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v gospodarstvu
ali
— da imajo višjo izobrazbo organizacijske smeri alt popolno srednjo izobrazbo lesnoindustrijske, strojne ali kemične smeri in osem let prakse na delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v gospodarstvu
— da so moralno in politično neoporečni.
Kandidat bo izbran za dobo 4 let.
Rok za sprejemanje prijav je 15 dni po dnevu objave razpisa.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom zaposlitev naj kandidati pošljejo na naslov:
MERCATOR - KOPITARNA SEVNICA, 68290 SEVNICA.
O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
30/3-83
Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD Mehanizacija, kovinarstvo in instalacije SGP Pionir Novo mesto razpisujemo delovne naloge in opravila individualnega poslovodnega organa: DIREKTORJA TOZD Mehanizacija kovinarstvo in instalacije
Pogoji za sprejem:
— visoka ali višja izobrazba strojne, elektro, ekonomske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delovnih mestih
— srednja strokovna izobrazba strojne, elektro, ekonomske smeri in najmanj 7 let delovnih izkušenj na ustreznih delovnih mestih
— ustrezne moralne, družbene in politične kvalitete Kandidat bo sprejet za opravljanje delovnih nalog in opravil za dobo 4 let.
Kandidati, ki se bodo prijavili na razpisane delovne naloge in opravila, morajo prijavam priložiti opis dosedanjega dela in ustrezna dokazila, da izpolnjujejo razpisne pogoje, in jih v 15 dneh po objavi poslati v zapečatenih ovojnicah z oznako: „Za razpisno komisijo TOZD MK1"'na naslov: SGP Pionir Novo mesto, Kettejev drevored 37.
31/3-83
v_
Mizarsko podjetje ..TRELES" TREBNJE
objavlja prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGA-NA—DIREKTORJA
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima srednjo ali višjo izobrazbo lesne, organizacijske ali ekonomske smeri
— da ima 5 let delovnih izkušenj
— da pri kandidatu ni zakonitih ovir za sprejem na to delovno nalogo
— da ima družbenopolitične in moralno-politične kvalite-te
— da se zavzema za razvijanje samoupravnih odnosov in delitve po delu
— da odgovorno gospodari z družbenimi sredstvi
— da predloži program razvoja
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Prijave z oznako „Za razpisno komisijo" sprejemamo 15 dni po objavi.
34/3-83
Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI, Jarše TOZD Konfekcija, OE konfekcija Mokronog
vabi k sodelovanju v OE konfekcija Mokronog delavca za opravljanje del in nalog
FINOMEHANIK za popravilo šivalnih strojev
Pogoji:
— ustrezna poklicna šola, smer finomehanika
— dveletna praksa pri popravilu šivalnih strojev.
Obstaja tudi možnost priučitve na teh delih s pogojem, da imajo kandidati končano poklicno šolo primerne smeri. Kandidati naj predložijo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od objave na naslov:
Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI Jarše, p. Domžale, Zg. Jarše 21, 61230 Domžale, z oznako „Za kadrovsko službo".
26/3-83
BBS OPEKARNA ZALOG
NOVO MESTO
Delavski svet delovne organizacije
razpisuje dela oz. naloge
DIREKTORJA DO
Kandidati za opravljanje razpisanih del oz. nalog morajo poleg z zakonom razpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje:
Za razpisana dela oz. naloge bo kandidat imenovan za 4 leta.
Za direktorja delovne organizacije je lahko imenovan, kdor poleg pogojev iz 511. člena ZZD izpolnjuje še naslednje pogoje:
— da ima višjo izobrazbo ekonomske, gradbene, strojne ali organizacijske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na ustreznih delih oz. nalogah
— da ima srednjo izobrazbo ekonomske, gradbene ali strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah
— da obvlada najmanj en svetovni jezik
— da je kumunikativen ter družbeno in strokovno razgledan in ima ustrezne moralno-politične vrline.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici z oznako „Za razpisno komisijo" na naslov: OPEKARNA ZALOG p. o. NOVO MESTO, Zalog 21, 68000 Novo mesto, v 15-ih dneh po objavi razpisa.
O izidu izbire bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem sprejemanju ponudb.
DO„GOK"ČRNOMELJ I. DELAVSKI SVET TOZD OBRT
II. DELAVSKI SVET TOZD IGM
razpisujeta
dela in naloge s posebnimi pooblastili za štiriletni mandat
I. /VODJE TEMELJNE ORGANIZACIJE OBRT
II.VODJE TEMELJNE ORGANIZACIJE IGM
Pogoji:
Pod I.
a) šolska izobrazba: visoka, višja ali srednja izobrazba strojne, lesne, gradbene ali temu sorodne smeri.
Pod II.
a) šolska izobrazba: visoka, višja ali srednja izobrazba gradbene ali temu sorodne smeri.
Pod I. in 11.
b) delovne izkušnje: vsaj pet let delovnih izkušenj
c) drugi pogoji:
— da izpolnjuje kriterije iz 47. člena Družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Črnomelj
— da ob imenovanju poda program razvoja TOZD
Za vodjo TOZD kot individualnega poslovodnega organa ne more biti izbrana oseba, za katero veljajo zadržki, navedeni v 511. členu Zakona o združenem delu.
Pismene prijave kandidatov z dokazili o izpolnjenih pogojih sprejema razpisna komisija TOZD Obrt in razpisna komisija TOZD IGM v 8 dneh po objavi razpisa.
O izbiri bomo kandidate pismeno obvestili v 7 dneh po dnevu sprejetja sklepa o izbiri. Sklep o izbiri bo sprejet v 15 dneh po dnevu poteka 8-dnevnega roka prijave kandidatov.
33/3/83
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA 2ITO—TOZD PEKARNA KRŠKO
objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, trimesečnim poskusnim delom v DE nnc-žirc-
1. PRIUCITEV NA DELA V PEKOVSKI PROIZVODNJI - 1 delavec
2. PRIUCITEV NA DELA V PEKOVSKI PROIZVODNJI IN OBČASNI RAZVOZ IZDELKOV -1 delavec
Pogoji:
— pod 1: popolna ali nepopolna osnovna šola lahko brez prakse
— pod 2: popolna ali nepopolna osnovna šola opravljen vozniški izpit C kategorije
Delo pod 1 in 2 je pretežno nočno.
Pisne prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov:
ŽITO Ljubljana — TOZD Pekarna, Krško, Cesta 4. julija 86
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku roka za sprejem ponudb.
29/3-83
GOZDNO GOSPODARSTVO BREŽICE OBRAT ZA GOZDARSKO KOOPERACIJO SEVNICA
Obveščamo vse gozdne posestnike, ki imajo gozdove na področju Obrata za gozdarsko kooperacijo Sevnica in njenih kooperacijskih enotah:
KE SEVNICA KE MOKRONOG KE SENOVO KE KOSTANJEVICA KE BREŽICE,
da priglasijo sečnjo za leto 1983 v času od 15. januarja do 15. februarja 1983 na naštetih kooperacijskih enotah. Kooperacijske enote pa bodo še na krajevno običajni način priglasile priglasitev sečnje, tako da bodo posestniki lahko priglasili sečnjo po dosedanjem načinu. Gozdni posestniki naj prineso s seboj posestni list.
28/3-83
r
Obrtna zadruga „BELA KRAJINA" Črnomelj
na podlagi sklepa ZS razpisuje prosta dela in naloge
KNJIGOVODJE
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
- da ima končano višjo ali srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri,
- da ima 2—3 leta delovnih izkušenj v knjigovodstvu. Zaposlitev je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo 3 mesece.
Prošnje s kratkim življenjepisom sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: ZADRUŽNI SVET Obrtne zadruge „BELA KRAJINA" Črnomelj.
Obvestila bomo poslali v roku 8 dni od izbire kandidata.
40/3-83
pisma
in
odmevi
Ji
IJtottUviitoar
tu£a/
USTANOVILI SMO BRIGADO
Učenci črnomaljske šole, ki je razdeljena na šolo v Loki in na šolo v Zupančičevi ulici, smo sklenili, da bomo s prostovoljci iz Goka in delavci šole skupaj očistili prostore in jih opremili za delo v drugem polletju. Ustanovili smo šolsko brigado, ki je že pomagala pri zasipavanju vodovoda naše šole. ,
MATEJA PAVLINIČ OŠ Črnomelj
PRVENSTVO V ' KOŠARKI
Prvi letošnji četrtek je bilo v Črnomlju prvenstvo v košarki. Pomerili so se mladinke ter mlajši in starejši pionirji. Ekipno je zmagal Cpiomelj, drugi je bil Semič, tretji DRagatuš. Organizacija je bila dobra.
SANJA MILOVIČ _	OŠ	Cmomelj
POČITNICE SO TU!
Vsi smo komaj čakali začetek počitnic, ki bodo trajale tri tedne. Na šoli bomo imeli smučarski tečaj, zadnji teden počitnic pa se bomo vključili v akcijo čiščenja šole. Upam, da bo med počitnicami zapadlo kaj več snega.
NATAŠA ROZlC OŠ Črnomelj
FILMI V ADLEŠIČIH
V Adlešičih so prvo letošnjo soboto zavrteli film, ki je privabil veliko gledalcev, zlasti mladino. S to predstavo seje začelo dogajati nekaj
/ / ' u
novega, saj bodo filmi poslej vsako soboto. Tako bomo imeli Adlešičani vsaj košček tistega, kar imajo naši vrstniki v Črnomlju.
IVANKA VESELIC Adlešiči
IZOBRAŽEVANJE MLADIH AKTIVISTOV
Komisija za idejno-politično delo pri OK ZSMS Brežice je letos že začela s programom za izobraževanje za mlade aktiviste v občini. Pripravili so seminar za vodstva razrednih skupnosti 7. razredov, ki je dobro uspel ob popolni udeležbi vseh. Začel se je že tudi drugi seminar, namenjen mladim iz krajevnih skupnosti in članom aktivov mladih zadružnikov.
BREDA DUŠIČ Trebež
PRIZNANJA
Ob zaključku polletja smo učenci prejeli zasluženo plačilo za bolj ali manj aktivno delo v šoli in zunaj nje. Za večletno marljivo delo v pionirski organizaciji so podelili 114 pionirjem priznanja „vzoten pionir", trije pionirski funkcionarji pa so prejeli knjižna darila. Za priznanja je poskrbela OZPM Krško.
Nov. krožek OŠ J. Dalmatin - Krško
POČITNICE SO TU
Pričele so se tritedenske počitnice za prvo skupino učencev v Sloveniji. Počitnice so tu, vendar brez snega, zato so učencem, ki so ostali doma, ostale na voljo drugačne aktivnosti namesto zimskih. Na voljo so jim šolska knjižnica, šolska in druga igrišča, telovadnica (stabilizacijsko ogrevana) in filmske predstave tudi v dopoldanskem času, za kar je poskrbel DD E. Kardelj. Planinsko društvo bo organiziralo izleta na Gorenjsko, smučarski klub pa smučanje na Gorjancih. Ce bo kaj snega, bodo zimske aktivnosti potekale v okviru šole.
Novin. krožek OŠ J. Dalmatin Krško
1
moj otrok je drugačen
Pomoč umsko podpovprečnim
Ponovno naj poudarimo, da umsko podpovprečnimi in mejni otroci spadajp v okvir „še normalno" umsko razvitih otrok. Prav zaradi tega se bodo ti otroci všolali v redno osnovno šolo. Vendar pri obstoječem šolskem sistemu, pri preveč številnih razredih in ob neustreznih metodah učenja ti otroci predstavljajo večji ali manjši problem za učitelje, starše in nje same.
V šoli otrok, pri katerem so umske zmogljivosti nizke, potrebuje dodatno pomoč pri razlagi, ponavljanju in utrjevanju snovi, potrebuje stalne spodbude za učenje, dati mu moramo možnost za uveljavljenje na področjih, kjer je bolj sposoben, itd. Tem otrokom je potrebno snov večkrat in nazorno razložiti, popestriti s primeri iz vsakdanjega življenja, večkrat bo potrebno prilagoditi domače naloge, ki bodo manj zahtevne in krajše, da jih otrok lahko reši samostojno, brez tuje pomoči. Učitelji v razredu preverjajo njihovo znanje šele, preden preidejo na novo snov. Večkrat so ti otroci govorno zavrti in bo,potrebno znanje preverjati mimogrede ali pisno, vendar se tudi pri tem upoštevajo slabše sposobnosti izražanja in tvorjenje skopih stavčnih tvorb.
Učitelji postavljajo tem otrokom vprašanja primerno njihovim sposobnostim in razumevanju. Pri tem pazijo, da ne pride do posploševanja v ocenjevanju v tem smislu, da bi bili otroci slabše ocenjeni pri vseh predmetih, npr. tudi pri telesni vzgoji, glasbi, praktičnemu pouku, čeprav so pri teh predmetih razmeroma uspešni. V šolah je potrebno paziti, da ne pride do preobremenjenosti teh otrok (npr. preveč dodatnega pouka in večurnega dela doma). Ti otroci namreč potrebujejo še bolj kot poprečno nadarjeni svoj prosti čas, možnost za zadostno telesno gibanje in sprostitev, za izvenšolske, predvsem športne aktivnosti itd. Učitelji bodo ocenjevali otroka „ob dobrih dneh", kadar bo pripravljen na sodelovanje, ocenjevali bodo tisto, kar je dobrega, ne bodo iskali samo vrzeli in neznanja.
Vse gornje bo težko uresničiti, toda čimbolj si bomo morali prizadevati, da bomo tudi umsko in učno manj sposobnega otroka popeljali v svet ugodnih izkušenj in potrditev za vloženi trud.
Starši teh otrok morajo biti do otroka strpni, ga spodbujati, ne smejo imeti prevelikih pričakovanj glede otrokovega šolskega uspeha, ne smejo izgubiti potrpljenja. Poleg dodatne pomoči od prvega razreda dalje bodo v višjih razredih včasih primorani otroku preskrbeti tudi inštruktorja. Poleg otrok samih so pogosto zaradi slabega uspeha otroka v šoli potrti tudi starši. Vendar bodo starši pri dobrem pedagogu v šoli na razgovoru zvedeli o svojem otroku tudi kaj pohvalnega, kar jim bo dalo več volje za nadaljnje ukvarjanje z otrokom. Starši teh otrok naj se zavedajo, da je zadostna ali dobra ocena, ki jo je otrok dobil z veliko vloženega truda in volje vredna toliko, ali še več kot odlična ocena umsko nadpovprečnega otroka. Starši naj v primeru, da ne najdejo izhoda iz težav z otrokom ali si ne znajo razlagati njegove neuspešnosti, vedno poiščejo strokovnjaka, ki bo otroka pregledal in jim svetoval, kako ravnati. Najprej ga bodo našli v šolski svetovalni službi v osebi psihologa in pedagoga.
Šolski problemi teh otrok pa bodo v celoti rešeni šele takrat, kadar bodo razredi manj številni, ko bo učni program v rednih osnovnih šolah bolj prilagodljiv različnim sposobnostim otrok, ko bomo v naše šole pričeli bolj uvajati sodobne učne metode, to je timski, individualni in programirani pouk. Vse to pa je seveda v veliki meri odvisno od finančnih sredstev, kijih naša družba daje za šolstvo.
VLADIMIR BITENC, defektolog
Mladim več pozornosti!
V organizaciji pohodnih enot so pomanjkljivosti
Na skupščini ZZB NOV Trebnje so 24. decembra lani delegati obširno razpravljali o sodelovanju borčevske organizacije z mladino. Predstavniki domicilnih enot so menili, da je treba natančneje določiti status mladinskih pohodnih enot, ki so se ponekod že zelo uveljavile. Mladinske organizacije v občinah naj bi v soglasju z drugimi družbeno-političnimi organizacijami sprejele pravilnik, ki bi vseboval način organiziranja in vlogo mentorstva. Na podlagi izkušenj so trdili, da je sedaj preveč razlik v delu in organiziranju pohodnih enot ter da bi bilo treba to poenotiti. Poudarek bi bilo treba dati tradicijam NOB, vzgoji mladih za SLO in seznanjanju z zunanjepolitičnimi razmerami.
Na skupščini so tudi ugotavljali, da je z mentorstvom v pohodnih enotah vse težje in da
je težko najti ljudi, ki bi na pristen, nevsiljiv način sodelovali v akcijah mladinske organizacije. Da bi odpravili to pomanjkljivost, bi se bilo treba v vsaki krajevni organizaciji natančneje dogovorjati za sodelovanje, pri čemer morajo svoj del prispevati tudi člani mladinskih organizacij, ki zdaj vse prevečkrat stojijo ob strani.
PAVLE MIKLIČ T rebnje
Komisija za delovna Žužemberk
razpisuje dela in naloge
razmerja osnovne šole
1 ČISTILKE IN POMOŽNE DELAVKE V KUHINJI za vzgojnovarstveno enoto za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke.
Prijave pošljite komisiji za delovna razmerja v 15 dneh po objavi razpisa.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku razpisa.
27/3-83
DRSKA: MLADI SO DELAVNI
V novi soseski na Drski dela mladinska organizacija pet let in v tem času je dosegla vidne uspehe. Prav delo mladih - med njimi je uradno zapisanih v organizacijo kakih 80 fantov in deklet, vendar jih zares aktivno dela polovico manj - je razgibalo celotno sosesko. Že po štirih informacijskih tablah v soseski se to vidi, kajti na njih večinoma visijo lepaki in obvestila mladih. Delajo v 7 komisijah, lepo pa sodelujejo tudi z mladino v dijaškem domu in z Rdečim križem, pa tudi z ostarelimi v Domu počitka.
ČILA IN ŽIVAHNA SLAVLJENCA — Ta mesec se izteka 50 let skupnega življenja zakoncev Dmgovič z Libne. Jubilej sta praznovala v številnem krogu svojih otrok, vnukov in pravnukov. (Foto:	Martin
Zupančič)
TEMELJITO O GOSPODARJENJU
Na posvetu, ki ga je pretekli četrtek pripravil novomeški občinski sindikalni svet, so se predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij in sindikalnih konferenc seznanil z nalogami, ki čakajo sindikat v pripravah na. obravnavo zaključnih računov za lansko leto. V razpravah naj bi delavci temeljito obdelali vse kazalce gospodarjenja, obseg proizvodnje, stroške, dohouek, zadolženost, poslovne sklade itd.
Zapuščeni potniki
šoferja avtobusov nista ustavila
Potniki, ki smo v petek, 14. januarja, ob 15.15 čakali na avtobusni postaji v Kočevju (na tisti, ki je pri železniški postaji), nismo imeli sreče. Pripeljala sta sicer dva avtobusa (vozila sta ju šoferja Lipovec in Klun), ustavil pa ni noben, čeprav je bil prvi popolnoma prazen, drugi pa tudi ni bil poln.
Nato smo morali čakati še eno uro, da je pripeljal naslednji avtobus in nas odpeljal. Na snegu, mrazu in plundri je čakalo okoli 30 potnikov, večina za Ribnico in Ljubljano. Po tednu dni dela smo že težko čakali, da bomo prebili zaključek tedna doma med svojimi. Res smo ga prebili doma, žal pa je bilo med nami več takih, ki smo bili kar do ponedeljka zjutraj v postelji. Čakanje na snegu, plundri in hladnem vetru je opravilo svoje in prehlad je bil tu.
O takem odnosu šoferjev smo potniki že obvestili vodstvo kočevskega tozda Integrala. Upamo, da se kaj takega ne bo več ponovilo, oziroma vsaj kmalu ne. Na svojem delovnem mestu naj vsak dela odgovorno, kot moramo tudi mi.
Potnik iz Ribnice
Poznate Ivaneša?
Prošnja Brusničanom pa tudi drugim, ki bi kaj vedeli o njem
7. februarja 1944 je škofjeloški vosovec Gaj, doma iz Gabrja pri Novem mestu, sredi Škofje Loke ustrelil esesovskega vojaka. Nemci so se hudo maščevali: obkolili so mesto, aretirali preko 150 oseb, mnoge odpeljali v begunjske zapore, nekatere moške pa določili za talce. Devet zapornikov so pripeljali iz begunjskih zaporov, nekaj iz ljubljanskih, in že čez dva dni v Škofji Loki ustrelili petdeset talcev.
O teh talcih zbiram podatke, ki jih nameravam objaviti v knjigi. Med talci je bil tudi Franc Kovačič iz Gabrja pri Novem mestu, ki je bil pismonoša v Škofji Loki. Najtrši oreh pa mi je talec Ivan Ivaneš, o katerem vem le to, da je bil rojen (po nemških podatkih, če so točni)
9.	julija 1917 in je menda stanoval v Radovljici.
V kartoteki jeseniške železarne pa sem našel podatek, da je Franc Ivaneš, rojen 18. 8. 1915 v vasi Gabrje pri Brusnicah (Novo mesto), stanoval 1941 v gostilni Kunstelj v Radovljici, delo v železarni pa je sam zapustil 1. decembra 1941 in odšel neznano kam, verjetno v Ljubljano ali kam drugam na Dolenjsko. Za Franca piše, da je bil izučen čevljar, da je pred vojno služil vojaški rok v Celju, da je velik 165 cm, oče pa da je kajžar z eno kravo.
Sta morda Ivan in Franc ena in ista- oseba ali pa brata? Ni mi znano, od kod so Ivaneša pripeljali na morišče v Škofjo Loko. Iz Begunj ne, ker ni vpisan v begunjski knjigi. Najverjetneje iz ljubljanskih zaporov.
Prosim Ivaneše iz okolice Brusnic, da mi pošljejo potrebne podatke, Če pa iz te družine nihče več ni živ, naj mi odgovorijo krajevna organizacija ZB NOV in Ivaneševi sovaščani, za kar jim bom hvaležen. Da se razumemo: potrebujem življenjepis v Škofji Loki ustreljenega Ivaneša, opis družine, kdaj in kje so ga Nemci zaprli ali ujeli kot partizana ipd. Podatke pošljite na naslov
JOŽE VIDIC 61000 Ljubljana Povšetova 104/d tel. 454-898
V MOZUU NE SPIJO, ČEPRAV JE ZIMA
Mozeljski mladinci so sprejeli program dela za prvo polovico leta, v katerem so predvideli več špoftnih tekmovanj (smučanje, namizni tenis, kegljanje, šah) prireditve ob Prešernovem dnevu, dnevu žena, dnevu OF in ob otvoritvi svojega igrišča, ki bo v maju; spomladansko čiščenje oz. olepšavo vasi, dokončanje igrišča za šolo, več plesov in izletov, družbenopolitično izobraževanje in javno tribuno o svojem delu, pripravo na akcijo ,,NNNP 83“ in izdajo „Viharjev“ (vsake tri mesece) Za vse to bodo porabili okoli
10.000	din.
OTROCI ŽE V PRENOVLJENI „ČEBELICI“
V ponedeljek, 17. januarja, so se otrod spet preselili vsvoiprenovlje-ni in dozidani vrtec Čebelica v Kočevju, ki je bil tehnično prevzet
10.	januarja. Prvi dan so stara pripeljali v varstvo 180 otrok, sicer pa jih bo tu prek 200. Lani je bilo v tem vrtcu 108 otrok.
ZANIMIVI POŠILJKI
Dve zanimivi novoletni pošiljki so dobili učenci iz Artič. IRENA ZORKO piše, da jim je neznana tovarišica Vida iz Sežane hkrati s čestitko poslala sporočilo, da zelo rada prebira njihove sestavke v časopisih. Njeno zanimanje za delo artiškega novinarskega krožka je toliko večje zato, ker je pred mnogimi leti službovala v artiški šoli in jo na ta kraj še zmeraj vežejo lepi spomini. EVALD ROŽMAN pa poroča o obilni pošiljki, ki je prišla iz OŠ Brače Nikolič iz Gunje. Tamkajšnji šolarji so za vrstnike iz Artič, s katerimi izmenjujejo izkušnje, izvedli akcijo zbiranja lepo ohranjenih leposlovnih knjig, in tako je artiška šolska knjižnica bogatejša za 65 knjig, ki bodo Artičanom v veliko pomoč pri fakultativnem pouku srbohrvaškega jezika.
FRANC BOŽIČ
Sredi lanskega decembra so se na pokopališču v Vrabčah pri Zagrebu za zmeraj poslovili še od enega borca izpod Gorjancev, od Franca Božiča iz Frluge pri Prušnji vasi.
Rojen je bil v revni kmečki družini; 15 otrok seje težko prebijalo ob skromnem kosu kmha. Ob začetku zadnje vojne Božič ni okleval, 1942 je postal skojevec. V hudem boju ni klonil, počitka pa zanj tudi po osvoboditvi ni bilo, kot komunist je bil v prvih vrstah in je dajal zgled drugim. Za Božiča ni bila nobena naloga pretežka. In ko je bil tik pred upokojitvijo, je kot bolničar izgubil življenje med opravljanjem službenih dolžnosti.
VEČINA IZDELKOV V TUJINO
Trimov tozd Jeklene konstrukcije v Dobovi izvaža skoraj vso svojo proizvodnjo. Prodaja jo v Alžirijo, Angolo,. Sovjetsko zvezo, Libijo, Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Lani je ta delovni kolektiv prodal na tuje 90 odst. vseh izdelkov in se tako uvrstil med večje izvoznike v brežiški občini. Njegov izvozni delež je 23 odst., količinsko pa to predstavlja nad dva tisoč ton konstrukcij.
Ana Savič umrla
4. januarja smo se na kočevskem pokopališču za vedno poslovili od Ane Savič, ravnateljice kočevske osnovne šole Zbora odposlancev.
Ana Savič-Mihelič se je rodila 23. oktobra 1936 v sodraški delavski družini. Po končani osnovni šoli se je vpisala na učiteljišče v Novem mestu, kjer je 1956 maturirala. Zaposlila se je na podružnični šoli na Polomu, a je kmalu spoznala, da za učitelja ni nikoli dovolj znanja, zato je nadaljevala študij matematike in fizike na višji pedagoški šoli v Ljubljani. Po diplomi 1962 seje zaposlila na kočevski osnovni šoli, zaradi delavnosti in življenjske vedrine je bila priljubljena med učenci in sodelavci. Kot pomočnica ravnatelja, nato pa kot ravnateljica ni poznala počitka, bila je pedagog v pravem pomenu besede, znala je najti pot do vsakega učenca, posebno do tistih, ki so bili človeške topline najbolj potrebni.
Nismo še prav dojeli, da jo je zahrbtna bolezen strla za zmeraj, a tolaži nas misel, da tisti, ki je živel tako bogato in polno življenje kot naša ravnateljica, ni živel zaman.
FRANCE BRUS
Stare navade Nasredina Hodže
Kot vedo povedati naši stari očanci, je nekoč, pred mnogimi leti, hodil po deželah turškega carstva veliki modrec Nasredin Hodža. In je nekega dne prišel tudi v naše kraje in velel sarajevskemu paši, naj skliče svoje podanike, ker bi rad prisluhnil njihovim prošnjam in pritožbam.
Paša se je ravnal po njegovem ukazu in tako se je še istega dne pred modrijanom Nasrcdinom zbralo kar precej prednikov naših dandanašnjih samoupravljal-cev, ki so kot v en glas tarnali nad svojo revščino. Pripovedovali so, da se do sitega lahko najedo le prve mesece v letu, ko
spravijo v kašče jesenske pridelke.
Pa jih je Nasredin pokaral.
„Ljudje moji" je rekel, ,Alah je obdaril človeka s pametjo, in kdor je ne uporablja, ni dober božji in padišahov podanik. Prav nespametno je od vas, da si nekaj mesecev bašete svoje nenasitne trebuhe, potem pa stradate. Od zdaj in v prihodnje, vse dni, dokler bo živel vaš rod, morate preudarno razdeliti pridelek na vse dni v letu, tako da boste lahko vsak dan nekaj malega použili, in zadovoljni boste, čeprav ne boste pestovali svojih trebuhov.'"
Tako je ukazal Nasredin Hodža in poslal ljudi domov, sam pa se je ulegel v senco in paši milostno dovolil, da ga je postregel s kosilom. Pričakoval je pojedino, dobil pa le postno juho, in ko je izpod čela opazoval prazen krožnik, se je razhudil. „Kaj pomeni to, paša pa-ševski? Kje je obed, dostojen padišahovega velikega modrijana? “ In je paša odgovoril: „Mar nisi 'prav ti pred nekaj urami ukazal ljudem, naj razdelijo vse božje dobrote tako, da bodo lahko jedli vsak dan? Ce to velja za navadno rajo, toliko bolj velja zate in zame, ki se kopava y
milosti našega gospoda sultana, in za vse njegove uradnike. Mar mi, ki smo država, ne potrebujemo preudarnosti? “
Nasredin pa gaje zavrnil:
„0 ti butec paševski, preudarni morajo biti reveži, ker otepa-vajo bedo, država pa si lahko privošči kak večji neplanirani zalogaj. Torej hrano na mizo, pa čeprav boš zanjo porabil pol državnega proračuna!"
In tako se je tudi zgodilo. Nasredin je tistega dne obedoval za tri sebi enake in pil za šest korenjakov.
Od tedaj je minile veliko let. Medtem je raja postala država, povečalo se je število modrijanov, stare navade pa so se ohranile do današnjih dni.
IVO KULJAJ
uredništvo v gosteh: URŠNA SELA
napol poti
Janez Erpe
Silvo Erpe
Franc Zamida
Anton Ravbar
Slavka Povše
Franc
Franc Kump
Silvo Kulovec
Vinko Blatnik	Jože	Fon	Martin	Klobučar	Jože	Kulovec	Viki	Kump
Sedem let je minilo od tedaj, ko je bilo gostujoče uredništvo Dolenjskega lista prvič na voljo ljudem iz krajevne skupnosti Uršna sela. Takratni zapis o obračanju življenja po vaseh Laze, Travni dol in Uršna sela smo naslovili „Pot naprej zastira prah!“. Nič obetavnega ni bilo tedaj pred to krajevno skupnostjo, ki se je odcepila od Dolenjskih Toplic, da bi laže premagala zaostalost in životaijenje na obrobju novomeške občine. Topličani so pač bolj skrbeli zase, Uršenčani pa so menili, da bodo najbrž prej prišli do prepotrebnih stvari, ako se bodo oprli le na lastne sile. Pred leti so bili polni načrtov — in ko smo se pred kratkim novinarji spet mudili na Uršnih selih, smo se lahko prepričali, da je precej od načrtovanega že uresničeno, v glavnem na račun žuljev in denarja krajanov, širša družbena pomoč je namreč pičla. Zato so mnogi Uršenčani prišli do sklepa, da se pri njihovem napredku zatika ne nazadnje zato, ker s solidarnostjo z nerazvitimi ponekod kar razmetavamo, ozkosrčni pa smo, kadar bi že mala pomoč v domačih okoljih ljudem utrdila voljo, jim dala poleta za delo.
V časih, ko je bilo laže priti do denarja, so bili Uršenčani zapostavljeni, nato so spravili marsikaj skupaj, zdaj pa se zdi, ko da se jih loteva malodušje. Na volitvah se resda izkažejo, po udeležbi so vselej med najboljšimi v občini, toda po besedah Jože Sladičeve, predsednice sveta KS, je čedalje slabši obisk sestankov, na katerih bi se dogovorili za delovanje v organizacijah, na akcijah. Pravijo, da so se naveličali že desetletja poslušati govoričenje o enih in istih stvareh, spremeni pa se tako rekoč nič. Sami vsemu niso kos, izdatnejše pomoči ni, zato se sprašujejo, kateri „strici“ imajo v rokah škaije in platno, da po drugih krajevnih skupnostih pridejo do denarja za veliko manj pomembne zadeve, kot so tiste, ki pestijo nje./
Precej let po vojni so se ljudje pod Ljudnom in Peščenikom preživljali v glavnem s kmetijstvom, dandanes pa med 600 krajani ne bi našli niti enega čistega kmeta več. Pri vsaki kmečki domačiji je vsaj po eden zaposlen, skoraj polovica prebivalcev krajevne skupnosti se vozi na delo v novomeške tovarne ali Straški Novoles, popoldne pa obdelujejo zemljo. Večjih tržnih presežkov ta ne omogoča, saj menda niti ena njiva nima 10 arov, krpe kraške zemlje, polne kamenja, niso primerne za intenzivnejšo strojno obdelavo, tudi o pravi živinoreji ni mogoče govoriti, pač pa se zadnja leta razvija ovče«tfj#T'najbrž ni pretirana ugotovitev, da bi se še več gospodarjev preusmerilo v ovčerejo, ako bi bili deležni podpore.
Polproletarci, po službah in doma na zemlji — to so Uršenčani, ki se v zadnjem času precej razburjajo nad spremenjenim delovnim časom./Vse nevšečnosti tega se bodo pokazale šele spomladi, ko bo mnogim onemogočeno, da bi ob službi prosti čas žrtvovali za obdelavo zemlje, nedvomno pa bo še manj udejstvovanja v organizacijah in društvih, v delegatskem sistemu. Veliko jih dela v izmenah, ob novem delavniku bodo še težje hodili na sestanke, akcije. Vasi so precej narazen, zato pešačenje odpade, mnogi so že porabili lastne bencinske bone za vožnjo na sestanke in podobno, pa izjavljajo, da.ne bodo več dobrosrčni do skupnih zadev. Mi naj bi se žrtvovali, pravijo, na občini pa se nekateri obnašajo, ko da je cel svet zaradi njih. Pogosto se zgodi, da pride Uršenčan po opravkih v občinske hiše, a nič ne opravi, saj kljub uradnim uram uslužbencev pogosto ni, pojasnilo pa se glasi, da so na sestankih./
Najbolj pereči točki sta vodovod incesta. O vodovodu govorijo na sestankih že najmanj dve desetletji, zdaj je končno le v gradnji, a pri tej se hudo zatika. Glede na načrt so gradnjo začeli z dveletno zamudo, to je zadevo kajpak močno podražilo, iz srednjeročnega plana je izpadla tretjina predvidene trase in zato v velik del Uršnih sel voda sploh ne bo pritekla. Mnogi so torej zaman hiteli z napeljavo cevi in pip po hišah. Nasploh je gradnja vodovoda težavna zaradi skalnatega terena, zemljo za zasutje so morali voziti celo z Regerških košenic. Bodi kakor že, Uršenčani se vseeno ne dajo in trdno upajo, da bo voda letos le pritekla, do koder pač bo.
Na Uršnih selih ali Lazih pogovarjati se o cesti, to je tako, ko da bi dregnil v sršenje gnezdo. Cesta, ki ta kraja povezuje z Novim mestom in Semičem, .je močno obremenjena, po njej vsak dan pelje najmanj 20 avtobusov. Od Birčne vasi do Uršnih sel in naprej je makadamska cesta polna ovinkov, da o pravcatih jamah sploh ne govorimo. Pozimi se dogaja, da vozniki s tovornjaki zaradi pošastne ceste nočejo voziti blaga v trgovino, zato je slednja večkrat slabo založena. Pravijo, da so cesto do kraja uničili tedaj, ko so gradili partizansko magistralo in je bila bližnjica v Belo krajino prek Uršnih sel. Zdaj se cestar trudi zaman, zjutraj zamašene luknje so zvečer spet jame. Kar se ceste tiče, je bilo pred sedmimi leti še huje od tedaj je krajanom uspelo priti na kraj z asfaltom vsaj skozi dva glavna dela vasi, na to pa še zmeraj čakajo na Lazih, koder so luknje na cesti občasno pravi bazenčki. 4n prah, ta je za Lazarje nadloga, ki žre živce. V krat-
kem nameravajo razpisati referendum za dodatni 1-odstotni krajevni samoprispevek, da bi laže posodobili cesto skozi Laze. Tega denarja seveda ne bo dovolj, zato iščejo pomoč pri delovnih organizacijah. Rezultat: doslej so na prošnje prišli samo odklonilni odgovori.
Vlak je že od nekdaj glavna zveza, a tudi cesta, kakršna pač je, omogoča, da ima uršenska krajevna skupnost kolikor toliko dobro avtobusno povezavo z Novim mestom./Če avtobusi kdaj kasnijo, gre to na račun slabe ceste in pa podjetja Gorjanci, kateremu se zdi, da so za uršenski „kolo-voz“ še najslabši avtobusi predobri. Ti se pogosto kvarijo ... Tudi na Uršnih selih pa se je pred leti med asfaltiranjem dogajalo tisto, kar tudi drugod ni redkost. Naj so si krajani še toliko prizadevali, so se ljudje s potrebno mehanizacijo selili v njihov konec kot mačka z mladimi. Gotovo bi se dalo izračunati, koliko denarja je šlo v nič zaradi nesmotrne organizacije dela.
Na Uršnih selih se sprašujejo, kdo je bil tako pameten, da je ukazal ukiniti sobotno uradovanje pošte. Vedo, da za to, ker ob sobotah ne dobivajo pošte, časopisov, nista kriva njihova poštarja, vsekakor pa ni prijetno, da šele v ponedeljek dobijo npr. obvestilo, da je bil že v soboto ali nedeljo pogreb sorodnika v oddaljenem kraju. V sedmih letih se tudi glede telefona ni nič spremenilo. Samo dva telefona sta, oba v zadružni stavbi, eden v trgovini, drugi v bifeju, težave pa v nujnih primerih nastopijo zvečer in ponoči. Tedaj je treba buditi poslovodje. Bi bilo res tako težko na omenjeni stavbi urediti javno telefonsko govorilnico?
Odkar so se osamosvojili, je Uršen-čanom uspelo, kot smo že omenili, dobiti nekaj asfalta, začeli so graditi vodovod, Travni dol je kot zadnja vas v novomeški občini dobil elektriko, razširili so pokopališče, zgradili nov gasilski dom, .ne nazadnje pa jim je
uspelo zagotoviti varstvo za 11 otrok. Kljub nekakšnemu omahovanju, ki se kaže pri društvenem in drugem delovanju, kaže pohvaliti delo gasilcev, rezervnih starešin, povsod je čutiti delo 17 komunistov, kolikor jih tvori krajevno organizacijo nepogrešljivo pa je zlasti zavzeto delovanje Rdečega križa in socialne komisije.
Na Uršnih selih in Lazah živi okrog 100 mladincev. V okviru mladinske organizacije, ki z občasnimi krajšimi zatišji redno dela od leta 1972, je zares aktivnih manj kot polovica. Kljub temu naredijo marsikaj. O tem priča tudi republiško priznanje za najboljšo osnovno organizacijo ZSMS izpred dveh let in podobno občinsko ter priznanje domače krajevne skupnosti. Osnovna organizacija dela v več komisijah, najmočnejše pa so športna, kulturna in komisija za delovne akcije.
V tukajšnjem kulturnem društvu delajo v glavnem mladi. Brez njih ne mine nobena kulturna prireditev ali proslava v krajevni skupnosti, pri tem pa jim pomagajo tudi druge organizacije in osnovna šola iz Brične vasi., Med najbolj aktivnimi v kulturnem društvu so mlajša dekleta, saj ko se poročijo, je njihovega dela v društvu in mladinski organizaciji večinoma povsem konec. Mladinci sodelujejo v občinski pohodni brigadi, imajo pa tudi svojo.
V štirih letih so obhodili žb vse okoliške vrhove, nekatere tudi dvakrat. Zelo živa je športna dejavnost. Njihova nogometna ekipa tekmuje v občinski ligi, imajo dobre smučarske skakalce, šahiste, strelce in igralce namiznega tenisa, dekleta pa se ukvarjajo predvsem z odbojko. Za potrebna igrišča in druge naprave so sami poskrbeli; res bolj zasilno, ker denarja ni na pretek. Uredili so igrišče za mali nogomet in odbojko, prostor za tenis in skakalnico, ki je med največjimi na Dolenjskem, in na njej prirejajo občinska tekmovanja. Kljub temu so do nje prišli težko, z lastnim delom in pomočjo krajanov, medtem ko so od občinske telesnokultume skupnosti dobili zanjo po več prošnjah vsega en stari milijon. Pa še zaradi tega denarja so se skoraj sprli med sabo.
Mladinci pomagajo tudi pri vseh akcijah, ki so v korist napredka krajevne skupnosti, naj bo to gradnja ceste ali vodovoda. Pri gradnji vodovoda so imeli prve udarniške ure, ob zaključku akcije pa so v zahvalo za pomoč vojakom pripravili športno srečanje in ples. Prav tako sodelujejo na mladinskih delovnih akcijah po vsej Jugoslaviji pa v vseh društvih in organizacijah v krajevni skupnosti. ,Z ZRVS vsako leto pripravijo orientacijske pohode in streljanje. V akcijo NNNP so se vključili skoraj vsi. Precej mladincev je tudi gasilcev, sedaj pa se ustanavlja tudi
ženska gasilska desetina. Vključeni so v delegatski sistem. V delegaciji za sise je npr. večina mladih, v zadnjem času pa imajo nekateri s tem delom težave, saj jih v delovnih organizacijah neradi puščajo na skupščine kot delegate krajevne skupnosti*.
Vse pa seveda le ni lepo in prav, a jim težave ne jemljejo volje do dela. Nekdaj so že imeli svoje prostore v zadružnem domu za sestanke in zabavo, a so jih izgubili. Sedaj imajo na voljo prostor v gasilskem domu, do katerega so prišli po precejšnjem prerekanju. Tu sedaj ponovno organizirajo kakšen ples, ki jih dolgo sploh ni bilo. Veselicam pa so se povsem odrekli, saj pravijo, da so imeli z njimi več sitnosti kot koristi. Ker je v njihovih vrstah nekaj mladincev z Laz, ki so med najbolj aktivnimi in zraven pri vsaki akciji, so jim hoteli urediti prostor v šoli na Lazah, ki je v obupnem stanju. Naredili bi vse sami, a na privolitev še zmeraj čakajo.
Denarja za svoje dejavnosti nimajo veliko, saj ga dobe v glavnem le s članarino. Zato ga skušajo toliko koristneje porabiti. Vložili so ga v skakalnico, mladincem pri vojakih ob novem letu pošljejo čestitko s simbolično vsoto 150 din, nekaj so ga porabili tudi za ureditev obeležij NOB, še vedno pa organizirajo tudi kakšen izlet kot nagrado za najbolj pridne. /S tem skušajo pritegniti k aktivnemu delu še več mladih.
Ne glede na to, da dobra polovica tukajšnje mladine skoraj ne sodeluje v delu in akcijah mladinske organizacije lahko zapišemo, da so v življenju krajevne skupnosti še kako prisotni. Ob tem gre seveda omeniti, da se večina vozi v šole ali na delo in da jih čaka tudi še delo na kmetijah, kar kar vse jim vzame veliko časa. A jim nobeno delo ni odveč in pretežko. Radi imajo svoj kraj in ga ne zapuščajo. Kot vsi krajani si tudi mladi želijo le še to, da bi bila prometna povezava s šolami in delom boljša, da bi dokončali vodovod, napeljali javno razsvetljavo in postavili javno telefonsko govorilnico. Potem bi bili ti lepi kraji za mlade še boli privlačni.
Z Jožo Sladičevo, Bogom Zamido, Jožetom Kulovcem, Vikijem Kum-pom, Martinom Klobučarjem, Vinkom Blatnikom,.Francem Sobarjem Silvom Kulovcem, Silvom Erpetom, Jožetom Fonom, Janezom Erpetom, Francem Kumpom, Slavko Povšetovo, Ivanom Lindičem, Antonom Ravbarjem in Francem Zamido smo se pogovarjali novinarji
RIA BACER ZDENKA LINDlC-DRAGAŠ in DRAGO RUSTJA
Bogo Zamida	Joža	Sladič	Ivan	Lindič
kultura in
izobra-
ževanje
Pesniški muzej bo odprt!
Črnomlju se je posrečilo rešiti finančno vprašanje v zvezi z ureditvijo muzejske zbirke mladinskega pesništva v Župančičevi rojstni hiši na Vinici — Otvoritev muzeja bo predvidoma 2. aprila
O prizadevanju, da bi v Župančičevi rojstni hiši na Vinici uredili muzej slovenskega mladinskega pesništva, smo pisali' že nekajkrat, prav tako o denarni pomoči republiške kulturne skupnosti in delih, ki so bila v ta namen že opravljena. Ureditev zbirke je postala tudi prednostna naloga srednjeročnega načrta črnomaljske kulturne skupnosti, kar pomeni, da so morali v sami občini zagotoviti ustrezen del v ta namen in se zavoljo tega odreči uresničevanju drugih načrtov. Kakšen mesec pred koncem minulega leta je celo kazalo, da Črnomelj niti sredstev za pesniški muzej ne bo zmogel in da bo treba dokončanje del prenesti v naslednja, kulturi bolj naklonjena leta. Do napovedanega zastoja, ki smo ga napovedovali še v prvi ponovoletni številki, pa vendarle ni prišlo. Črnomlju se je namreč posrečilo zagotoviti ustrezen del k sredstvom, ki jih je za muzej namenila republiška kulturna skupnost, zato se ureditvena dela nadaljujejo. Čeprav je črnomaljska kulturna skupnost izrabila vse možnosti in bo za muzej samo letos namenila 450.000 dinaijev, pa za dokončanje ureditvenih del v Župančičevi rojstni hiši še vedno primanjkuje 250.000 dinaijev. Pričakujejo, da bo to vsoto zagotovila republiška kulturna skupnost iz svojega letošnjega programa. Prošnjo za pomoč so poslali v začetku tega leta. Medtem so izdelali rokovnik, po katerem bodo ureditvena dela v prostorih, namenjenih muzeju mladinskega pesništva, končana do 15. februarja. Zatem se bodo takoj lotili postavitve same muzejske zbirke, ki naj bi bila slavnostno odprta v soboto, 2. aprila. Zbirka bo med drugim obsegala zbirko knjig povojnega slovenskega pesništva, originalne mladinske ilustracije, večje število portretov Otona Župančiča in drugo gradivo, katerega večji del bo novi muzej dobil brezplačno. Sicer pa bodo podrobnosti znane šele potem, ko bo zbirka dobivala končno podobo.
I. ZORAN
Kočevski likovniki prvič v Črnomlju
Razstavo njihovih del bodo odprli to soboto zvečer
Sedem članov likovne skupine iz Kočevja bo s svojimi deli sodelovalo na razstavi, ki jo bodo v soboto, 22. januarja, ob 18. uri odpili v avli črnomaljskega kulturnega doma. Slikarji Ivo Paradžik, Franc Lovšin, Ivan Geder, Marta Mertelj, Stane Hočevar in Dušan Vidmar bodo dali na ogled 22 slik, kipar Matija Glad pa 15 lesenih kipov.
Dela za razstavo, ki bo odprta deset dni, sta izbrala umetnostna zgodovinarja dr. Cene Avguštin, predsednik Združenja likovnih skupin Slovenije, in prof. Andreja Koblar - Gale, strokovna sodelavka tega združenja.
To bo prva razstava del članov likovne skupine, ki deluje že peto teto v okviru DKD Svoboda v Kočevju, v sosednji črnomaljski občini. Skupina se je že kar lepo uveljavila, saj razstavlja ves čas v raznih krajih po Sloveniji, predstavila pa se je tudi že v zamejstvu.
, t - -
Franjo Stiplovšek: STARA VRBA, risba, 1957.
Šalijeve otroške pesmi in še kaj
Pri Mladinski knjigi bo izšel tudi najnovejši Dularjev roman »Krka pa teče naprej"
Letos bo pri Mladinski knjigi izšlo več del, ki so jih napisali dolenjski avtorji. Severin Šali, ki so mu Trebanjci ob koncu
Kulturni večer v metliškem hotelu
V metliškem hotelu Bela krajina so v soboto predstavili pesniški prvenec Janija Bevka -Primer, ki kaže, da gostinstvo in kultura lahko koristno sodelujeta
Da si kultura in gostinstvo nikakor nista v laseh, ampak lahko celo zelo koristno sodelujeta, je pokazal tudi večer minule sobote v metliškem hotelu Bela krajina, kjer so predstavili »Potopljeno sonce", knjižni prvenec mladega poeta Janija Bevka, enega od četverice, ki s svojimi verzi polnijo tudi v samozaložništvu občasno izhajajoči literarni almanah Halucinacije.
dogovorita za organizacijo take ali drugačne manifestacije. Navsezadnje je gostilna kraj, kamor zahajajo tudi tisti, ki še niso bili v galeriji, muzeju in ne v gledališču. In prireditev ne more čisto mimo njih.
I.	ZORAN
Metličanom, ki so tokrat v nekoliko večjem številu zasedli hotelska omizja kot druge dni, gotovo ni bilo ža: n tisto uro, ko se je odvijal doiiiir dno pripravljeni program in so lahko poleg kapljice zaužili tudi nekaj duhovnega napoja. Osrednji dčl prireditve je bila sama predstavitev knjižice in njenega avtorja, kar je dokaj spretno opravil Toni Gašperič najprej z besedo o tem, k;g po njegovem mnenju prinaša in pomeni »Potopljeno sonce", nato pa še v javnem pogovoru z Janijem Bevkom. Zatem so udeleženci prisluhnili interpretacijam samih pesmi iz knjižice in tako lahko sproti preverili, ali same pesmi potrjujejo vse tisto, kar je o svojem pisanju in o poeziji sploh povedal njihov stvaritelj. (Lahko pa so kasneje to napra-
vili tudi doma, če so kupili in prebrali knjižico, ki je bila naprodaj za 80 dinarjev.) Tekoče odvijajoči se program je z nekaj zapetimi pesmimi popestril metliški oktet Vitis, medtem ko napovedane domačinke Mateje Koležnik, kantavto-rice s kitaro, ni bilo. Nastop je že prej odpovedala.
Kulturni večer v metliškem hotelu bi bil lahko spodbuda in celo zgled prenekateremu kraju, ki se pritožuje nad pomanjkanjem ustreznih prostorov za najrazličnejše kulturne prireditve. Res ni povsod »malih Cankaijevih domov", ceio manjše večnamenske dvorane ne, so pa marsikje spodobni gostinski loka-
li.	In metliški primer nas lahko pouči, da si kultura in gostilna ne moreta biti v napoto, če se prej
POEZUA OB SVEČAH — Ob intimni svečavi so v soboto zvečer v gostinski sobi metliškega hotela številnim obiskovalcem predstavili pesniško zbirko .Potopljeno sonce", ki jo je mladi Metličan Jani Bevk izdal v samozaložbi. Na dlri (z leve proti desni): Jani Bevk, Toni Gašperič in Ivi Kukman, ilustrator zbirke. (Foto: A. Bartelj)
ARGENTINSKI „TRIGLAV“ BO PLESAL V KOČEVJU
Poročali smo že, da bo prišla v kratkem k nam v goste folklorna skupina »Triglav" iz Argentine. Skupina, ki jo sestavljajo potomci jugoslovanskih izseljencev, torej tudi iz Slovenije, šteje 28 članov, v programu pa ima poteg folklornih plesov in ljudskih pesmi jugoslovanskih narodov tudi atraktivne argentinske folklorne plese. »Triglav" bo med obiskom v Jugoslaviji dober teden nastopal tudi v Sloveniji. V soboto, 29. ^januarja, bodo skupino »Triglav" pozdravili tudi v Kočevju. Tega dne ob 18. uri bodo namreč folkloristi iz Argentine nastopili v Scškovem domu. Ta njihov nastop bosta organizirali Slovenska izseljenska matica in Zveza kulturnih organizacij v Kočevju.
PRVI NASTOP NOVEGA LITERARNEGA KLUBA
Literarni klub Dragotina Ketteja, ki so ga pred kratkim ustanovili v Novem mestu, je v svojem letošnjem programu predvidel tudi več literarnih večerov. Prvega načrtuje že v počastitev bližnjega slovenskega kulturnega praznika, na njem pa se bodo predstavili s svojimi stvaritvami nekateri starejši, že uveljavljeni besedni ustvarjalci iz Novega mesta. Večer, za katerega glasbeno spremljavo bo poskrbela Glasbena šola Marjana Kozine, bo predvidoma 7. februarja v Kozinovi dvorani v Jenkovi ulici.
Neustrezno vrednotenje?
So učitelji v celodnevni šoli res zapostavljeni?
V Novem mestu so prenekatc-ro šolsko vprašanje rešili tako, da bi bilo to drugim v Sloveniji lahko vsaj za zgled, če že ne kar model. Ko se je delovna skupina CK ZKS nedavno na grmski šoli sestala s komunisti iz novomeških osnovnih šol, so to ponosno poudarili. Hkrati so opozorili, da jih žulijo nekatere zadeve, ki jim do zdaj niso znali biti kos.
•Marjan Spiler, ravnatelj grmske osnovne šole, je povedal, da predstavlja tak problem neustrezno vrednotenje dela učiteljev v celodnevni šoli. Na grmski šoli, kjer je v celodnevno vzgoj-no-izobraževalno delo vključenih 477 učencev v 16 oddelkih, se čuti prizadetih več kot dvig-set učiteljev. »Njihovi osebni dohodki resda niso kritični, prepričani pa so, da dobijo premalo glede na večjo obremenjenost. In ta ni sporna," je poudaril Matjan Spiler.
Učitelji, vključeni v celodnevno šolo, dokazujejo, da delajo za celo učno moč in še četrt po-vrhu, da pa tega nimajo plačano. Delo v celodnevnem učno-vzgoj-nern procesu zahteva od učiteljev,'da morajo izpolnjevati vrsto dodatnih pogojev in imeti dodatna znanja. Pripraviti se morajo tako rekoč za vsakega učenca posebej, kar pomeni dodaten napor. Pri tem je namreč treba vedeti, da je celodnevna šola take vrste ustanova, kjer učenci opravijo obvezno učenje in naloge v šoli pod učiteljevim nadzorstvom, poleg tega pa so s tako imenovanimi svobodnimi aktivnostmi zaposleni vse do ure, ko gredo domov.
minulega leta izdali pesniško zbirko »Pesek in zelenice", se bo v knjižni obliki prvič predstavil kot otroški pesnik. Svoji novi zbirki, ki bo izšla v Čebelici z ilustracijami Maijete Cvetko, je dela zanimiv naslov »Teče to in teče ono". V zbirki Deteljica bo izšlo novo mladinsko delo Mihe Mateta »Hopla, oprostite"; zgodbe je ilustriral Božo kos. V Cicibanovi knjižnici je napovedan »Majhen človek na veliki poti", ki gaje avtorica Vida Brest podnaslovila kot partizanski potopis. V zbirki Nova slovenska knjiga bo izšel zajeten roman Jožeta Dularja »Krka pa teče naprej", ki v določenem smislu zaokrožuje Dularjev pisateljski opus o Krki. Narosled naj omenimo še, da bo v Kondorju izšle »Izbrano delo Mirana Jarca" z izborom bese-
dil in spremno besedo Bojana Štiha. S tem izidom bo nekako popravljena krivica, ki so jo literarni zgodovinarji in založniki do zdaj delali Miranju Jarcu kot pesniku in pisatelju in kar je bilo tudi posebej poudarjeno na decembrski spominski slovesnosti ob 40-letnici Jarčeve smrti v novomeški Študijski knjižnici.
LETOS PRVIČ PRI SLONU
Od minulega petka so v novomeškem razstavišču »Pri slonu" v. gosteh na ogled fotografije mlade fotografije Alenke Vidergar. Avtorica se predstavlja s kolekcijo tako imenovanih kombiniranih fotografij. To je prva letošnja razstava v tem razstavišču, sicer specializiranem za fotografske prireditve, in bo odprta do 3. februarja.
Nuklearkin almanah
Izdal ga je sindikat naše prve jedrske elektrarne
SPOSOJENO TRNJE
— Namesto da bi uperili svetlobo v prihodnost, mi vso energijo uporabimo za osveteljevanje preteklosti.	(Iz Pavlihe)
STOVICEK RAZSTAVLJA V KRANJU
Akademski kipar in medaljer Vladimir Stoviček iz Krškega, čigar ustvarjalno moč v visokih letih mnogi občudujejo, razstavlja tokrat v Kranju. Razstavo njegovih portretnih plastik so pred kratkim odprli v galeriji Mestne hiše v tem kraju.
Komisija za kulturo pri osnovni organizaciji sindikata Jedrske elektrarne v Krškem je ob izteku minulega leta izdala v 800 izvodih almanah 1982. ,Slikanje, petje in pisanje ter druge kulturne dejavnosti delavcev so še mnogim le zasebna zadeva posameznika in vprašanje njegovega prostega časa. Tako mišljenje pa nas oddaljuje od resnice, da je kultura dosti širša stvar, da je to tudi naše delovno okolje, naši medsebojni odnosi in podobno," razmišlja v uvodniku almanaha glavni in odgovorni urednik Silvo Mavsar.
V tem zborniku likovnih, literarnih in fotografskih del delavcev nu-
IZOBRA2EVALNI DAN PROSVETNIH DELAVCEV
Več kot 400 prosvetnih delavcev iz novomeške občine se bo v petek,
28.	januarja, zbralo v novomeškem Domu JLA, kjer se bo zanje že zjutraj začel tradicionalni enodnevni seminar. Tokrat bodo najprej prisluhnili Andreju Brvarju, predsedniku republiške konference ZSMS, ki bo govoril o krepitvi mladinske organizacije v osnovni in srednji šoli. Zatem bo Bogdan Osolnik govoril o pomenu leta 1943 za našo revolucijo in uveljavljanju revolucionarnih tradicij letos, štirideset let po sprejetju avnojskih sklepov iz Jajca. Na koncu bosta Uroš Dular in Franci Borsan predstavila gospodarstvo in družbene dejavnosti v novomeški občini. Seminar, ki predstavlja že ustaljeno obliko družbenopolitičnega izobraževanja pedagoških delavcev, tudi tokrat pripravljata občinska izobraževalna skupnost in komisija za idejna vprašanja vzgoje, izobraževanja, kulture in znanosti pri občinskem komiteju ZK v Novem mestu.
klearke, napisanem v slovenščini in hrvatsko-srbskem jeziku, prevladujejo prispevki fotografov, velike večine de! pa se ne bi sramovali niti mojstri fotografije. Predstavlja se še likovna ustvarjalka in kar pet literatov.
Nedvomno bo publikacija, ki jo je grafično uredil Dražen Kalenič, vsaj nekoliko spodbudila ustvarjalna hotenja še drugih delavcev jedrske elektrarne. Morda je tudi to ena izmed najboljših poti, da prično delavci bolj celovito razmišljati o kulturni dejavnosti nasploh in tudi. kulturni politiki znotraj delovne organizacije. Vprašanje pa je, če je ta pot najcenejša, sgj si v teh zahtevnih časih podobne publikacije ne bi mogli kjerkoli privoščiti.
P. P.
Komajda še tli
V akciji »Spoznajmo se" le še dve občini?
Črnomaljska in brežiška Zveza kulturnih organizacij sta se že dogovorili o medsebojni zamenjavi kulturnih programov v okviru znane akcije ,JSpoznajmo se", katere tretja sezona naj bi se s tem začela. Kulturno ponudbo črnomaljske občine bodo v brežiški občini predstavljale skupine iz črnomaljske krajevne skupnosti, brežiško občino pa bo v črnomaljski zastopala do-bovska krajevna skupnost. Črnomaljci bodo Dobovča-ne (oktet, pevski zbor, godbo in recitatorje) „spoznali“ v svojem kulturnem domu v petek, 5. februarja. Kdaj bodo črnomaljske kulturne skupine odšle na pot v Posavje, pa še ni določeno -lahko že ta mesec ali več tednov kasneje.
Za zdaj ni še nič znanega, kaj bo z akcijo „Spo znajmo se" v drugih občinah dolenjske in posavske regije. Če bi sodili po minulem letu, obeti tudi tokrat niso kaj prida; občine, ki že prej niso bile zagrete, bodo imele letos, ko kulturne dejavnosti ne ogroža samo pomanjkanje denarja, ampak tudi tako imenovana bencinska kriza, razlog več, da se ne vključijo. Kako kljub vsemu bo, lahko le ugibamo; zanesljivo je moč napovedati le izostanek novomeške in krške občine, katerih Zvezi kulturnih organizacij sta do medobčinske kulturne izmenjave do zdaj kazali izrazito nenaklonjenost. Krške občine povrhu vsega še sploh ni bilo blizu, čeprav bi se bila morala prvič vključiti že lani, ko je bila akcija ,.Spoznajmo se" razširjena rut Posavje.
Očitno je, da ..Spoznajmo se" samo še tli, če bo šlo tako naprej, bo od nje ostalo le ime. Seveda bi bila velika škoda, če bi šlo vse po zlu in propadlo še tisto sodelovanje občin obeh regij na kulturnem sodelovanju, kolikor so ga zastavili ob izmenjavi kulturnih programov v lanski in predlanski sezoni. Ob vsem kaže, da so se le Črnomaljci zares zavzeli za akcijo, saj tako rekoč edini od vseh vztrajajo že od začetka, pa čeprav tudi oni ne poznajo denarnega izobilja.
l.Z.
Mali kulturni barometer
O NOVOSTIH V FIZIKALNEM MERSTVU - Od 3. do 5. februarja bo v oddelku za fiziko na ljubljanski fakulteti za naravoslovje in tehnologijo seminar za učitelje fizike na osnovnih in srednjih šolah. Udeleženci bodo 1'oslušali predavanja na temo »Elektronika in raučnalništvo v fizikalnem merstvu".
SEMINAR V CELJU - V celjskem Domu učencev Karla Destovnika - Kajuha bo od 11. do 13. februarja drugi republiški seminar za vodje tamburaških skupin. Seminar bo vodil prof. Željko Bradič, vodja ene najboljših tamburaških skupin na Hrvaškem in profesor na zagrebški glasbeni akademiji. Ker bodo predavanja o tehniki instrumentalne igre, bodo morali udeleženci prinesti s seboj tudi instrumente. Kot dc-monstratorski ansambel bo na semi-naiju sodeloval Tamburaški orkester ŽPD Franceta Prešerna Iz Celja.
KONFERENCA ZDRUŽENJA -V času seminarja za vodje tamburaških skupin bo v Celju tudi letna
konferenca Združenja tamburaških skupin Slovenjje. Predvideno je, da bo konferenca v soboto, 12. februarja. Na njej bodo razpravljali o dejavnosti skupin v minulem letu in sprejeli program za letos.
PESMI OBSOJENCEV
Iz KPD pri Mirni je-prispela v uredništvo drobna knjižica z naslovom »Pesmi izza rešetk", flot že naslov pove, so v njej pesmi. Osemindvajset jih je, utrnile pa so se obsojencem na prestajanju kazni. Pesmi - uvodoma beremo, da so nastajale skoraj dve desetletji — so pisane v slovenskem in srbohrvaškem jeziku. Ker nameravamo več o knjižici napisati v Prilogi, naj tokrat omenimo le to, da gre za simpatičen pojav, morda tudi zgled, kako vendarle spraviti med bralstvo nekaj duha, ki se utrinja človeku, četudi »izza rešetk".
POTA
poročajo
ORODJE IZGINILO - Iz osebnega avta Miroslava Hudaka iz Semiča je 14. januaija dopoldne izginilo nekaj orodja v vrednosti 4.000 din. Hudak je bil v tistem času na delu, avtomobil pa parkiran na prostoru pred semiško Iskro.
RAZGRAJASKI SP’’EHOD -Novomeški miličniki so v nedeljo zvečer pridržali do iztreznitve Zorana Veselinoviča, kije najprej razgrajal v restavraciji Na trgu, se prepiral s strežnim osebjem, nato pa z razgrajanjem nadaljeval še v kavarni na Glavnem trgu. Da bi odšel še kam, so mu preprečili miličniki.
GARAŽA BREZ VRAT - 10. januarja je bilo vlomljeno v osebni avto Novomcščana Stanka Šuštaršiča. Ta je vozilo parkiral v Segovi ulici, kjer gradi hišo. Nedograjena pa je tudi garaža, kjer je bil avto. To, da še ni bilo vrat, je vlomilec seveda izkoristil* <
HOTEL PRETEPSTI ŠE MILIČNIKE - Šentjemejski miličniki so 10. januarja zvečer pridržali do iztreznitve Rajka Lekseta iz Gornje Brezovice. Vinjen je doma razgrajal in pretepal domače.
BRATA Z DESKO PO GLAVI
Pred dnevi so v novomeško bolnišnico prepeljali 40-letnega Franca Skalo iz Oskoršnice. Možakar-je moral k zdravnikom zaradi ran, Id jih je dobfl v pretepu s svojim 2 leti mlajšim bratom Ivanom. Franc je namreč obiskal domače na Sodjem vrhu, tam pa sta se z bratom sprla in Ivan ga je z desko za rezanje mesa udaril po glavi. Vso zgodbo bo moral Ivan ponoviti še sodnikom.
SRNA NA CESTI — Na magistralno cesto pri Gmajni je pred dnevi okoli poldneva pritekla srna, v katero je trčil Ratomir Nikolič iz Portoroža. Njegov avtomobil je potem odbilo še na levo, kjer je oplazil tudi tovornjak. Srna je seveda poginila in so zanjo poskrbeli lovci, neprimerno več dela pa bodo z avtomobilom imeli klepatji.
Ob sodih goriva še škaf mesa
Inšpektorji odkrili v Podzemlju dva z gorivom napolnjena dvestolitrska soda — V enem nafta, v drugem bencin, zraven pa meso in skrinja
Vist pred bencinskimi črpalkami po uvedbi bonov že dalj časa ni več opaziti. Uradno tolmačenje razlaga to z dejstvom o rednejši in pravičnejši razdelitvi goriva med občani, nedavno tega opravljeni ogled gospodarskega poslopja Jožeta Križana iz Podzemlja pa daje še eno razlago. Da imajo namreč nekateri občani še zmeraj doma precejšnje zaloge nafte in bencina in jim tako Petrolovih črpalk ni potrebno obiskovati.
Zadnje dni decembra je inšpektor novomeške UIS opravil požarnovarnostni pregled gospodarskega poslopja Jožeta Križana v Podzemlju. V prostoru za stanovanjsko hišo,
MRTVA OBLEŽALA V JARKU
Na lokalni cesti med Selom in Dobovo je prišlo 11. januaija do hude prometne nesreče. 574etna Cecilija Radanovič je tisti dan pešačila proti domu v Dobovi, pri tovarni Trimo pa jo. je dohitel z osebnim avtom 324etni domačin Ivan Urok. Vse kaže, da je vozil prehitro. Radanoviče-va pa pešačila nekolikanj bliže sredini ceste, tako da je avto pešakirjo zadel .in zbfl v jarek, kjer je obležala mrtva. Zoper voznika bo podana kazenska obsodba.
Tatica v krznu
Suhorobarka Angela Tanko je ujela tatico s cekarjem in jo izpustila, ko je dobila 500 din
Zgodilo se je na novomeški tržnici. Angela Tanko iz Ribnice je na tržni dan ponujala suhorobarske izdelke. Okoli stojala s cekarji se je mudila gosposko opravljena ženska- srednjih let in si izbrala pisan cekar.
,4Ubničanke imamo oči tudi zadri" pove Angela, ki je videla, kako je cekar ..odšel" z gospo, ne da bi ta zanj ponudila en samcat dinar. Naprej so se dogodki zvrstili kot v kriminalki. Ribničanka je pustila svojo robo in stekla za tatico. Kmečki in utrjeni ženski, ki se še moškega ne ustraši,'to ni bila posebno te&a naloga. Že po nekaj desetih metrih sta bili skupaj-
Gospa se je sprva delala nevedno, ko pa je videla, da Angela misli resno, je le priznala: ,.Prvič sem to naredila. Vzela sem, ker nimam denarja." Angeli tak izgovor ni omehčal duše. Kar se
da na glas je zahtevala osebno izkaznico in prijavo na postaji milice. „Sraka“ v ženski podobi je nekako le upala, da se bo izvlekla, toda drugo dejanje je potekalo pod arkadami Dolenj-kinih trgovin Tekstil in Delikatese. Angela jc kričala in dvigovala roke, medtem pa se je nabralo kar precej radovednežev. Tatici je bilo sila nerodno. Da bi utišala Ribničanko, ji je pričela obljubljati prav vse. Ponujala ji je tudi denar, ki ga malo prej ni bilo niti za sol. „Naj bo!“ je na koncu rekla Angela-
J. PAVLIN
Angela Tanko:	.Kradejo
tudi v krznenih plaščih."
zraven garaže za shrambo strojev, je inšpektor odkril dva polna drosto-litrska soda. V enem je bilo 200 litrov nafte, v drugem pa kakih 180 litrov, po izjavi lastnika, navadnega bencina. Poleg tega, da gre seveda za ustvarjanje zalog artikla, ki ga naš trg najbolj pogreša in ki je med občani povzročil toliko hudih besed in kritike, je s strogimi inšpekcijskimi očmi pregled pokazal še marsikri- Da namreč prostor, v katerem so bile nadene vnetljive tekočine, ne ustreza pogojem pravilnika o hrambi vnetljivih tekočin. Omenjeni prostor je sestavni del gospodarskega poslopja, strop je lesen, električna napeljava v običajni izvedbi, tudi vrata in okna so lesena. Ni tudi nikakršnih sredstev za gašenje morebitnega požara, v primeru razlitja pa bi tekočina nemoteno stekla iz prostora. Za nameček pa je bila v prostoru še zmtzovalna skrinja, priklopljena seveda, poleg pa škaf z mesom. Po izjavi lastnika le za lastno uporabo.
INIS: PADEL Z LESTVE
Med dopoldanskim delom v novi novomeški tovarni Inis v Bršljinu sc je 10. januaija hudo ranil 30-letni električar IMT iz Ljubljane Ivan Piškurič. S sodelavcem sta namreč napeljevala elektriko v proizvodni dvorani, Piškurič pa je pri tem padel z lestve kake tri metre globoko na asfalt. Pri tem se je hudo poškodoval in je na zdravljenju v novomeški bolnišnici.
NEVSAKDANJI POČITEK — Takole se je pred dnevi tovornjak na Ljubljanski cesti v Novem mestu naslonil na ..kolega", parkiranega na pločniku. Razen nekaj materialne škode drugih posledic na srečo ni bilo.
Ne pričakujemo, da se bodo vsi lastniki skrivnih zalog goriva poslej množično odločali za gradnje primernih prostorov za skladiščenje, vendarle pa zapišimo, da morajo biti takšni objekti postavljeni tako, da ne ogrožajo bližnje okolice. Imeti morajo tudi ognja vame stene in strop, poleg tega pa biti tudi ustrezno prezračevani. Navodil o skladiščenju lahko vnetljivih tekočin je še nekaj, verjetno pa bo najlažje, če se bomo skladiščenju le-teh odpovedali
B.B.
TAT PREBIVAL V VIKENDU
Delavci oddelka milice na Bizeljskem so 10. januarja ugotovili, daje nekdo vlomil v vikend Trboveljčana Jožeta Pirnarja na Malem vrhu. Storilec je s pomočjo lestve prišel do okna v gornjem nadstropju in od tam v notranjost. Vse kaže, da se je v vikendu zadrževal nekri časa, saj si je celo kuhal in vse razmetal. Ob odhodu je s seboj odnesel radio, moški suknjič in liter ruma, vse v skupni vrednosti kakih 10.000 din.
Naključje rešilo Dobličico
V ponedeljek zjutraj se je pred Beltom prevrnil tovornjak, naložen s furansko smolo in kislino
V ponedeljek zjutraj okoli 7. ure se je na Kolodvorski ulici v Črnomlju pri odcepu za Bolt prevrnil vlačilec s polpriklopnikom, last ..Gorjancev" iz Straže. Dogodek sam po sebi ne bi vzbudil toliko strahu in panike, ako na vozilu ne bi bile strupene ii\ nevarne snovi, iz zagrebškega Chromosa namenjene za črnomaljski Belt.
Zaradi nepoznavanja težke dovozne poti k Beltu je šofer tovornjaka Alojz Muc pri zavijanju k tovarni zakrivil, da se je vozilo, na katerem je bilo v petnajstih kontejnerjih 17.400 kilogramov furanske smole in v plastičnih balonih 526 litrov kisline, prevrnilo. Pri nezgodi so sc kontejnerji in baloni razleteli, smola in kislina pa sta stekli proti bližnjemu potoku Dobličica. Srečno naključje zanj je bilo, da sc smola in kislina izredno hitro vežeta ena na drugo, tudi naloženi sta bili tako, daje kislina stekla čez smolo, tako daje do Dobličice prišlo le malo kisline.^oleg tega so izredno hitro ukrepali še delavci Belta, ki so z metanjem kremenčevega peska preprečili naravno katastrofo.
Po doslej zbranih podatkih inšpektorjev novomeške UIS je steklo kakih 7.200 kilogramov smole in 270 litrov kisline, ki pa je večidel ostala na površini. Vse skupaj so potem odpeljali na deponjjo v Čudno selo. Povzročena škoda je precejšnja, zato pa lahko zapišemo razveseljivo novico, da do pomora rib ni prišlo, saj je bila koncentracija kisline v Dobličici verjetno komaj omembe vredna. Dokončen odgovor bo dala šele analiza odvzetih vzorcev vode.
Naj za konec zapišemo še tole. Vozilo, ki je prevažalo smolo in kislino, sploh ni bilo opremljeno s potrebnimi znaki za prevoz nevarnih snovi, celo šofer sploh ni vedel, kaj vozi. Bil je tudi brez spremljevalca in dovoljenja za prevoz takšnega tovora. Prav zategadelj bodo Chromos, ..Gorjanci" in šofer obravnavani zaradi kršitev zakona o prevozu nevarnih snovi, šofer pa tudi še zaradi povzročene škode na tovoru.
B.B.
POŠKODBE SO BILE SMRTNE
Iz novomeške bolnišnice so konec prejšnjega tedna sporočili, da je za poškodbami delovne nezgode, Id se je 10. januarja pripetila pri napeljavi električne žice v Inisu, umri 31-leti delavec 1MP iz Ljubljane Ivan Piškurič.
OB DENAR IN BONE
V petek je Martin Staniša iz Omote obesil suknjič v hodniku domače hiše. Očitno pa je za vsebino v žepih enako dobro kot lastnik vedel še nekdo. Stanišije namreč iz suknjiča izginilo nekaj gotovine, poleg tega pa še bonov za 40 litrov bencina in 150 litrov nafte.
Steklo 900 litrov mazuta
V mirenski tovarni HP Kolinska, tozd Tovarna za predelavo krompirja, se je 5. januarja v kotlovnici izlilo 900 litrov mazuta — Oljni madeži tudi na reki Mirni
SOJINA MOKA NA CESTI
Novosadčan Dragan Bajič je v soboto zjutraj vozil tovornjak s polpriklopnikom med Ljubljano in Zagrebom. Zaradi utrujenosti je pri Lešnici zapeljal na bankino in zadel v kovinsko drsno ograjo. Zatem je zdrknil na nasip in se prevrnil na bok na vzporedno lokalno cesto. Pri tem se je iz tovornjaka razsula sojina moka. Škode je bilo kar za 800 tisočakov.
ZAPELJAL NA LEVO
Marjan Bar bo z Malega Kala se je v nede|jo dopoldne pe|jal z osebnim avtom iz Mirne peči proti Kalu. Že v Mimi peči pa je zavil na levo in trčil v nasproti vozeči avto Jožeta Udovča z Vrhovega. Poškodovana sta bila oba voznika in sta dobila pomoč v novomeški bolnišnici. Gmotne škode je bilo za 70.000 din. 184etni Barbo je vozii r.eregistriran avtomobil.
OB MOTORNO ŽAGO
Prejšnji teden je neznan tat ukradel izpred skednja Alojza Kastelca v Stranski vasi pri Semiču motorno žago ,,Stihi" Kastelic je o škodo van za 20 tisočakov.
OB DOMAČO ZLATARNO
. Antonija Krulc iz Mosteca pri Brežicah je miličnikom prijavila, da je bila med 29. decembrom in 7. januarjem okradena. Zmanjkalo ji je več zlatih predmetov: dve verižic}, trije prstani, tri zapestnice, ženski uhani, dve zlati broški, srebrna verižica in nekaj moških oblačil. Krul-čeva je bila oškodovana za 15 starih milijonov. Dejanja sta osumljena mladoletna B. P. in J. G. z območja Brežic.
TRAGIČNO KONČAN SILVESTRSKI PRETEP
Zadrgi dan starega leta ob 1240 jo prišlo pred bifejem na Sencem do prepira in pretepa. 244etni Silvo Hlastan iz Sedcn jc takrat prišel do bifeja in iskal 294etnegu Antona Gnusa iz Rastcza, ki je bil v bifeju. Ko je ta prišel ven, je Hlasten nad njega potegnil nož in zamahnil. Gnus sc jc seveda branil in mu je uspelo Htastana vreči na tla, odvzel pa mu jc tudi nož. Vse pa kaže, da se jc Hlastan pri padcu hudo poškodoval. Ko je še isti dan iskal pomoč v senovškem zdravstvenem domu, so ga sicer napotili domov, že 3. januarja pa sc jc ponovno oglasil pri zdravnikih, ki So ga poslali v novomeško bolnišnico. Od tam so zdravniki v soboto sporočili, da je Hlastan v kritičnem stanju.
Čeprav Kolinska na Mimi 5. januaija ni obratovala, je tega dopoldneva v njej vendarle prišlo do nezgode, ki se je končala z razlitjem kakih 900 litrov
Žabjak:	-
ogenj povsem uničil prikolico
Kdo je zažgal bivališče Stanku Brajdiču?
V romskem naselju Žabjak je v začetku prejšnjega tedna ponovno gorelo. Ogenj je uničil stanovanjsko prikolico ,Adria IMV“, resda močno dotrajano, a še vedno primerno za bivanje. Stanc Brajdič je tako ostal pred zimo brez strehe nad glavo.
Tistega večera jc bil Brajdič na obisku pri očetu v bližnji baraki. Okoli 20.30 pa je bilo slišati okoli prikolice ropot, zato jc Brajdič nemudoma stekel iz očetove barake, vendar je videl le še tri moške sence, kako jadrno bežijo od prikolice. Nič čudnega, saj se je iz nje že pričel valiti dim. Ogenj je prikolico povsem uničil, nanjo so spominjali le podvozje in kovinsko ogrodje. Za nameček jc Brajdič ostal tudi brez vseh oblačil, ki so bila v prikolici.
Detavci novomeške UNZ sumijo, da gre pri vsej zadevi za požig in še zbirajo potrebne podatke.
PESAKINJA STEKLA PRED AVTO
V nedeljo dopoldne se je Metličan Taso Bcdnaršek peljal z osebnim avtom od Adlešičcv proti Črnomlju. V Dolenjcih je dohitel 644ctno Nežo Kapele, ki je šla peš ob desnem robu ceste. Kapeletova je pred avtomobilom nenadoma stekla na levo, pri tem pa jo je Bendaršek s prednjim delom zadel in zbil na tla. Ranjeno pešakinjo so odpeljali v novomeško bolnišnico.
mazuta in mastnimi madeži na reki Mimi.
Omenjenega dne so v Kolinski delali le v kotlovnici, okoli 10. ure pa je tam prišlo do razlitja večje količine mazuta. Do okvare je prišlo na dovodni cevi iz rezervoarja na kotel. Mazut se je razlil po inštalacijah, prek kinete električne napeljave, ki jc nerazumljivo povezana z meteorno kanalizacijo, pa je stekel v kanal in po njem v reko Mimo. Razlilo seje kakih 900 litrov goriva, po ocenah inšpektorja novomeške UIS pa ga je v Mimo steklo od 100 do 150 litrov. Ostalo količino so delavci uspeli zajeziti, saj so zamašili odtok, na iztočenem kanalu pa so s posodami zajemali mazut, ki bi sicer odtekel v reko.
Vse kaže, da nesreče ni zakrivila malomarnost, pač pa le nepredvidljiva okvara tehnične narave. Ob ogledu šo inšpektorji odvzeli tudi vzorec vode, enako člani tamkajšne ribiške družine, vendar rezultatov analize zaenkrat še ni. Lahko pa povemo, da je vodotok Mirne onesnažen vse do Pijavice, do pomora rib pa na srečo vendarle ni prišlo. Verjetno gre zahvala le hitremu posredovanju delavcev Kolinske, ki so tudi iz gladine reke pobirali oljne madeže.
Inšpektorji so Kolinski že izdali odločbo za sanacijo kotlovnice.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Za ravnotežje, v zakonskih spopadih je prejšnji teden poskrbela M. P. jz Uršnih sel. Po hudem besednem prepiru z možem je ženski namreč prekipelo. Pograbila je stol in z njim ubogega soproga tako pretepla, da je moral v bolnišnico po mavec. Dvoboj pa se je nadaljeval tudi potem, ko se je mož „zakrpan“ vrnil domov, le da je bil tokrat bolj previden in sc je pred bojevito ženo raje umaknil k sosedom.
• Hlev Marije Škrinjar v Gabru je v začetku prejšnjega tedna obiskal tat. V malho je stlačil devet zajcev in kokoško. Materiala dovolj za prave koline!
• Pred dnevi je Jože Žagar iz Radne presenečen opazil, da mu je nekdo ukradel iz prikolice, postavljene pred hlevom, levo kolo. Zakaj ravno levo, je ob povzročeni škodi res le neznatno vprašanje.
• Jovanka Stegne iz okolice Črnomlja je prejšnji teden ugotovila, da jc njen avto ostal brez radia, kaset in bencina. Z boni se da vse urediti!
S&LaČS^la
ZAPELJALA STA NA LED -13. januaija zvečer se je Metličan Ivan Malešič peljal z osebnim avtom od Gradca do Semiča. Med vožnjo po klancu navzdol je pri Stranski vasi zapeljal na poledico, kjer ga je kot Mctli-
pričelo zanašati, enako kot
čanko Nando Šandor, ki je tja pripeljala pod nadzorom inštruktorja Janeza Hoznerja. Pri trčenju je nastalo za 80.000 din škode.
PORINIL GA JE S CESTE - V soboto okoli 7. ure se je turški državljan peljal z osebnim avtom proti Ljubljani in pri Grmovljah
dohitel avto Zagrebčana Željka Bo-ro.ša. Na poledeneli cesti ni utegnil pravi čas zavreti, zato je trčil v Boroševo vozilo in ga porinil s ceste. Pri tem so se laže ranili trije sopotniki v zagrebškem avtomobilu. Gmotne škode je za 80.000 din.
PADEL S KOLESOM - 55-letni Janez Longar in Črešnjevca se je 14. januaija popoldne peljal na kolesu po regionalni cesti v Gornjih Ponikvah. Na mostu čez Temenico pa je padel in si pri tem poškodoval glavo, zaradi česar so ga odpeljali po pomoč v novomeško bolnišnico.
Nogometaši za stojnicami
Ob pičli podpori ribniškega TKS si nogometaši pomagajo tudi s prodajo jedače in pijače za stojnicami
Čeprav danes, ko govorimo o športu v Ribnici, vsi v isti sapi pomislimo le na rokomet, mladi niso pozabili tudi na ostale igre z žogo, predvsem nogomet. Še posebej ker ima ta v Ribnici že dolgotrajno tradicijo, saj zasledimo uspeš-*ne nastope NK Borec že tam v petdesetih letih.
Današnji NK Ribnica je zaživel leta 1969. Fantje so.najprej tekmovali le v članski konkurenci ljubljanske nogometne podzveze, kmalu zatem pa sta se jim zaradi izrednega zanimanja za ta šport pti^užili še mladinska in pionirska vrsta. Vse enajsterice so z veliko uspeha nastopale v ligi vse do sprejetja za mnoge usodnih portoroških sklepov. Te so si namreč telesnokultumi delavci v Ribnici predstavljali tako, da gre -športni denar le prioritetnim panogam (rokometu in namiznemu ^tenisu), medtem ko naj se ostali
športi preživljajo, kakor vedo in znajo. Tako je ribniška TKS ustavila vse dotacije nogometašem in klub, ki drugega vira dohodkov ni imel, je prenehal delovati. Toda mrtvilo je trajalo vsega eno leto. Klub je namreč, čeprav povsem brez denarja, z veliko truda le ustanovil občinsko ligo v malem nogometu, kjer je sodelovalo 6 ekip. Vsekakor boljše kot nič. Ta liga obstaja še danes, v njej pa nastopa že 12 moštev.
V okviru šolskih športnih dru-. štev pa so se takrat pričeli tudi treningi pionirjev. Mladi so si vse bolj želeli nastopanja in tekem, tako da se je klub leta 1980 vendarle vključil v dolenjsko kadetsko ligo. Prvo leto so bili mladi Ribničani v ligi šele tretji, že naslednjo sezono pa so postali prvaki Dolenjske. To jim je prineslo tudi igranje v polfinalu republiškega prvenstva, vendar je bila ljubljanska Olimpija zanje, pretrd oreh.
Letos pa so ribniški nogometaši
dosegli nov velik uspeh. Najboljši igralci občinske lige so namreč pričeli nastopati v ljubljanski nogometni ligi. Ekipa je dosegla presenetljivo dobre rezultate, saj je po kon čanem prvenstvu v jeseni med desetimi ekipami osvojila prvo mesto. Ribnica je tokrat dobila še enega predstavnika. NK Ribnica sc je ob bok postavil tudi NK Borac, za katerega nastopajo vojaški starešine. Da bo premoč ribniškega nogometa v ljubljanski ligi še očitnejša, zapišimo, da je prav ekipa Borca eden najnevarnejših nasprotnikov NK Ribnica na poti do končnega uspeha: NK Borac je namreč po jesenskem delu prvenstva drugi za NK Ribnica.
Naj zaključimo tale zapis še z enim podatkom. NK Ribnica dobiva od TKS skorajda le simbolično podporo: 15.000 din letno, zato je bila nujna pomoč združenega dela. Klicu na pomoč pa so se odvzali le v Riku in tako vnovič potrdili svoje razumevanje do tovrstnih problemov. Nekaj denarja pa je v klubsko blagajno primaknil še tradicionalni zimski turnir v malem nogometu pa tudi stojnica na znanem ribniškem sejmu, za katero so nogometaši prodajali jedačo in prijačo. Je pač tako, da nekateri ne živijo od žoge, pač pa predvsem zanjo.
M.MOJC
ZAENKRAT PO PLANU — Skupina novomeških kolesarjev, ki si na Gotjancih nabira moči za novo tekmovalno sezono. Že koncem meseca jih v Novem mestu čaka republiško prvenstvo v ciklokrosu. (Foto: A. Bartelj)
Prvi del končali neporaženi
Končan prvi del prvenstva v SKL - V zadnjem kolu visoka zmaga nad Rudarjem Premor do 12. februarja — Za razliko od fantov Novomeščanke zadnje
Kar 45 košev prednosti so si ob zaključnem sodniškem žvižgu priigrali košarkarji novomeškega Novolesa v zadnjem kolu prvega dela prvenstva v SKL. Trboveljski Rudar je bil zanje res lahek zalogaj, kakih 50 gledalcev v trboveljski telovadnici osnovne šole je
bilo priča igre mačka z mišjo.
—	-	-- — meren za oceno novomeškega nasto-
pa. Sicer pa je bilo v sobotnem srečanju precej napak obeh nasprotnikov, kar pa je ob tako neizenačeni borbi tudi razumljivo.
Novoles: Peljhan 25, Rihar 12, Cerkovnik 14, Mirnik 8, Bajc 24, Lalič 10, Balažič 12, Seničar 1, Kramar 12.
Lestvica po končanem prvem delu prvenstva je takšna: 1. Novoles 18 točk, 2. Helios 16,-3. Zagorje 12, 4. Jeklotehna 10, 5. Triglav in Co-met 8, 7. Kovinar in Litija 6, 9. Rudar 4 in 10. Cerknica brez točk. Košarkarji imajo sedaj krajši pre-
RUDAR - NOVOLES 75:120 (34:61) - Čeprav o kvalitetni razliki sobotnih nasprotnikov že pred tekmo ni bilo mogoče dvomiti, so nekateri po slabih igrali Novomešča-nov v zadnjih kolih s strahom pospremili ekipo na pot v Trbovlje.
Toda že kmalu po začetku tekme se je pokazalo, da je bila vsakršna bojazen odveč. Po neka prvih minutah, ko sta bili moštvi se enakovredni, so novolesovci zaigrali hitro in učinkovito. Z igro Novomeščanov smo lahko zadovoljni, čeprav tokratni nasprotnik ni bil najbolj pri-
Pionir le do polfinala
polfinalu zimskega prvenstva SRS v odbojki so Novomeščani naleteli na premočna nasprotnika
Priznati je treba, da so imeli odbojkaiji novomeškega Pionirja na sobotnem zimskem republiškem prvenstvu v Slovenski Bistrici tudi nekaj smole. Potem ko so brez večjih težav odpravili svoje nasprotnike v predtekmovanju, so se namreč uvrstili v polfinalno skupino, v kateri sta bila še mariborski prvoligaš Stavbar in ekipa ravenskega Fužinaija.
Novomeščani so se najprej .srečali z Ravenčani v Laporjih. Presenetlji-
• Tekmam zimskega odbojkarskega prvenstva je prisostvoval tudi Viktor Krevselj in ob tej priložnosti izbral igralce za člansko reprezentanco SRS. Med trinajsterico izbrancev je tudi igralec novomeškega Pionirja Lojze Babnik.
vo gladko so dobili prvi niz, zato pa so imeli veliko smole v drugem in tretjem setu, ko bi si lahko z malo več zbranosti in sreče priigrali celo zmago. Nobenih dvomov o zmagovalcu pa ni bilo v srečanju med Pionirjem in Stavbarjem. Mariborčani so, kot je bilo pričakovati, gladko opravili z Novomeščani in kasneje še z Ravečani ter se uvrstili v finale, kjer so prav tako z 2:0 ugnali moštvo Bleda.
Rezultata pionirjevcev v polfinalu: Eužinar - Pionir 2:1 (-8, 12, 13), Stavbar — Pionir 2:0 (9, 2). Končni vrstni red štirih najboljših
SODRAŽICA: TEKI NA SMUČEH
TVD Partizan iz Sodražice je pred unevi pripravil klubsko tekmovanje v teku na smučeh. Udeležilo sc ga je 35 tekmovalcev v šestih starostnih kategorijah. Zmagovalci so bili: cicibani na 1,7 km dolgi progi: Vesel; mlajši pionirji - 3 kilometre: Žagar; starejši pionirji 5,2 km; Drobnič; mlajši mladinci
8.5	kilometrov dolga proga: Mihelič; člani - 8,5 km: Lešnjak; veterani 5,2 kilometra: Češarek itd.
M.C č.
ekip je: Stavbar, Bled, Fužinar, JLA.
V ženskem delu prvenstva, ki so igrale v Ljubljani, je nastopilo 12 ekip, med njimi tudi moštvo Kočevja, ki pa se ni uvrstilo v sklepni del tekmovanja. Kot zanimivost zapišimo, da v finalu ni bilo moštva Fužinaija, prvoligašic z Raven, ki so že v predtekmovanju izgubile od Merkuija. Končni vrstni red je bil takšen: Paloma Branik I, Merkur I, Paloma Branik II.
mor, drugi pa pričnejo že 12. februarja, ko potujejo Novomeščani k ekipi Litije, ki so jo v prvem krogu visoko premagali, lahko delo pa imajo tudi Domžalčani, edini konkurent novolesovcem v boju za prvo mesto, saj jim prihaja v goste ekipa zadnje Cerknice. Vse bolj postaja na dlani, da bo novega drugoligaša odločilo srečanje v Domžalah.
Zenska skl: novo mesto
- SLOVAN 49:51 (20:26) - V derbiju ekip z dna lestvice so Novomeščanke tokrat zamudile izredno priložnost, da se vendarle rešijo zadnjega mesta. Srečanje je bito vseskozi izredno slabo, polno napak in netočnih metov, v tako slabi igri pa so imele v zadnjih sekundah več sreče Ljubljančanke in tako Novo-meščanicam prizadejale že deveti poraz na prvenstvu.
Novo mesto: Srebrnjak 5, Avguštin 8, Tomšič 4, Gal 14, Janko 2, Jarc 4, Žura 12.
Verjetno so s tem porazom Novomeščanke zapečatile svojo usodo. Z eno samo zmago v prvem delu prvenstva so namreč končale na zadnjem mestu. Prvenstvo se nadaljuje 5. februarja, ko prihaja v Novo mesto moštvo Salonita.
TURNIR ŽE V NOVIH PROSTORIH
TUDI S KOLESI - Najboljši kolesarji, ki so tačas na pripravah na Goijancih, ne pogrešajo niti kolesa. Na posnetku vidimo Novaka med vadbo na argo-metru. pripravi, ki v celoti nadomešča vožnjo s kolesom (Foto: B. Budja)
BRINJE PREMOČNO
V superfinalu tekmovanja v malem nogometu sta se pred dnevi v Ribnici pomerili moštvi domačinov in ljubljanskega Brinja, za katerega igrajo tudi Oblak, Elsner, Ameršek in drugi. Ljubljančani so zmagali z 8 : 4 (4:0). Strelci za domačine so bili:	Rovan	2	ter	Krpanov	in
Ambrožič po enega.
M. G-č.
Kolesarji dvajset dni na Gorjancih
Že vrsto let nazaj so novomeški kolesaiji v zimskem času redni gostje Gorjancev. Tudi letošnja, čeprav mila, zima za njih ni izjema. Tako je že od 8. januaija naprej najti pri Gospodični fante, ki vsakodnevno pretečejo ničkoliko kilometrov.
Papež, Smole, Novak in Cmič so na Gorjancih že od 8. januarja, teden dni kasneje pa so se jim pridružili še Glivar, Lavrič, Božič in Udovč. Prva skupina bo ostala na Gospodični vse do 28. februarja, medtem ko bodo Glivar in tovariši s treningi končali že v soboto. Za fante skrbita trenerja Jože Majes in Ivan Turk, ki sta zaupala, da so dosedanji treningi povsem uspeli. Mladi kolesarji si nabirajo moči predvsem za bližnje republiško prvenstvo v ciklokrosu, ki bo 29. januarja v Novem mestu na progi okoli Drske.
Fantje vsakodnevno vadijo najprej v tekih na smučeh, potem pa jih čaka še vežbanje na aigometrih, ki povsem nadomeščajo vožnjo s kolesi. Zaenkrat lahko torej o pripravah novomeških kolesarjev govorimo le pohvalno.
FRANCI BERGER
TREBNJE: PRVAKA GOLEŠ IN VEBROVA
S pričakovanima zmagama Vebrove pri ženskah in Goleša pri moških se je pred dnevi končalo prvenstvo trebanjskega Mercatorja v Kegljanju. Končni vrstni red: (moški) Goleš 3.472, Tratar 3.290, Bartolj 3.278; (ženske) Veber
1.567, Flisar 1.543, 3. Bukovec
1.480.
N. G.
IVANČNA GORICA:
V SOBOTO CETVEROBOJ
Na kegljišču Což v Ivančni gorici bo v soboto kegljaški četveroboj, na katerem bodo poleg domačinov so delovala še moštva Ljubljane, Gro suplja in trebanjskega Mercatorja Tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri N. G
KOČEVJE: PRIZNANJA ŠPORTNIKOM
V avli osnovne šole Zbora odposlancev v Kočevju bodo jutri ob 18. uri podelili priznanja in nagrade najprizadevnejšim telesnokultumim delavcem kočevske občine. Ob tej priložnosti bodo razglasili tudi najboljše športnike leta v Kočevju za minulo leto.
M. G-č.
KASTELIC LANSKI PRVAK
Zmagovalec prvenstva šahovskega kluba Novo mesto za lansko leto je ponovno Marjan Kastelic, ki je zbral 10 točk. Za njim so se uvrstili: Jože Pucelj 9,5, Jure Muhič 9, Ivica Milič in Emil Luzar po 8,5, Vinko Istenič 8 itd.
SPOSOJENO TRNJE
— Komaj je prišla boljša bodočnost, že je prišlo odplačilo dolgov.
(Iz Ježa)
0 rekreaciji ob praznih stolih
Slaba udeležba na razširjeni seji sveta za šport in rekreacijo — Med KS ni zanimanja za program letošnje športnorekreacijske aktivnosti?
Iz službe na igrišče
Velik poudarek na športu in rekreaciji v ribniškem
Riku
Še najmanj gre za nedorečeno tretjo razširjeno sejo strokovnega sveta za šport in rekreacijo pri ZTKO Novo mesto kriviti člane sveta, oziroma tiste, ki so gradivo in sejo pripravili. Kritika gre izključno na račun slabe udeležbe, in to tistih, ki bi se morali v obravnavo predloga programa športnorekreacijske aktivnosti v pripravili prvi hitropotezni turnir v	letošnjem letu vključiti najbolj glasno. V mislih imamo predstav-
novih prostorih. Sahisti vabljeni!	nike novomeških krajevnih skupnosti, ki jih je svet povabil k
 ........... —- . ^	sodelovanju, a so v četrtek odgovorili s praznimi stoli v sejni sobi
Doma športov na Loki.
V novem obnovljenem Domu športov na novomeški Loki so svoje prostore dobili tudi novomeški šahi-sti. Ob preselitvi bodo šahisti že v četrtek, 20. januaija, ob 18. uri
Pravzaprav imata oba današnja zapisa, ki predstavljata športni utrip Ribnice, veliko skupnega. Pokažeta namreč skrb delovne organizacije Riko za razvoj telesne kulture v občini. Teh nekaj vrstic bo to le še potrdilo. Čeprav obstaja športno rekreacijsko društvo Riko šele dve leti, ima za seboj že vrsto dosežkov in spodbudnih rezultatov.
„Že od nekdaj je v naši delovni organizaciji veliko zanimanja za šport in rekreacijo. Prav zato smo se leta 1980 odločili za ustanovitev društva, v katerem danes delajo naslednje sekcije:	šahovska, kegljaška,
namiznoteniška, nogometna, strelska in balinarska," predstavlja svoje društvo koordinator Uroš Bregar.
Na podstrešju upravne zgradbe v Riku je bilo pred leti urejeno avtomatsko strelišče za nastope z zračno puško. Prav tej pridobitvi gre zahvala, da so strelci Rika pričeli nizati uspeh za uspehom. In nobeno naključje ni, če je njihova ekipa danes najboljša v občini.
Ne gre ob tem prezreti tudi uspehov kegljaške vrste, ki že vrsto let pridno nastopa v ljubljanski kegljaški ligi. Prav kegljanje ima pri obeh spolih v Riku ogromno privržencev.
..Trenutno je najbolj zanimiva in množična oblika rekreacije v naši delovni orga.iizaciji liga v malem nogometu. Letos smo vanjo vključili kar 16 ekip; to pomeni, da brca in teka za žogo
preko 150 delavcev," pravi Bregar in nadaljuje: „Riko ima danes tudi nadvse uspešne stike z upra'vo telcsnokulturnih objektov, domom JLA in ribniško TKS. /Škoda le, da smo pred kratkim ostali brez priljubljene rekreacijske oblike - plavanja. Dokler je obratoval bazen, smo bili njegovi redni gosti.
ZBIRKA PRIZNANJ -Takšna je vitrina športnega in rekreacijskega društva v Riku.
V tako velikem kolektivu, kot je naš, je še najteže pridobiti delavca, da se poleg vseh obveznosti v prostem času ukvarja še s športom in rekreacijo. Mi smo se odločili, da pri vsaki akciji postavimo tekmovalni cilj, s čimer delavce pač dodatno motiviramo," je zaključil Uroš Bregar.
Verjetno bo kdo vprašal, od kod v Riku denar za tako bogato športno-rekreacijsko življenje. Odgovor so dali delavci sami s svojo množičnostjo in uspehi.
M. GLAVONJIC
V_
J
Nezainteresiranost predstavnikov krajevnih skupnosti za obravnavo tega programa je še tolikanj bolj čudna, saj je prav iz njihovih vrst slišati največ pripomb na pičlo rekreacijsko ponudbo. Čeprav nihče ne trdi, da je gradivo strokovnega sveta, ki gaje ta predložil v razpravo, brez pomanjkljivosti in idealno, pa vendarle kaže velik korak naprej pri organiziranju športne sekcije. Poglejmo na kratko, kaj prinaša predlog programa.
Zc prihodnji mesec naj bi SD Rog pripravil družinski veleslalom, isti mesec pa naj bi bil že tradicionalni smučarski tek za pokal TV-15. Kolesarji naj bi v marcu organizirali rekreacijski ciklokros, planinci pa orientacijski pohod. V aprilu je po programu predviden kros v organizaciji atletskega kluba, zatem pa še družinska kolesarska vožnja. Kolesarski maraton naj bi bil v maju, enako tudi množična plavalna akcija, medtem ko je za junij predviden množični pohod in zatem še pohod v neznano, nosilec obeh akcij pa je novomeško Planinsko društvo. Precej rekreacije sc obeta tudi v avgustu: najprej plavalna akcija in nato še množični pohod na Gorjance. September prinaša že po običaju jesenski atletski kros, oktobra bi naj
LISCA: BORBENI SMUČARJI
Z novo elektronsko uro sevniške-ga smučarskega kluba so V nedeljo merili čas mladim slalomistom. Pri mlajših pionirjih je bil prvi Boštjan Mlakar, pri mlajših pionirkah pa Marjana Pečar. Med starejšimi pionirji je zmagal Božo Omerzo, pri pionirkah te starosti pa Polona Sint-ler. Udeleženci enotedenskega smučarskega tečaja so se popoldne z avtobusom vrnili v dolino, prve štiri dni v tem tednu pa sta se na Lisci izmenjali še dve skupini smučarjev sevniške osnovne šole.
bil suhi veleslalom, novembra orientacijski pohod in decembra nova smučarska akcija.
Takšen jc v najbolj skopih besedah oris programa, ki obeta letos resnično bogato rekreacijsko življenje. Morda v njem pogrešamo kakšno akcijo krajevnih skupnosti, denimo predlog SD iz Gabrja o kmečkih igrah in še kaj, vendar je časa za pripombe in dopolnitve še dovolj. Se pa po slabem obisku četrtkove seje postavlja vprašanje, ali je mar to že tudi predznak udeležbe na akcijah samih? Pa o tem takrat, ko bo čas za to.
B. B.
Dolenjski motorji hrumijo povsem pri vrhu
V Ljubljani podelili priznanja najboljšim tekmovalcem
Prav te dni se zaključujejo še zadnje inventure športnih dosežkov lanskega leta. Enega za dolenjski šport najuspešnejših pregledov nudijo zbrani rezultati republiške športne komisije Avto-moto zveze Slovenije. Med najuspešnejšimi posamezniki in društvi, ki so pred dnevi za lanskoletne dosežke v nastopih za republiška prvenstva prejeli priznanja in nagrade, je namreč v cestnohitrostnih dirkali, motokrosu in speedvvaju številna dolenjska zasedba.
Tako najdemo v končnem seštevku republiškega prvnestva cestnohitrostnih dirk v razredu do 50 ccm Jurija Majerleta iz Bele krajine na 3. mestu, za mnogo bolj znanima Verbičem in Lisjakom. Lep uspeh je nedvomno tudi 2. mesto člana novomeškega kluba Roberta Hmeljaka v kategoriji do 125 ccm, medtem ko je v razredu do 250 kubikov Ribničan Zvonko Lavrič obstal na 6. mestu.
Se veliko številnejša pa je dolenjska zasedba v motokrosu. V razredu do 50 ccm najdemo najuspešnejšega Belokranjčana
Jurija Kureta na 16. mestu, v skupnem razporedu pa je moštvo Bele krajine deveto. V razredu do 125 kubikov je naj-uspešnejši Vinko Lipej iz AMK Dolenjska, ki je v končnem seštevku na 8. mestu, Jože Potočnik iz Bele krajine je 10., Jože Blažič iz Dolenjske- 13.. mesto za njim je Belokranjčan Tomas Požek, medtem ko sta Bojan Bevc in Dušan Gorenc iz AMK Dolenjska na 18., oziroma 19. mestu. V ekipni razvrstitvi je AMK Dolenjska odlična, tretja. Bela krajina pa šesta. In kako je v razredu do 250 ccm? Na tretjem mestu v republiki najdemo Lovra Mrvarja iz AMK Dolenjske, niegov klubski kolega Anton Žvan pa je na 11. mestu. Lep uspeh so dosegli tudi trebanjski tekmovalci, saj je J anez Ribič na 15. mestu, Ignac Barle je 17., Milan Barle pa 37. V ekipni razvrstitvi je ekipa AMK Dolenjska na 5. mestu, Trebanj-čani so sedmi, moštvo Šentvida pa deseto.
Se pogled na republiško prvenstvo v speedvvaju, ki pa hkrati predstavlja tudi jugoslovanski vrh v tem športu. Krčani so lani dosegli nedvomno enega svojih narečjih uspehov. Njihova člana Krešo Omerzel in Jože Zibert sta namreč na 3., oziroma 4. mestu, klubski uspeh pa je dopolnil Zvone Gerjevič z 9. mestom med 17. tekmovalci. Nič čudnega potem, če so Krčani v ekipni razvrstitvi zbrali prav toliko točk kot zmagovita vrsta Gorenja Varstroj (93) in so za 4 točke prekosili celo ekipo Gornje Radgone.
(TELEVIZIJSKI SPORED^
21. I.
petek
9.00 ZIMSKI SPORED ZA DIJAKE: Koledar, Risanka, Sredozemska medvedka, Poročila
10.05	ZIMSKI SPORED ZA DIJAKE: Grobjan, Risanka, Čudežni kenguru, Boj za obstanek, Iz kockice, Arhektura, Risanka, Temelji in poti, Žepnina, Zimski kino
14.00 ZIMSKI SPORED ZA DIJAKE: Desanka Maksimovič, Sebastijanova babica, Koledar, Ljudske pripovedke, Risanka, Svet v sedmih potezah
17.15	POROČILA
17.20 ČEZ TRI GORE: KVARTET ERANKOLOVČAN1
17.55 ARABELA, češkoslovaška oddaja za otroke
18.25 OBZORNIK
18.40	ARHITEKTURA KOT UMETNOST, izobraževalna oddaja
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK '
19.55 VREME
20.00	ZBOGOM, GOSPOD CH1PS, angleški film
Film z gornjim naslovom je 1969 posnel Herbert Ross. Gre za očarljivo zgodbo o ljubeznivem profesoiju, ki na neki angleški šoli uspešno sodeluje z učenci. Na potovanju po Italiji se sredi razvalin v antičnih Pompejih sreča z mlado Katarino, ta
kmalu postane njegova žena ... V tem muzikalu igrajo glavne vloge Peter 0‘Toole, Petula Clark in Michael Redgrave.
21.40	ZRCALO TEDNA, oddaja o političnih in drugih dogodkih
22.00	PREDSTAVA POLPOL, zabavnoglasbena oddaja
22.55	POROČILA
17.10	Test - 17.25 Dnevnik -
17.45	Palčki nimajo pojma - 18.15 Nasveti strokovnjakov - 18.45 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik -
20.00 Koncert pianista Iva Pogoreli-ča - 20.45 Zagrebška panorama -
21.00 Vidiki - 21.50 Nočni kino: Piknik v Topoli (jugoslovanski film)
22.1.
sobota 1
8.25	POROČILA
8.30	ZVERINICE IZ REZIJE: VOLK BRANI KOKOŠI PRED LISICO
8.50	CICIBAN, DOBER DAN: BELA VRANA
9.05 MALI ODRED, skopska oddaja za otroke
9.35 ARABELA, češkoslovaška oddaja za otroke
10.05 MALI SVET, zagrebška oddaja za otroke
10.35 VESOLJE:	HARMONIJA SVETOV, poljudnoznanstveni film
11.35 MUZEJI MAKEDONIJE: ARHEOLOŠKI MUZEJ V BITOLI
12.10	SMUK ZA MOŠKE, prenos iz Kitzbuehla
15.50	POROČILA
15.55 PALČICA, japonska risanka Po Disneyjevem zgledu seje Yugo
Seikavva lotil Andersenove pravljice o mali Palčici, ki sreča princa iz dežele tulipanov in doživi marsikaj zanimivega.
16.55 PARTIZAN : ŠIBENKA, prenos košarkarske tekme
18.30 SEBASTIJANOVA BABICA: PIKNIK
18.45	MUPPET SHOW, gostuje KRIS KRISTOFFERSON
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 TEVETEKA: LETO 1957, DEVET POSKUSNIH DNI, zabavnoglasbena oddaja
21.00 NOČNI KINO: VESELA FANTA, ameriški film
Pripoved o dveh vaudevilskih igralcih je Herbert Ross posnel po
komediji Neila Simona. Vsebine duhovite zgodbe ne kaže povzemati, dodajmo le, da so se v številnih gagih izvrstno ujeli Walter Matthau, George Burns, Richard Benjamin, Lee Meredith in drugi.
22.50	MADŽARSKA : JUGOSLAVIJA, skrajšan posnetek hokejske tekme
23.25	POROČILA
16.55	Test - 17.10 Ane ljubi Milovana (predstava gledališča Boško Buha) - 18.10 O. Davičo: Pesem -
19.00	Narodna glasba - 19.30 Dnevnik — 20.00 TV kaseta: Miga Odžaklijevska -	20.30 Poezija:
Miloš Cmjanski - 21.05 Poročila -
21.10	Feljton — 21.55 Športna sobota - 22.15 Povsem zašebno: Karikaturist Ivo Kušanič
23.1.
nedelja
8.30 POROČILA
8.35 ŽIVŽAV, otroška matineja
9.30 M. Božič: Človek in pol
10.25	SLALOM ZA MOŠKE, prenos 1. teka iz Kitzbuehla
11.40	625, oddaja za stik z gledalci
12.00 LJUDJE IN ZEMLJA
12.55	SLALOM ZA MOŠKE, prenos 2. teka iz Kitzbuehla
14.00 POROČILA
14.05	TV KASETA: NOVI FOSILI, zabavnoglasbena oddaja
14.35 V ^RENI ŽIVLJENJA: JANEZ MILČINSKI
15.35 IZGUB UENO OBZORJE
SHAGRI LA, ameriški film Po literarni predlogi Jamesa Hil-tona posneta zgodba kaže štiri begunce, ki bi 1936 radi ušli pred revolucionarnim vrenjem na Kitajskem. Njihov beg se konča v čudežni deželi Shangri-la, kjer ljudje živijo nenavadno dolgo, kjer ni zločinov in ne zla. Tamkaj se ubežniki želijo ustaliti. Film je 1937 zrežiral Frank Capra, igrajo pa Ronald Colman, Sam Jaffe, Jano Wyatt, H. B. Warner in drugi.
17.30	NAŠ KRAJ: JČVNICA PRI LJUBLJANI
17.45	ŠPORTNA POROČILA
18.00	SESTANEK V NEBOTIČNIKU, oddaja za upokojence
18.55	NE PREZRITE, kulturna oddaja
19.10	RISANKA
19.25	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 OKUPACIJA V 26 SLIKAH, zadnja oddaja hrvaške nadaljevanke
21.00 ŠPORTNI PREGLED
21.30 ŽIVETI Z NARAVO, dokumentarna oddaja
22.15	POROČILA
15.05Afriška zgodba (ameriško-japonski film) - 16.55 Nedeljsko popoldne .- 18.55 Risanke 19.30 Dnevnik — 20.00 Dnevi jazza -
20.45	Včeraj, danes, jutri - 21.05 Slovo od miru
24.1.
ponedeljek
1
9.00 ZIMSKI SPORED ZA OTROKE: Koledar, Lutkovno gledališče, Pogozdovanje, SOS Vidra, Poročila
10.05	in 13.30 ZIMSKI SPORED ZA DIJAKE
16.25 KMETIJSKA ODDAJA
17.25 POROČILA
17.30	MALI ODRED, skopska oddaja za otroke
18.00 Človekovo telo: bolečina, izobraževalna oddaja
18.25 OBZORNIK
18.45	PODIUM, mladinska glasbena oddaja
19.15	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 W. A. Mozart: MALA NOČNA GLASBA, E. Grieg: DVE ELEGIJI ZA GODALNI ORKESTER, nastop na Piranskih glasbenih večerih
20.30 PLEXUS SOLARIS, pesnitev za televizijo
21.00 MEDNARODNA OBZORJA Osrednji prispevek drevišnje zunanjepolitične oddaje bo izvirna repor-
taža o Norveški, lej pa bo sledil televizijski zapis o poteh in stranpoteh kubanskega enostranskega posnemanja vzhodnoevropskih socialističnih vzorcev.
21.55	POROClČA
17.25	Dnevnik - 17.45 Zorn in Puk
- 18.00 Igračkanje - 18.15 Potopis
— 18.45 Arioso (operna glasba)
19.00 Telešport - 19.30 Dnevnik -
20.00 Raziskovanja - 20.45 Zagrebška panorama - 21.05 Bolnišnica na koncu mesta
25.1.
torek
9.00	ZIMSKI SPORED ZA DIJAKE: Koledar, Sebastijanova babica, Veverica na moji rami, Risanka, Poročila
10.05	in 13.30 ZIMSKI SPORED ZA DIJAKE
17.30	POROČILA
17.35	ZVERINICE IZ REZIJE: GRDINA V LISIČJI HIŠICI
17.55 NAŠI ZBORI: CELJSKI KO-MIRNIZBOR
18.25 NOTRANJSKI OBZORNIK
18.40	PLEZALCI, jugoslovanski kratek film
18-55 KNJIGA, kulturna oddaja
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	D. H. Lavvrence: SINOVI IN LJUBIMCI
20.55 ŽIVLJENJU NAPROTI Drevi šnji dokumentarec meseca
bo govoril o ljubezni, o lepoti življe-
26.1.
sreda
9.00	ZIMSKI SPORED ZA OTROKE: Koledar, V kanadski divjini, Poročila
10.05 in 13.30 ZIMSKI SPORED ZA OTROKE
17.45	POROČILA
17.50	CICIBAN, DOBER DAN: PRIDITE NA RAZSTAVO OTROŠKIH ŽEPKOV
18.05 NAŠA PESEM: TROJICA
BRONASTIH
18.25 GORENJSKI OBZORNIK
18.40	MOZAIK KRATKEGA FILMA: ČLOVEK PTICA, francoski film
19.05	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	NA PRAGU SPOMINA, 1 del dokumentarne oddaje o Edvardu Kardelju
20.45	MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV
20.50	FILM TEDNA: AGONIJA, sovjetski film
27.1.
četrtek
9D0 ZIMSKI SPORED ZA DIJAKE: Koledar, Tri basni, Rezerve, Gozdna vegetacija, Risanka, Poročila
10.05	ZIMSKI SPORED ZA DIJAKE
12.10	SMUK ZA MOŠKE, prenos z Bjelašnice
14.15	ZIMSKI SPORED ZA DIJAKE
16.30 POROČILA
16.40 SMUK ZA MOŠKE, posnetek z Bjelašnice
17.25 VESOLJE: NEBESA IN PEKEL, poljudnoznanstvena oddaja
18.25 PODRAVSKI OBZORNIK
18.40 MLADI ZA MLADE: TRIKRAT TRI
Oddaja bo prikazala, kako so se trije študenti režije na ljubljanski akademiji lotili portretiranja svojih vrstnikov.
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
nja, o odločanju mladih ljudi za rojstvo otroka.
21.40	V ZNAMENJU
17.25	Dnevnik - 17.45 Kaj vedo otroci o rojstnem kraju - 18.15 Knjige in misli - 18.45 Zabavnoglasbena oddaja - 19.30 Dnevnik -
20.00	Narodna glasba - 20.45 Gnezco revolucionarjev - 21.35 Zagrebška panorama - 21.50 En avtor, en film
Državniško stanje v carski Rusiji od začetka tega stoletja do oktobrske revolucije. Osrednja osebnost dogajanja je bil regorij Rasputin, „sveti hudič" tistega časa, ki je s pridom izrabljal spletke na dvoru v svojo korist. O tem bo govoril film, ki ga je po scenariju S. Lungina in I. Nusinova posnel Elem Klimov, igrajo pa Aleksej Petrenko, Anatolij Romašin, Veita Line, Alisa Frcjnd-lih in drugi. Film je izredno dolg, zato ga bodo televizijci predvajali v dveh kosili, drugi bo na sporedu čez teden dni.
22.05	POROČILA
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani smrti našega
PETRA ZGONCA
iz Šentruperta
se iskreno zahvaljujemo prijateljem, sosedom, sodelavcem in slehernemu krajanu KS Šentrupert za izraze sožalja, darovano cvetje in vence. Iskrena hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in Petra v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Onkološkemu inštitutu iz Ljubljane, predvsem dr. JENKOVI, delavnemu kolektivu AGROSTROJ Šentrupert, pionirski organizaciji osnovne šole v Šentrupertu, predsedniku KS Šentrupert, govornikom, pevcem in godbenikom.
Žalujoči: sin Boštjan, hči Zlatka, Ivka z otrokoma, sestra Ančka, bratje Tone — Vasja, Cvetko in Janez z družinami
ZA HVALA
V 22. letu nas jc nenadoma zapustila naša draga žena, hčerka, sestra, teta in
svakinja
MAJDA STRUGAR
roj. Pavlakovič ekonomski tehnik iz Črnomlja
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem ter njenim sošolcem, ki sfc nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivu KZ Črnomelj za vsestransko pomoč, Obrtnemu združenju Črnomelj, Centru srednjih šol za podarjene vence in cvetje. Za posebno skrb pri organizaciji pogreba sc zahvaljujemo tov. Korcvcu, tov. Kuretu, tov. Fortunovi in govornikoma Zdenki Milič in Tonetu Štefaniču za ganljive poslovilne besede. Lepa hvala tudi proštu in župnikom za lepo opravljen obred.
Žalujoči: mož Franci, starši, brata in sestri z družinami, Mira z družino ter ostalo sorodstvo
Draga mama, ni te več; spomin na tebe je boleč, je solza grenka v srce kanila, ostala nam je bridka bolečina.
ZAHVALA
Po izteku 80. let nas je za vedno zapustila naša nadvse skrbna mama, stara mama, sestra in teta
MARIJA ŽUŽEK
rojena Primc iz Vrha pri Trebelnem
Iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali v težkih dneh. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in vence ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom Mejakovim in Hvastjevim, ki so nam ves čas stali ob strani. Zahvaljujemo se tudi kolektivu hotela Orel iz Maribora ter Zavarovalni skupnosti Triglav iz Ljubljane za podaijene vence. Iskrena hvala tudi pevcem Litostroja, govorniku za poslovilne besede pri odprtem grobu ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: hčerki Nežka z družino in Mici, sinovi Polde, Lojze in Jože z družinami, brat France in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta, deda in pradeda
SERGEJA THORŽEVSKIJA
se zahvaljujemo vsem za izražena sožalja in za darovano cvetje. Iskrena zahvala tudi vsem, ki ste se tako številno udeležili zadnjega slovesa.
Thorževskijevi
19.55	VREME
20.00	KRIŠTOFOVO ZORENJI., 2. del dokumentarne oddaje o Edvardu Kardelju
20.40 TEDNIK
21.40 ZVOKI GODAL: VIOLINA, LITERATURA IN PEDAGOGI
Današnja oddaja, posvečena violini kot najbolj priljubljenemu godalnemu glasbilu, bo govorila o večstoletni violinski literaturi, o slovitih pedagogih in njihovih violinskih šo-iah. Slišali bomo tudi več odlomkov iz znanih violinskih skladb.
22.15	POROČILA
iLuhlZu
V času od 6. do 12. januarja so v novomeški porodnišnici rodile: Marjanca Jenič iz Podgrada Majo, Stanislav? Dežman iz Birčne vasi -Tadejo, Terezija Tomaževič iz Semiča Petro, Jožefa Lahne s Sela pri Šentjerneju Jožeta, Danica Juran iz Šračka Dražena, Irma Vovk z Mosta Katarino, Ružiča Pavlinac
iz Bubnjarcev — Katarino, Jožica Davidovič z Dolža - Danijelo, Anica Hudoklin iz Brusnic Milana.
Slavka Slak z Dvora - Melito, Vu-kica Blaževič iz Metlike Snježano, Jožica Mežan iz Kamnega potoka -Tadejo, Sonja Žapčič iz Velike Bučne vasi Sanjo, Marija Jordan iz Šentjerneja - Matejo, Ana Primožič z Vrha pri Šentrupertu - Andrejo, Marija Drobnič iz Rumanje vasi -Jasmino. Vida Pakar iz Uršnih sel -Tatjano, Smiljana Kuhar s Potovega vrha Džoli, Slavka Turk z Broda
Kristjana, Irena Mikolič iz Smo-lcnje vasi - Natalijo, Antonija Petre-tič iz Prušnje vasi - Janeza, Danica Šegina iz Gornjega Oštrega vrha -Sanelo, Marija Šneljer z Radoviče -Majo, Martina Kirm s Sela pri Mimi - Damjano, Vesna Burazer iz Črnomlja - Dašo, Nevenka Tintor z Mirne - Anito, Karla Ceijak iz Sedma deklico, Jožica Pleško iz Otočca - deklico. Vera Giodani iz Strelaca - dečka in Dragica Banič iz Škocjana - dečka.
Čestitamo!
Rešitev prejšne križanke
		V		..		ST	E			«i	*.		
u					(l	M	o	N	A	N-	ž	A	D
					T	1	K	M	A	JSS		r	A
				Sv	A	L	A	Kr	R	A	V	e	Al
■E				H*	M	0	R.	A	At	fŽ	(■	N	A.
*•			«	P	0	Č	1	T	N	1	c	e	
Ol	sr		2.	e	L	e	N	1	L	0	Im		
•OG	0	D	1	N	—	E	fe	C			A	T	e
cc«.	R	0	M	»_				A	P	A	E	A	T
Tl«	1	E	£>	€	N	ep	M	N	0	2	1	C	A
SSi	k	1	K	L	A	n	1	“S	L	U	K	t	ž
%	b	r	e	A	T	i	T	—	H	R	A	A/	A
OPORO KA
ItHtP
prgišče ; misli;
Človeška neumnost je mračna sila, ki je ljudje še niso premagali.
M. ljiRLEŽA
Dokler živimo v odsotnosti smrti, ne moremo živeti polnega življenja.
M. KOŽ AN C
Nesmislu je mogoče vlivati najraznovrstnejše smisle.
V. ZUPAN
PEVKA
MOČAN
ČLOVEK
PAPIGA
NOVA GVINEJA
vSEBI-
L—NA.I
<RAPINj
ITALIJAN
RIŽEVO
ŽGANJE
ABEUON
BRAT
ROČ-
NOST
PRODA
Malec
OLJA
IVSTRAI
NOJ
m
DA DA V1NCUA
BILCAj^DJE
^ROME
Mt'
m*
ŽIME
DDOIH
D L
IASILIJ
ČUJOJ
iRTMl
česas
3RITOK
X»NAVt
VZOR
ALFI
NIPIČ
POLETJI
IVAN
REGEN
KOVINA
AVTOZh
IZRAELA
TIBET
DCVEDd
bSNCVA
ORG.
BARVIL
DOMfičt ŽIVAL
GLAS-
BILO
RASTL.
VZPE-
MIALKA
Elektronsko domače ognjišče
Prosti čas ljudje vse bolj preživljajo doma ob televiziji in branju časopisov — Za seks ni zanimanja
Nihče ne dvomi, ali je televizija posegla v običajno življenje ali ne, vprašanje pa ostaja, kako globoko je zarezala v dosedanji način življenja. Strokovnjaki so opravili že več analiz, iz katerih je razviden vpliv televizije na otroke in odrasle, zadnja analiza pa je odkrila še nekaj zanimivih stvari.
Analize so se lotili v ZDA, vendar pa ugotovitve tamkajšnjih analitikov niso vezane zgolj na to deželo, saj je televizija v podobnem položaju tudi v drugih deželah, ne nazadnje tudi pri nas. Poprečni Američan preždi kar tri ure na dan pred televizijskim zaslonom, kar predstavlja več kot polovico prostega časti. Vendar naj se televizijci ne napihujejo od pomembnosti, saj je analiza ugotovila, da to ne pomeni, da toliko časa spremlja program. Ob prižgani televiziji se kakor okrog ognjišča odvija družinsko življenje, domači klepetajo, razpravljajo z znanci in prijatelji, tako da se za to, kar se odvija . na ekranu, niti ne zmenijo kaj prida.
Presenetljivo je, da ljudje toliko prostega časa preživijo doma. Samo potekavanje in vežbanje ter obiski prijateljev so trste dejavnosti, ki običajnega Američana odtrgajo od doma, vendar pa te dejavnosti niso na vrhu lestvice desetih dejavnosti v prostem času. .
Kot smo že omenili, je prva stvar televizija z vsem spremljajočim družinskim dogajanjem okoli nje. Na drugo mesto se je uvrstilo branje časopisov in revij, nato pa sledijo poslušanje glasbe, telefonski pogo-
vor z znanci in sorodniki, vežbanie. branje knjig, različni konjički, vrtnarstvo itd. Spolnost se je uvrstila šele na 14, mesto; najbrž zato, ker je mnogi nimajo za razvedrilo, marveč za težavno dolžnost.
Poglejmo še na temnejšo plat raziskave. Analiza je pokazala, da se dva od desetih i počutila v prostem času osamljena. Med osamljenci so v večini moški in starejši ljudje. Ker raziskava kaže, da se v ameriški
1
Novo družinsko ognjišče — televizija.
družbi kaže očitno nagnjenje k pristnejšim medčloveškim razmerjem v ožjih krogih družine ali prijateljev, je osamljenost še toliko hujša.
Se v pozna leta
Spolnost odmira počasi
Kaj je s spolnostjo, ko človek stari? Ali je res v velikem in neogibnem upadu? Na ta vprašanja je bil doslej poznan le en odgovor, ki seje glasil pritrdilno. Raziskovalca spolnosti Stephena VVeilerja pa ni zadovoljil, zato se je lotil nove raziskave, ki jo je opravil s pomočjo obsežne ankete med 278 zakonskimi možna in ženami, starimi od 41 do 71 let, torej v tistih letih, ko naj bi se spolna aktivnost bistveno zmanjšala. Toda psihologove ugotovitve so bile drugačne od tradicionalnih.
Ugotovil je, da je kar 58 odstotkov zakoncev ohranilo tudi v tem kritičnem obdobju prehoda v starost skoraj enako raven spolnili stikov, bistveno zmanjševanje spolne dejavnosti pa je zabeležil le pri 20 odst. anketirancev. Anketo je ponavljal vsake dve leti in splošna slika se ni spremenila. Res pa je, da so spremembam manj podvrženi moški, saj ugotovitve držijo predvsem zanje.
Za Weilerja pomenijo te ugotovitve tudi enega od dokazov, da se življenjski vek ljudi občutno podaljšuje.
Skrivnostne moči barv
Barve vplivajo na človekovo obnašanje in čustva
Strupeni poleti?
Kaj je s strupenimi izpuhi vesoljskih plovil?
Vesoljsko letalo Columbia je že nekajkrat z uspehom poletelo in pristalo, zato postaja program o bolj živahnem prometu med Zemljo in bližnjim vesoljem vse bolj uresničljiv. Nekatere pa je ob vseh teh uspehih tudi zaskrbelo. Ne toliko zaradi očitnih vojaških prednosti, ki jih je mogoče doseči, marveč zaradi ogroženosti okolja.
Ugotovljeno je, da pri vsakem poletu vesoljskega letala nastane oblak izpušnih plinov, v katerem je 80 ton delcev alutninijevega oksida. Gorivo, ki ga plovilo uporablja, ima namreč v svoji sestavi 16 odst. aluminijevega prahu. Ko zgori, delci oksidov dolgo ostanejo v ozračju. Preprost račun pokaže, da bi ob rednih poletih Columbie prišlo do občutnega onesnaženja zraka z aluminijevimi oksidnimi delci. Znano pa je, da je aluminij zdravju škodljiv.
No, raziskovalci so se temeljito seznanili z aluminijasto nevarnostjo in ugotovili, da delci ne pomenijo prave nevarnosti, češ da se počasi dvignejo v najvišje plasti ozračja, kjer se ne tvorijo oblaki, in tako ni mogoče, da bi z dežjem zdravju škodljivi delci prišli v zemljo, rastline, živali, skratka v hrano, s katero bi šfe človek zastrupil.
Zahteva, da se odrečeš iluzijam o svojem stanju, je zahteva, da se odrečeš stanju, ki potrebuje iluzij.
K. MARX
Nekdaj so ljudje verjeli, da imajo ' barve v sebi čudežne moči, zato so jim v nekaterih civilizacijah posvečali veliko pozornost..Danes splošno ne verjamemo v magijo barv, vendar pa se znanstveniki s povečanim zanimanjem ukvarjajo z njimi oziroma s še vedno skrivnostno in ne povsem raziskano povezavo med barvami in našim umom. Seveda ne gre za čudežne, marveč za naravne učinke in vplive, ki jih lahko imajo barve na naša razpoloženja, čustva in obnašanje.
Za primer si oglejmo droben dogodek , ki se je pripetil lani na • policijski postaji v kalifornijskem mestu San Bernardino. Varuhi reda so zaradi motenja javnega reda aretirali 16-letnega mladeniča, ki je bil pod očitnim vplivom „angelskega prahu", sintetičnega mamila, ki ga strokovnjaki poznajo pod oznako PCP. Razgrajal je in se upiral možem postave. Treba ga je bilo vtakniti v celico. In tja so ga tudi dali, vendar pa tokrat ni bila celica takšna, kot so sicer na policijskih postajah. Mladeniča so priprli v celico, katere stene so bile pobarvane z vpijočo rožnato barvo. Tant je že po šestih minutah nehal razgrajati, čez četrt ure pa je bil že popolnoma miren in kmalu je zadremal. Je mamilo popustilo? Ne, barva je opravila svoje. Tako vsaj menijo nekateri psihologi, ki se ukvarjajo z vprašanjem vplivanja barv na človeka.
Kaj je sploh barva? Za fizika je odgovor preprost: barva je elektromagnetno valovanje, od valovne dolžine pa je odvisno, ali je svetloba rdeča, modra, rumena itd. Za fiziologa je stvar malce bolj zapletena, saj ugotavlja, kako človeško oko barve zaznava. Na tej ravni raziskav znanost trči na presenetljivo dejstvo, da možgani ravnajo z barvami precej svojevoljno. Pred dobrimi desetimi leti so odkrili, da človek barv ne zaznava zgolj po valovni dolžini elektromagnetnega valovanja, marveč kvaliteto in vsebino barv določa tudi po obliki opazovanega predmeta. To je bilo pobuda za psihologe, da so začeli raziskovati skrivnostnej-S del odnosa med človekom in barvami.
V naravi je veliko primerov, ki opozarjajo na odločilno povezanost med barvo in obliko-Živopisne tropske ribice so občutljive ne toliko na samo barvo kot na vzorce posamezne barve po bokih; barvo zato skrbno oblikujejo v določene vzroce, ki jim služijo za komuniciranje in prepoznavanje. Druge živali se povsem nagonsko odzivajo na posamezne barvne vzorce. Raziskovalci so ugotovili, da nekatere druge ribe v nevarnosti zaplavajo proti takšnemu vzorcu barv, ki je podoben vzorcu njihovih staršev. In še in še je primerov, ko barvni vzorci v živalskem svetu igrajo odločilno vlogo pri preživetju, pa naj barva varuje, spodbuja plojenje ali straši nasprotnika.
Ljudje se še nismo toliko odtrgali od svojih živalskih korenin, da bi lahko dejali: ,,Nas se te stvari ne
tičejo." Znanost pravi prav nasprotno. Barvni vzorci tudi v nas sprožajo samodejne vzgibe, duševne in telesne.. Čemu ženske že od časov faraonov uporabljajo rdečilo za ustnice? Ali ni morda v tem barvni izziv moškemu? Ga morda rdečilo na ustnicah nezavedno opozarja, da je ženska vznemirjena, da ji je zavrela" kri in ji obarvala ustnice, skratka, prebuja v njem spolni nagon?
Na takšna vprašanja, kakor so vznemirljiva, ni točnega odgovora. Nekaj pa je zanesljivo. Po svetu se pretaka obilo denarja za raziskave, s pomočjo katerih poskušajo trgovci in proizvajalci potrošnih dobrin najti tisto obliko in barvo, ki bo pritegnila potrošnika. Tudi oglaševalci vedo za intimno povezavo med človekom in barvami, zato pritiskajo na vse poznane ključe tega vpliva.
Švicarski strokovnjak Max Luescher je na osnovi svojih raziskav
delal jih je za mnoge velike tvrdke - prišel do tehle ključev. Rdeča in rumena barva pritegneta pokornost, medtem ko modra deluje pomirjajoče, v temnejšem tonu pa celo spodbuja potrebo po varnosti. Bankirji to vedo, zato radi uporabijo modro za svoje zaščitne znake in opremo. Rumena je po Luescherju barva sodobnega časa, dosežkov in namiguje na prihodnost. Rdeča je barva moči, življenjskosti in zmage, zatorej priljubljena pri proizvajalcih cigaret, brezalkoholnih pijač in sploh v embalaži. Zelena in rdeča skupaj vzbujata občutek moči, zanesljivosti in nepokvarjenosti.
Zdaj smo ponovno pri zgodbici o 16-letnem narkomanu. Na zamisli, da barve lahko izzvejo neposredne biološke spremembe v človekovem organizmu, je temeljil tudi poskus z rožnato celico. Z več poskusi so psihologi, ki se ukvarjajo z vprašanji osebnosti prestopnikov, dokazali, da poseben odtenek rožnate barve deluje pomirjajoče na nasilne ujetnike, da torej spremeni agresivne impulze v človeku v pasivne. Da bi bila zadeva še bolj nenavadna, so ugotovili, da deluje rožnata celica pomirjajoče tudi na barvno slepe zapornike.
Zanimivi so poskusi sovjetskih psihologov, ki so ugotovili, da delavci pod odtenki rdeče luči hitreje reagirajo, vendar pa je delovna učinkovitost kljub temu manjša. Je raziskave, združene s podobnimi na Japonskem in ZDA, kažejo, da se pod učinkom rdeče luči spremeni način pretoka elektrike skozi človeško kožo.
Tako z magije barv odpada skrivnostno, pojavljajo pa se znani in raziskani pojavi.
Toplota, lepota in dobrota materine besede šumi do groba v ušesu in se ne razgubi
I. PREGELJ
Ni bolj podlega in krivičnega, nego če tlači velik, močen narod malega in slabega.
I. MENCINGER
Zdaj tudi otroci
2rtve skrivnostnega obolenja so tudi otroci
Najprej se je pripetilo nekaj skrivnostnih smrtnih primerov med homoseksualci. Medicinski raziskovalci so ugotovili, da gre za sindrom pridobljene zmanjšane telesne samozaščite, za skrivnostno oslabitev imunološkega sistema, ki v zdravem človeku skrbi za preprečevanje bolezni. Vzrokov za slabitev niso odkrili. ^
Zadeva se je še bolj zapletla, ko so na enak sindrom in primere smrti naleteli pri Haitča-nih in hemofilikih, pred kratkim pa celo pri otrocih, mlajših od 5 let. V enem tednu so zabeležili 22 primerov takšnih smrti.
Ker gre za pridobljeno bolezen, je strah toliko večji. Nihče namreč ne more odkriti, kdaj in zakaj sc nenavadna bolezen začne. Ko jo ugotovijo, je že prepozno, saj je organizem brez prave obrambe pred najrazličnejšimi virusi in bakterijami, ki jih je ves čas povsod na pretek. Žrtve te bolezni obolijo za kožnim rakom in pogosto tudi za težko pljučnico. Zdravniki bodo poskušali ugotoviti, ali sc otroci bolezni nalezejo ob rojstvu ali morda že kar v materinem telesu. Tako bodo lahko vsaj otroke pravočasno rešili pred infekcijo, seveda če gre res za infekcijo.
Janez Trdina
V
Črtice in povesti iz narodnega življenja
PTIC II SVAT
Dovršil je takrat ravno šestnajsto leto. Balas premišljuje, sumi in dvomi, nazadnje veli: ,,E, tu jo imaš. Če mi jo potareš, naj se pes obesi."
Marko se zaklene, usede, razdene uro, jo očisti z omelcem in pregleduje. Nadloga je sedela v kolescu. Z malim trudom ji pride v okom in čez dobro uro je popravilo dogotovljeno. Balas je bil popolnoma zadovoljen. Ura mu je tekla odslej, kar se prej še nikoli ni zgodilo, dve leti brez pomote. Odslej ni potreboval več mestnega mojstra.
Z vrstniki je Marko zmerom rad občeval, še rajši pa oni z njim. Na samotnem pašniku se mu je domišljija še živeje razvnela in se obogatila z novimi podobami, čuti in ideali. Kadar se je vrnil nazaj v tovarišijo, je pripovedoval bajke in pravljice še veliko bolj zanimivo, slano in šal|ivo nego prejšnje čase. Se bolj znamenito se mu je ugladilo in okrepčalo grlo za petje. Nekateri menijo, da morajo biti praktični ljudje v društvu suhoparni, dolgočasni pusteži. To pa ni resnica. Že pri nas na Slovenskem, še bolj pa v blaženi Rusiji se odlikujejo prav obrtniki najbolj z ognjeno fantazijo, šegavostjo in domiselnostjo.
Marko se je zmerom rad udeleževal narodnih praznikov in veselic. Ob takih prilikah je večidel on nosil zvonec, dasiravno ni hrepenel po njem. Na dan vseh svetnikov in vernih duš je razsvetlil grob svojih krušnih roditeljev Jernejca in Burge z ličnimi lampicami, katere je sam izmislil in naredil. Uresil ga je prekrasno s kamenčki, mahom, naravnimi in umetnimi cvetlicami, da ga je prišla vsa vas gledat. Dandanašnji se vidijo v Šentjerneju, Šentpetru in drugje ta čas prekrasno ozaljšani grobi kakor na mestnih pokopališčih. Na deželi je vpeljal to blagodejno navado v tem kraju črednik Marko.
O božiču so ga hoteli imeti v vseh hišah, da jim napravi jaslice. Naslikal je papirnatih pastirčkov, narezljal lesenih ovčic, kravic in hlevcev s sveto družino brez števila. Pred pustom je delal vsem fantom šeme. Gorenjci so včasi sploh mis-
lili, da je ta šala strašno pregrešna in da jo je večkrat Bog ostro kaznil s tem, da so se šeme prijele obraza in se niso dale na noben način odlepiti. Nekoliko te abotne vraže se je doteplo tudi na Dolenjsko, ali se ni nikoli tako razširila in verjela, da bi se bila mladina bala našemovanja.
Tudi Kurenta je naredil vsako leto Marko; pred njegovim vodstvom je dobilo to staroslovansko praznovanje neko posebno živahnost in občo veselost. K cvetni nedelji je sestavil za Balasa najlepšo butaro cele fare, razobesil je po nji cele kupe bršlina, vencev, pisanih robcev, trakov in jabolk. Bila je tolika, da je segala cerkvi skoraj do stropa. Ljudje so jo le gledali in niso utegnili dosti moliti. Celo duhovni so dejali, da večje in krasnejše niso videli še na Gorenjskem nikjer.
Zima se je po malem začela umikati spomladi. Vaščanje so se spomnili Markovih zaslug in ga povabili o sv . Gregorju na ptičjo svatbo. Gorenjci ne poznajo te prijazne šege; gubi se močno tudi po Dolenjskem, ali pozabljena še ni. Naš narod govori menda sploh, da se o sv. Gregorju ptiči ženijo. Ženitev se pa ne da misliti brez gostije. Ptiči jedo in pijo ves dan. drugo jutro se razlete, mladi zakonci si gredo iskat mahu in perja za gnezda. Svatje dobro zalagajo, ali tako lačni niso, da bi vse použili in odnesli, kar je pripravljeno. Otroci to vedo. Komaj začne svitati, poskačejo iz postelj,-pa hajd v hosto in po vseh vrtih in mejah iskat ostankov ptičje svatbe. Kdor je srečen, najde med trnjem potice, štruce, jabolk in drugih dobrot, ki diše drobnjavi.
Srenjčani so rekli Marku, naj se napoti v Seč, na mesto svoje muke in slave. Bil je sicer že precej odrastel, ali to mu ni smelo kaziti veselja. Sveti Miklavž, kadar je prav dobre volje, nosi na Dolenjskem še očetom in materam. Ptičem je poskrbela za svatbo v Seči, kakor se spodobi, dobra kuharica, melniška Meta. Nekaj so ji prinesli vaščani, nekaj je dodala iz svojega. Ko začne Marko razgledovati goščo, se je imel čemu čuditi in radovati. Razen raznih okusnih založkov je spravil v torbo lep jermen, par novih naramnic, svilnat robec in svetle čižme. Bil je prepričan, da mu je poslal Balas čižme, robec pa Meta. In tako je korakal tudi zanaprej vsako leto po sv. Gregorju k Seči in vsako leto so ga doleteli lepši in dražji ostanki.
Povedal bom zdaj še nekatere druge reči, s katerimi se je pečal in zabaval naš mladi umetnik na svojem premilem pašniku. Po vrsti tega ne morem razkladati, kaj je prijel v roke drugo, kaj tretje, kaj šele peto leto svoje službe. Dobrotljivo Meto, katero je zval svojo „ljubo tetko", je razveselil s pater-noštrom, kakršnega še ni videl noben Dolenjec. V Krki in tudi na suhem se nahaja brez števila mladih, starih in prastarih polžkov različne podobe in velikosti. Nekateri so lično izrezljani kakor igračice. Marko je nabral najlepših, prevotlil jim lupine in jih nanizal na nit. Najdebelejše je uvrstil za očenaše in vero. Mesto pvetinje je pripel križec z zveličarjem, ki ga je naredil sam prav čedno iz lipovine. Meta je od veselja kar poskakovala. Marku je dala cel križevec, ali je priznala, da je to vse premalo, taka lepota se ne da preplačati.
Zdaj je hotela dobiti kaj novega tudi Tinica. Marko ji obljubi in ji izrezlja najprej angelčka, ki je držal v desnici trobento in stal na obroču, ki je pomenil mavrico. Deklica mu prinese zanj srebrn groš in ga prosi, da bi ji naredil še kaj drugega. Dobila je res še marsikatero igračo in podobo, n. pr. mačko z režečim gobcem, v katerem je tičala miška, zelen hribček s cerkvico in zvonikom, v katerem so bingljali majčkeni zvončki, ki so se komaj videli itd. Večkrat je pritekla Tinica k njemu na travnik gledat, kaj in kako dela.
Sralce prosim, naj nikar ne pričakujejo, da se bo izcimila iz tega občevanja kaka idilična ljubezen. Marko je narejal Tinici podobe zato, ker ga je ta posel mikal in mu jih je tudi plačevala. Treba je zraven pomisliti, da je bila deklica dobra štiri leta mlajša od fanta in še takrat, ko je on nehal pasti, skoraj otrok. Ali tudi brez tega razločka dobe ne bi bile mogle v Markovi glavi zabrenčati take muhe, kajti v zdravem truplu je nosil zdravo, naravno srce, katerega mu nisc spridile blodne tovarišije in ga niso okužili in ostrupili nemški romani in njihovi, večidel malopridni otroci: slovenske novele. Njegov delavni duh sploh ni bil ustvarjen za nikake, najmanj pa za Iju-bavne sanjarije in prismodije.
Ta čas je postal Marko deležnik Metine skrivnosti in — coprnije! Iz obližja se je bil razširil že po vsem Dolenjskem čuden glas, da puščavnica čara, da lazijo in rogovilijo mimo njene hiše strahovi in hudiči.
od delegatovi za delegate
Manj novih krvodajalcev
Novomeška bolnišnica je lani v krvodajalskih akcijah zbrala 1.676 litrov krvi — Manjše število krvodajalcev
Za krvodajalstvo, ki je brez dvoma ena najbolj humanih akcij Rdečega križa, imajo ljudje v novomeški občini večinoma veliko posluha. V organizirane krvodajalske akcije se občani vključujejo v krajevnih organizacijah RK, aktivih RK v delovnih organizacijah in šolah, pri njihovi izvedbi pa občinski odbor RK tesno sodeluje tudi s sindikalnimi in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami.
V letu 1982 je bilo na transfuzijskem oddelku novomeške Splošne bolnišnic preko 5.500 odvzemov krvi, v kar so všteti tudi odvzemi krvi občanom še iz drugih treh dolenjskih in iz krške občine. Tako je bolnišnica zbrala 1.676 litrov krvi, ki je marsikdaj nujno potrebna za rešitev človeškega življenia.
DEDEK MRAZ Z ZENSKIM GLASOM
Pred letom dni smo zapisali, da je nekaj sto otrok v novomeških vrtcih obiskal dedek Mraz z lakiranimi nohti in s tako očitnim ženskim glasom, da niti otrok ni mogel pretentati. Letos so enako razoračanje doživeli otroci v šentjernejskem vrtcu. Pa ne, da je dedek Mraz tako zaposlen, da je moral vključiti v delo tudi svojo boljšo polovico?
Konzervirali so je 1.900'litrov, to število pa bi bilo lahko ob boljših napravah še precej večje.
Da je bil načrt izpolnjen in celo nekoliko presežen ter zbrane dovolj krvi za potrebe novomeške bolnišnice, je v veliki meri zasluga nekaterih delovnih organizacij (Novoteks, Novoles, Krka, Labod itd.), kjer so se vodstva sindikalnih organizacij ali aktivi RK posebno trudili v orgniziranju krvodajalskih akcij in pridobivanju novih krvodajalcev. Povsod pa ni bilo tako.
Opazno je namreč, da se je v preteklem letu število krvodajalcev zmanjšalo za 300, še posebno pa upada delež tistih, ki se prvič odločajo za odvzem krvi v humanitarne namene. To ni prav, saj se lahko prav vsakomur zgodi, da bo potreboval tujo kri.	,
Da bi krvodajalske akcije še naprej tekle vsaj tako dobrp kot doslej in da bi bilo uspešnejše tudi pridobivanje novih ljudi v krvodajalske vrste, se bodo morale sindikalne organizacije povsod še bolj vključevati v organizacijo in izvedbo krvodajalskih akcij ter se pri tem povezovati s krajevnimi skupnostmi. Tako naj bi v letošnjem letu, ki pomeni 30-letnico krvodajalstva pri nas, dosegli, da bo v vsaki delovni organizaciji vključena med krvodajalce vsaj petina zaposlenih.
ŠE VEDNO JE DRAGO - V soboto so se po vsej Sloveniji pričele razprodaje zimskih oblačil. Čeprav so mnogi izdelki znižani tudi za 50 odst., so za povprečnega potrošnika še vedno dragi. Kljub temu ni manjkalo kupčij zlasti prve ure prvega dne, ko je bilo na obešalnikih še kaj izbrati. Razprodaja bo zaključena sredi februarja, nekaj oblačil pa bo zagotovo ostalo na policah tudi še po tem datumu. (Foto: J. Pavlin)
„Katrca” še jutri in nikoli več?
Nerentabilno proizvodnjo popularne „katrce" naj bi v IMV po letu 1985 povsem zamenjali z novim vozilom Rx - Nujna takojšnja sanacija prikoličarske proizvodnje
Čeprav začasnemu kolektivnemu vodstvu novomeške IMV zaradi številnih še vedno odprtih vprašanj in nerazrešenih problemov, ki so se leta le stopnjevali, še ni uspelo izdelati dokončnega, sanacijskega programa, mora proizvodnja seveda teči kolikor se da nemoteno naprej.
Poleg tega mora kolektiv sprejemati tudi nekatere dolgo-
Samoupravni nadzor še slab
Samoupravne delavske kontrole v novomeški občini ne delajo, kot-bi morale glede na razmere - Aktivirati jih morajo osnovne sindikalne organizacije
Samoupravna delavska kontrola bi morala biti dejansko najbolj aktivni samoupravni organ v vsaki delovni organizaciji. Prisotna naj bi bila pri vseh razpravah, pa naj gre za dohodek, cene, investicije, zaposlovanje ali delitev stanovanj itd., predvsem pa bi morala odkrivati slabosti in nepravilnosti na vseh področjih v delovnih kolektivih.
Da bi bile usposobljene za opravljanje tako pomembnega dela, jim je novomeški občinski sindikalni svet v zadnjem letu posvečal veliko pozornosti. Za vse člaje je bil pripravljen seminar, na katerem so zvedeli za naloge in pomen aktivnega dela samoupravnih delavskih kontrol, predsedniki pa so na nekaj posvetih dobili konkretne zadolžitve. Kljub temu samoupravne delavske kontrole še vedno niso toliko prisotne v življenju in delu kolektivov, kot bi morale biti. Oblikovane so
sicer povsod in večinoma imajo tudi svoje programe dela, a še vedno se zdi, da svojih nalog ne poznajo dovolj. Poleg tega so njihove naloge in vloge le malo-kje natančno opredeljene v splošnih aktih.
Premalo pozornosti posvečajo njihovemu’ delu tudi osnovne sindikalne organizacije, ki so končno odgovorne za celotno samoupravo in odnose med ljudmi, torej tudi za delo samoupravne delavske kontrole. Prav sindikat bi jih moral usposobiti, da bi bile sposobne hitro reagi-
rati na nepravilnosti, krepiti bi moral zaupanje delavcev v njihovo delo in o njem obveščati delavce.
Jasno je namreč, da ima odsotnost samoupravnega delavskega nadzora lahko hude gospodarske in samoupravne posledice, saj ne uspevamo najbolje obvladovati gibanj na posameznih področjih družbenega in gospodarskega življenja, odgovornost za posledice posameznih odločitev in ravnanj ni najboljša, vrsto sporazumov in dogovorov ne spoštujemo in ne izvajamo, zaradi premajhne samozaščitne zavesti pa se v mnogih okoljih slabša tudi odnos do družbene lastnine. Aktivno delo samoupravnih delavskih kontrol bi vse to lahko bistveno spremenilo. Prav zato morajo vse osnovne sindikalne organizacije nameniti delu samoupravnih delavskih kontrol bistveno več pozornosti kot doslej. Kontrole imajo osnovne pogoje za svoje delo, saj v vseh temeljnih organizacijah delavci redno dobivajo vse podatke o gospodarjenju in upravljanju.
Z. L.-D.
ročnejše poslovne odločitve, ki ne morejo čakati na sanacijski program, ker bi se s tem že tako izredno težak položaj IMV lahko še poslabšal in zmanjšali izgledi za rešitev. Mišljeno je predvsem bodoče sodelovanje z Renaultom, od katerega je v veliki meri odvisna sanacija in prihodnji proizvodni program IMV, ki ne bo delal izgube. O tem ves čas tečejo intenzivni pogovori med predstavniki obeh tovarn in vse kaže, da bo morala še pred sprejetjem sanacijskega programa pasti vsaj odločitev o vlaganjih v predvideno velikoserijsko proizvodnjo sestavnih delov za avtomobile, katere nosilec naj bi bil IMV, delati pa bi morala začeti v prvi polovici leta 1985. Gre tudi za usodo „katrce“, katere proizvodnjo ni moč napraviti rentabilno ob sedanjih pogojih in organizaciji proizvodnje ter cenah. Zato naj bi šla po letu 1985 povsem iz programa, kar načrtuje tudi Renault, nadomestilo pa naj bi jo novo vozilo Rx, ki bi skupaj z R9 oz. R18 ob letni proizvodnji okrog 80 tisoč osebnih vozil spet omogočilo rentabilno poslovanje IMV. Čeprav takšen koncept zahteva še precej vlaganj (preko 3 milijarde do konca leta 1985), je od petih proučenih možnosti najbolj sprejemljiv.
V tem okvim velja seveda omeniti tudi letošnje proizvodne plane IMV, ki bodo prvič očitno realnejši, čeprav so dokaj ambiciozni: 40.000 katrc,
4.000	R18, 2.700 gospodarskih vozil (kar je vse precej več kot lani) in pa 24.000 prikolic, od tega 20.000 za izvoz. S takšno proizvodnjo bo IMV spet prigospodaril okrog milijardo izgube, že januatja pa se bo spet znašel v hudih likvidnostnih težavah, ki jih je doslej uspel premoščati sam.
Neutemeljeni računi
Pri pregledu računov za opravljene zdravstvene storitve je strokovna komisija ugotovila yrsto nepravilnosti
ZAKLONIŠČA V SLABEM STANJU - Večina zaklonišč v novomeški občini je povsem zapuščenih in zanemarjenih. Mnoga komaj zgrajena v novih stavbah in blokih niso niti predana uporabnikom, že od vsega začetka so prepuščena propadanju, kar res ni prav glede na velika vložena sredstva. Nič čudnega torej, da so .še bolj pozabljena starejša zaklonišče ob Krki, kjer zob časa nemoteno opravlja svoje uničevalno delo. (Foto: J. Pavlin)
Sredi preteklega leta je bila po sklepu odbora za razvojne naloge pri medobčinski zdravstveni skupnosti Novo mesto imenovana posebna strokovna komisija za kontrolo računov zdravstvenih storitev. Takoj se je resno lotila svojega dela.
Komisija je pregledala vse račune izvajalcev zdravstvenega varstva, za katere je strokovna služba novomeške občinske zdravstvene skupnosti menila, da so pomanjkljivi ali da so storitve napačno obračunane. Na podlagi zavrnjenih računov so bile obveznosti- v pol leta tako znižane za več kot 800 tisoč dinarjev.
Največ nepravilnosti je komisija ugotovila pri računih, ki so
ZA DRAGE INSTRUMENTE
V sklad za druge medicinske instrumente so jjrispevali: Marija Tasič, Šegova 12, 1.000 din, konferenca OO ZS ŽG tozd Promet, 2.000 din, in Karlo Jakše, Zagreb, Čikoševa 4, 1.000 din - vsi namesto cvetja pokojnemu Jožetu Možetu. Namesto cvetja pokojnemu Franciju Ko-šičku pa so sošolci iz ekonomske šole prispevali 1.800 din.
Poleg tega nad planom proizvodnje prikolic visi vprašaj. Tako proizvodni program kot pogoje in organizacijo proizvodnje prikolic je namreč treba takoj in celovito sanirati, saj je v zadnjih letih hudo nazadoval, tako da dolgo zelo cenjena prikolica IMV na zahodnem trgu, kamor prodajo največ proizvodnje, že izgublja ceno in ugled. Takojšnja sanacija prikoličarske proizvodnje pomeni, da bi mo rali že letos v novomeškem tozdu, prihodnje leto pa še v brežiškem, začeti z uporabo „sendvič“ tehnologije, kar že letos zahteva 850 milijonov vlaganj, prav toliko pa tudi v prihodnjem letu. Prav zato visi nad tem planom vprašaj, čeprav je jasno, da bi zaradi velikih izvoznih možnosti prikolic morali dobiti podporo za posodobitev te proizvodnje, za kar v IMV že iščejo možnost s sovlaganji drugih delovnih organizacij in tujim kreditom.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
Nagrada za redno gledanje na uro?
Redno prihajanje še ni dobro delo — Vprašljivo ravnanje SGP Pionir
Že kar okrog deset let pri nas ogromno govorimo o nagrajevanju po delu, ki pa kljub dokaj dolgi dobi še vedno ni nikjer zares uveljavljeno. Morda je tudi zato še vedno veliko slabega dela, neodgovornega odnosa delavcev do sprejetih planov, izmikanja delu in delovnim obveznostim z bezanjem v včasih naravnost namišljene bolezni in bolniške itd.
Da bi kljub temu spodbudili boljše delo, predvsem pa zajezili velike izostanke, so se v različnih delovnih organizacijah znašli različno; največkrat pa z različnimi dodatki k osebnemu dohodku, saj je znano, da žal marsikomu le denar nekaj pomeni.
Tak je tudi primer v SGP Pionir, kjer na osnovi sprejetega pravilnika že dve leti vsak mesec izplačujejo „sti-mulacijo", ki je dejansko nagrada za redno prihajanje na delo. Teh 1.200 dinarjev dobi delavec v kuverti ob mesecu le, če ni imel nikakršnih izostankov z dela oz. največ dva dneva letnega dopusta. V vseh ostalih primerih delavec zgubi pravico do dodatka. In dejstvo je, da so se v Pionirju, kjer so se vseskozi ubadali z izredno visokim deležem izostankov z dela iz najrazličnejših vzrokov, predvsem zaradi (bolj ali manj upravičenih) bolniških, izostanki z izplačevanjem tega dodatka dejansko občutno zmanjšali.
A ne glede na otipljive rezultatč je takšno nagrajevanje zgolj prihoda na delo vprašljivo in tudi v nasprotju z našo usmeritvijo o nagrajevanju po delu. Je pravično zaradi tistih, ki jim je delovna disciplina in dobro delo deveta skrb, vse delavce na-grajevati za redno prihajanje na delo ne glede na to, koliko in kako bodo potem delali in hkrati za tak dodatek prikrajšati tudi pridne delavce, ki so upravičeno odsotni z dela? Res ni drugačnega načina, da bi takšne nedisciplinirane in neodgovorne naučili reda? Nenazadnje smo tudi pri nas že v položaju, ko bi marsikateri brezposelni še sam kaj dal, da bi smel redno hoditi na delo.
Z. L.-D.
jih za opravljene zdravstvene storitve pošiljali izvajalci iz drugih republik, predvsem iz Velike Kladuše, Bosanske Krupe in Bihača. Tem organizacijam je bilo zavrnjenih prek 120 računov, ker so bile storitve nepravilno ali neupravičeno zaračunane (preveč hišnih obiskov, patronažne službe, več istih preiskav krvi v enem dnevu, nezaračunana predpisana participacija itd.). Kljub večkratnemu posredovanju in zahtevam, da morajo spoštovati predpise o zaračunavanju storitev, račune pa utemeljiti z natančno diagnozo bolezni in specifikacijo opravljenih storitev, pa doslej z njimi še niso našli skupnega jezika.
BBS OPEKARNA ZALOG
NOVO MESTO
OPEKARNA ZALOG p. o. NOVO MESTO, Zalog 21
OBJAVLJA prosta dela in naloge
5 DELAVCEV V PROIZVODNJI OPEKE
Pogoji:
- NK delavec, starost do 40 let, primerno za moške in ženske
Vsa dela in naloge so za nedoločen čas in z enomesečnim poizkusnim rokom.
Nudimo možnost izpopolnjevanja pri delih in opravilih v proizvodnji opečnih izdelkov.
Prijave naj interesenti pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa.
39/3-83
EETRTK0V INTERVJU
Vsako leto jih je manj
Na prevolski osnovni šoli v Suhi krajini po 23 letih v nižjih razredih spet uveden kombinirani pouk
Osnovna šola na Prevolah, ki je bila še pred nekaj leti pretesna, ne pozna ved stiske s p-ostorom. Število učencev zadrga leta upada, ker se vasi praznijo. O razmerah na šoli je tekel pogovor z ravnateljem Milanom Habjanom. Povedal je:
„Letos je v naši psemletki vsega' 88 učencev v osmih razredih, pred nekaj leti jih je bilo
Milan Habjan: „Ker je že lani in letos tako malo otrok v nižjih razredih, smo morali po več kot dveh desetletjih spet uvesti kombinirani pouk na nižji stopnji.**
še 176, pred dobrimi dvajsetimi leti pa celo 523. Podatki jasno povedo, da se naši kraji praznijo.
Mladih družin je vse manj, ker se odseljujejo v mesta za zasluž-. kom. Na novo je v zadnjem času ograjenih v našem šolskem okolišu le nekaj hiš, postavili pa so jih predvsem zdomci, ki so se vrnili iz Nemčije. Po vaseh je že precej praznih hiš, najbolj pa se to pozna v Ra tj ah, To je bila svoj-čas najmočnejša vas, zdaj živi v njej še nekaj gospodarstev.
Vzrok? Star in že nič kolikokrat obelodanjen: ni industrije, ni zaposlitev doma in ni avtobusnih zvez z Novim mestom, kjer je središče občine."
- Kakšne so siceršnje razmere na vaši šoli, ki je v novomeški
občini prva uvedla celodnevno šolo?'
„Pri nas imamo celodnevno šolo že šest let. Šola nima več prostorske stiske, je dobro opremljena in tudi kadrovskih težav ni, če izvzamemo dejstvo, da prihajajo k nam vsako leto novi začetniki in da po treh letih odhajajo. Tako so je v desetih letih zamenjalo v poprečno 11-članskem kolektivu že 39 ljudi. Težave imamo predvsem pri organizaciji zunajšolskih dejavnosti, ker ni zunanjih strokovnih sodelavcev. Edino zunanjo pomoč dobimo za prometni krožek in krožek SLO, vse ostale -dela jih na šoli 10 - pa vodijo naši učitelji. Tako so pri nas zaposleni prosvetni delavci precej obremenjeni. Na šoli so od 7.30 do 16. ure neprekinjeno. Poleg tega vsi tu bivajoči nosimo glavno breme družbenopolitičnega dela v krajevni skupnosti in v raznih organizacijah."
- Kako preskrba z boni vpliva na delo v tako oddaljeni šoli?
„Šolski prevozi se normalno
odvijajo, pač pa imamo težave z oskrbo s prehrambnimi izdelki. PO kruh za šolsko kuhinjo moramo v Kočevje in isto je glede preskrbe z mesom. Vaška trgovina je sicer kar dobro založena, toda kruha in mesa nima. Tako imajo težave z nabavo teh živil tudi starši otrok."
- Ali so otroci z vaše šole v čem prikrajšani glede na vrstnike v večjih središč v dolini?
,JCar zadeva šolsko delo, ni posebnih razlik. Poleti organiziramo na Debelem rtiču šolo v naravi z obveznim plavalnim tečajem. Tako se vsako leto vrsta naših otrok nauči plavati, spoznava morje, ki ga večina sicer ne bi videla. Stroške krijejo delno starši, del pa krajevna skupnost in Rdeči križ. Pozimi imamo že nekaj let med počitnicami smučarske tečaje. Letos bomo imeli celo malo vlečnico. Imamo tudi kompletno smučarsko opremo za 12 učencev in to si izposojajo tisti, ki je sami nimajo."
R. BACER
'
:
•« i
M
V Hinjah se ne dajo...
Krajevna skupnost zahteva inšpekcijo zaradi visokega računa za pesek, namenjen cestam, dobili pa so
blato
Cestna problematika je v tej odročni krajevni skupnosti ena najbolj žgočih. Na skrbi imajo 23 kilometrov cest, ki so jih hoteli lani temeljito popraviti. Vse so namreč slabe, ozke, kažejo rebra itd. Po dogovoru je Cestno podjetje z gredeijem opravilo na teh cestah vrsto del, za katere so računali 96.000 dinarjev.
Pesek za popravilo teh cest so naročili pri Gradbeniku v Žužem-
SPOSOJENO TRNJE
— Objavljeno je, da smo dolini tujcem dati desetino narodnega dohodka. To spominja na čase, ko so naši predniki dajali desetino Turkom.
(Iz Večernjega lista)
KUPI ODPADKOV PRED BOLNIŠNICO - Kaj takega se lahko zgodi samo v Novem mestu, menijo v no.vomeški porodnišnici, ko že nekaj časa opazujejo ob vhodni cesti v ustanovo poluradno odlagališče vsakovrstnih odpadkov. Kup je velik, viden tudi z avtobusne postaje in pošte, kjer je ves dan velik promet. Le kaj si mislijo ljudje o novomeški čistoči!? (Foto: R. Račer)
Samokritika naj bo praksa
Delovni dogovor komunistov za akcijo, ki bo v dveh mesecih razgibala delo v vseh organizacijah ZK — Realne ocene dela organizacij, organov ZK, članstva in funkcionarjev
berku in res so navozili prevozniki obrtne zadruge Metlika 648 kubikov materiala. Naročilo se je glasilo za pesek in tudi račun, ki znaša težke milijone, je bil napisan za pesek, toda dobavljali so odpadni material: kamenje in blato. Ilinjčani so zadevo predali inšpekciji. Istočasno, ko so vozili tako slab material za popravilo hinjskih cest, pa s6 po besedah odgovornih iz krajevne skupnosti Hinje navažali Zužember-čani lep pesek na svojo cesto Prevole-Gradec. Zadevo razčiščujejo, ni pa to edina cestna težava.
Cesto Smuka-Hinje-Struge, ki sodi med ceste III. reda in spada pod Komunalo Kočevje, je pogodbeno oskrbovala novomeška komunalna skupnost. Ker pa je bil lani stalni cestar večino leta v bolniški in niso našli nadomestila, je cesta postala hudo jamasta in res nemogoča za iaven prevoz.
R. B.
13. januarja je občinski komite ZKS v Novem mestu (novi naziv, po starem: konferenca) razpravljal o nekaterih akcijah, ki so jih dolžni izpeljati v vseh osnovnih organizacijah. Gre za javne razprave, programske konference in sodelovanje komunistov v sindikalni akciji ..Zaključni računi*'
Prva ugotovitev komiteja: sklepčnost je bila komaj zagotovljena. Kar 12 članov ni bilo navzočih, medtem ko opravičil za tolišno odsotnost niso dobili. Ker to ni bil prvi primer večjega števila odsotnih članov, so se zmenili za točno preverbo vzrokov izostanka. Bistveno vsega dela na tem zasedanju pa je bil dogovor, kako izpeljati javne razprave v organih ZK in v osnovnih organizacijah, da ne bi zadostili le formalnostim, ampak da bi sc resnično dokopali do prave vsebine. Predvsem gre za „Poziv“ k javni razpravi, objavljen v Komunistu 24. decembra lani, v katerem so dobile vse osnovne organizacije in organi ZK pomembno nalogo: oceniti svoje delo po kongresih in sejah CK ZKS in CK ZKJ, uresničevanje programskih dogovorov, premagovanje slabosti in kako je ZK usposobljena za učinkovito delo v zdajšnjih zaostrenih ekonomskih in političnih razmerah.
Da- pa bi se zlasti v osnovnih organizacijah laže prebili skozi gra-
divo, ki je za marsikoga pisano v manj razumljivem političnem jeziku, so v predsedstvu komiteja pripravili pripomoček v obliki vprašalnika, na katerega naj bi v osnovnih organizacijah skušali odgovoriti. Rok za sklic teh sestankov je do 20. februarja 1983.
Komite je obravnaval še priprave na sklic občinske programske konference, ki bo 21. marca, dotlej pa naj bi vsi komunisti opravili v svojih osnovnih organizacijah in organih
pregled dela, ocenili razmere in pripravili programske usmeritve za v bodoče.
Kot eno pomembnih in bližnjih praktičnih akcij za komuniste pa so določili sodelovanje vsega članstva v združenem delu pri akciji „ Za ključni računi", ki jo sicer vodi sindikat, vendar bi morah komunisti znotraj sindikata pokazati svojo aktivnost. V javni razpravi med članstvom ZK pa je tudi statutarni sklep, na katerega doslej hi bilo dosti pripomb, zato so v komiteju opozorili, naj ta pomembni dokument v organizacijah temeljito proučijo, da ne bo po sprejetju prepoznih pripomb.
- R. B.
Prepočasi se slabo zboljšuje
Neurejen promet je v krajevni skupnosti Drska najbolj komunisti v razgovoru s člani delovne skupine CK ZKS —
sestanke?
boleča točka, so poudarili Kdaj primeren prostor za
Sramota stoji v vasi Laze pri Uršnih setih
V vasi Laze stoji velika hiša, ki je v lasti splošnega družbenega premo ženja, nad njo pa ima uporabno pravico Kmetijska zadruga Novo mesto. V hiši stanujejo 4 stranke, čeprav stavba iz leta v leto propada. Nihče zanjo ne skrbi, saj ni bilo vanjo vloženega niti dinarja za vzdrževalna dela.
Pri tem gre tudi za sramoto, saj je bilo v tej hiši zgodovinsko zasedanje narodnoosvobodilnega odbora za novomeško okrožje, kar je šteti kot rojstni datum nove oblasti. Krajevna skupnost
Uršna sela je zgodovinski dan 21. maj izbrala za svoj praznik. Ker pa je stavba v tako slabem stanju, na njej ne morejo odkriti spominske plošče. Vsekakor pa krajane boli, da v toliko letih gradenj in obnavljanja vseh mogočih hiš v občini, nikdar ni bilo denarja za nujna popravila te stavbe. Letos bi bil skrajni čas še kaj narediti, ker bo leta 1984 40-Ietnica zgodovinskih dogodkov. Seveda to ni stvar male vasi in ne samo skrb revne krajevne skupnosti.
Praznik kolin v Domu starejkih
Lani so začeli z lastno svinjerejo, letos še kokoši
Pred letom dni je Dom starejših občanov v Šmihelu pri Novem mestu najel najbližjo kmetijo in začel s svinjerejo za domače potrebe. V hiši so namestili eno svojih delavk, ki skrbi za rejo 11 pujskov, hranijo pa jih z odpadki iz lastnega obrata prehrane. Tako so že lani 18 doma vzrejenih pujskov pojedli v domu, prej Siji teden pa so spet imeli praznik kolin, ko so 5 pujskov, težkih po 180 kilogramov, predelali v koline, meso pa spravili v skrinje.
Na tak način uprava doma uspešno blaži mesno krizo, hkrati pa lahko poceni prehrano. Lani so imeli 2.000 domačih krvavic, precej domače masti in seveda nekaj dni koline na jedilniku. Tudi prejšnji teden, ko je končalo v kuhinji 5 doslej največjih vzrejenih pujskov, so oskrbovanci praznik kolin čutili. Seveda je 45 ljudi z dietično prehrano za te dobrote prikrajšanih, okrog 130 oskrbovalcev pa jedilnik z domačimi kolinami z veseljem uživa.
V Domu starejših nameravajo letos urediti še lastno kokošjo farmo. V tem vidijo spet korak dlje v zagotovljeni lastni oskrbi z mesom, pa tudi nujo, kajti razni stroški hudo naraščajo, prizadevajo pa si to breme čim manj prevaliti na oskrbovance.
11. januarja so se v klubski sobi bloka 9 v Šegovi ulici na delovnem pogovoru sešli člani osnovne organizacije ZK na Drskiz delovno skupino CK ZKS, ki jo je vodila Katja Vandal. Z gosti iz Ljubljane so bili na obisku tudi predstavniki medobčinskega sveta ZK in občinskega komiteja.
Namen sestanka je bil preveriti delovanje in metode dela komunistov v tej krajevni skupnosti, kije po številu prebivalcev med 11 mestnimi krajevnimi skupnostmi tretja. V njej živi 3.200 ljudi. Tako velika soseska je nastala v zadnjih letih z naglo blokovsko in zasebno gradnjo. Ob tem ko so sc ljudje z vseh koncev priseljevali, pa še ne čutijo plave pripadnosti temu predelu.
Krajevna organizacija ZK šteje 35
POBUDA ZA AKCIJO V SZDL
Na skupnem sestanku komunistov Novolcsa in Gozdnega gospodarstva ob obisku delovne skupine CK ZKS je Franc Šali, član te delovne skupine, ob koncu razprav o vzpostavljanju dohodkovnih odnosov med obema delovnima oiganizacijama dal pobudo za akcijo, ki so jo na sestanku podprli. Ker je po gozdnih cestah, po obronkih gozdov vse več odvrženih odpadkov bele tehnike in druge navlake, kar čedalje huje kvari ne le videz okolja, ampak tudi kvaliteto gozdnih tal, naj bi preko SZDL izpeljali širšo očiščevalno akcijo. Na kakšen odziv bo koristna pobuda naletela, bomo videli.
članov, sicer pa živi na Drski še 330 komunistov, vendar so vključeni v delo osnovnih organizacij v združenem delu in večina jih s terensko organizacijo nima pravega stika.
Kljub vsemu so komunisti glavna družbenopolitična sila v vseh delegacijah in organizacijah. Članstvo v osnovni organizaciji se redno sestaja, udeležba je dobra, ugotavljajo pa, da njihove pobude prepočasi prehajajo v stvarno spremembo razmer. Komunisti so ob tej priložnosti razgrnili najbolj ranljive točke, ki zadevajo vse krajane, med take pa na prvo mesto sodi neurejen promet do naselja. Ker je glavna cesta od bolnišnice proti Straži zelo obremenjena s tovornim, avtobusnim in ostalim prometom in ob ozkem cestišču ni pločnika, morajo ob vsakem srečevanju dveh večjih vozil pešci malone skakati na škarpo, če nočejo tvegati življenje. Tokrat so predlagali uvedbo enosmernega prometa od križišča pri bolnišnici, in sicer tako, da bi v eno smer vozili kot doslej, v drugo pa po šegovi mimo zapornic pri kapelici. S tem bi pešcem omogočali varnejšo pot, kar je ob zdajšnji vse pogostejši hoji nujno.
Prav tako so poudarili, daje edina oskrbovalna trgovina za 3.200 krajanov in 1.300 gospodinjstev premajhna, da se zavedajo pomanjkljivega obveščanja krajanov in da ne bi smeli dovoliti, da Romi brskajo po kantah za smeti in iz njih jemljejo že odvržena živila.
Delo vseh organizacij in delegacij je oteženo tudi zato, ker razen tesne klubske sobice v upokojenskem bloku ni primernega prostora za sestanke s številno udeležbo. Ena med možnostmi bi bila uporaba zakloni-ščnih in neizkoriščenih prostorov, toda doslej so bila prizadevanja, da bi prišli do ključev, zaman.
Ko so razpravljali o organiziranosti v krajevni skupnosti, so menili, da je novomeška zamisel - skupnost krajevnih skupnosti, ki opravlja vsa glavna administrativna in tehnična opravila za vseh 11 mestnih krajevnih skupnosti - dobra. V praksi je že doživela pohvale, saj tako organiziranost prihajajo proučevat celo iz drugih slovenskih in jugoslovanskih mest.
R. BACER
SPOSOJENO TRNJE
— Ob dilemi, koga upokojiti: revolucionarja ali revolucijo, se često odločamo za drugo možnost.
(Iz Pavlihe)
ŠOFI
' R SE JIM IMILI
Voznik avtobusa, ki začne iz predela Uršnih sel voziti do mesta in nazaj, začne svoj delavnik ob 5. uri zjutraj, konča pa ga ob 23. uri. To krajani vidijo in se jim zdi, da je voznik preobremenjen in da bi se zaradi tega utegnila pripetiti nesreča. Šofer je prost samo med 17. in'
21.	uro, to pa je premalo, da bi si lahko odpočil ali doma medtem kaj narodih Ker vozi 12-krat na dan mimo nezavarovanih zapornic čez progo pri Birčni vasi, bi po mnenju krajanov morali poskrbeti ali za zavarovan prehod čez progo ali pa za razbremenitev voznika. Menda sc je že zgodilo, da je avtobus v zadnjem hipu ušel vlaku,
V KOČEVJU VEČ PLAČAJO
Škoda, povzročena od divjadi je v Suhi krajini še vedno predmet pogovora na vseh sestankih, kajti kljub dogovarjanjem zadeve še niso povsem urejene. Škoda po mnenju ljudi ni ne pravočasno ocenjena ne ustrezno plačana. V predelih, ki spadajo pod gojitveno lovišče Žjtna gora, so postavljeni električni pastriji in škode zaradi divjadi je bistveno manj. Medtem pa predeli v domeni lovske družine Lazi-na - Hinje in Plešivica takih naprav nimajo, zato se vsa divjad zateka tja in škoda narašča. Ljudje se pritožujejo tudi nad odškodninskimi cenami, ki jih je določil novomeški Komite za družbeni razvoj, ker so bistveno nižje kot v sosednji kočevski občini. Za kilogram od divjadi požrtega Fižola plačajo Novomeščani 50 din, v Kočevju 120 dinarjev. Za koruzo v Novem mestu 15, v Kočevju 18.50 din itd.
Novomeška kronika
POMOČ GOSPODINJAM Hudo pomanjkanje detergenta za pomivanje posode, ki so ga gospodinje občutile dva meseca, je te dni malo ublaženo. Manjše količine teh izdelkov so zadnji teden dobili v več trgovinah. Vsak potrošnik pa je lahko dobil 1 steklenico detergenta, seveda če je bil slučajno zraven, ko so ga prodajali.
SPET RAZPRODAJE V soboto, 15. januarja, so se začele tradicionalne razprodaje jesensko-zimske konfekcije v večini novomeških trgovin. Prvi pa so izdelke po znižani ceni že nekaj dni prej ponudili v Novoteksovih prodajalnah. Že v prvem dnevu so v trgovini na Glavnem trgu ljudje pokupili večino cenejših pletenin, hlač in drugih izdelkov.
VELIKO ZAMUDNIKOV - Bencinske bone za zamudnike, ki jih niso dvignili na delilnih mestih ko- ■ nec preteklega leta, izdajajo zdaj ob sredah od 12. ure dalje v prometnem uradu na občini. Zadnjo sredo je bila opoldne dolga vrsta čakajočih zamudnikov, v kasnejših popoldanskih urah pa je bilo možno do bonov piriti brez čakanja.
TA TEDEN ŠTIRJE V novomeški porodnišnici so minuli teden prišli na svet štirje novi Novomeščani. Rodile so: Andžela Dragila s Ceste herojev 32 - Ivano; Estera Dvornik iz Kristanove 32 Simona; Marinka Virant, Majde Šilc 22 -
Matjaža in Marjana Ban iz naselja Pod Trško goro 10 - Uroša.
TRŽNICA PO STAREM - Občani so pričakovali, da~bo na tržnici poslovanje stalnih prodajalcev na prostem še pred novim letom preseljeno v že postavljena dva kioska, toda do konca tedna še ni bilo sprememb in nihče ne ve, zakaj ne. Ponudba pa je bila taka kot vselej v tem zimskem času: bolj slaba na začasnih prodajnih mestih in dokaj dobra na stalnih stojnicah. Tudi zadružni kiosk s sadjem in zelenjavo je prav dpbro založen in že krepko konkurira zasebnim prodajalcem.
Ena gospa je rekla, da bo začela piti in kaditi. Tako bo največ prihranila, saj sta se lani tobak in pijača podražila veliko inanj kot meso, kruh in drugi luksuzni izdelki.
^ ‘	.	"f
Drugačna vsebina po kongresih?
Mladi na novo organizirani
I
... ..;>»3pW53
UKROČEN HRIB? — Na cesti Brestanica — Blanca, malo pred križiščem za vas Rožno, so se delavci Kostaka še pred novim letom spoprijeli z zemeljskim plazom. Zadnjič se je usulo kar 300 kubikov zemlje in kamenja. Zdaj „umirja“ hrib novomeško Cestno podjetje, na pomoč pa so poklicali še geologa z Zavoda za raziskavo materiala. 12. januarja so imeli delavci polne roke dela, promet pa je bil le nekolikanj oviran. (Foto: P. Perc)
V začetku februarja bo občinska konferenca Zveze socalistične mladine razpravljala o družbenogospodarskem položaju mladih. Občinska mladinaka organizacija bo spet pripravila občinsko politično šolo, kjer bo govor predvsem o novi organiziranosti občinske in republiške konference ZSM. Še pred problemsko konferenco o marksistični vzgoji v osnovnih šolah in šolskem centru bodo opravili med učenci anketo, ta pa bo dobra osnova za izdelavo ustrezne analize. To nalogo ima marksistični center.
Sicer pa kaže poudariti še to, da so bili nedavni posveti občinskega mladinskega vodstva s predstavniki vseh osnovnih organizacij mladine na Senovem, v Kostanjevici in Krškem dobro obiskani.
Za ljubiteljstvo slabši časi
Bodo nekatere kulturne ustanove končale leto 1982 z rdečimi številkami?
V tako težkem položaju, kot je šedaj, krška kulturna skupnost ni bila od ustanovitve. Že lani so lahko zagotovili komaj okrog 9 milijonov dinaijev (finančni planje znašal okrog 12 milijonov dinarjev!), letošnji plan pa bo po vsej verjetnosti nominalno nižji od lanskega.
kulturno osveščanje ljudi narejenega sila malo.
P PERC
V kratkem se bosta sestala odbor za načrtovanje in svobodno menjavo dela ter predsedstvo skupščine kulturne skupnosti, da bosta izdelala osnutžk plana za letos. Prazna mošnja ne stoji pokonci in obu-
Mirko Kustec:	,.Nekaterih
delegatov sploh še nismo videli na skupščini".
božana kultura, bolj kot ne prepuščena svoji usodi, ne bo sposobna zagotoviti že tako skromnega dinarja za ljubiteljstvo. .Politične parole, da moramo v današnjem času razvijati ljubiteljsko kulturo, niso dovolj. Zavedamo se, da je 700 tisočakov, kolikor je lani dobila občinska Zveza kulturnih organizacij, zelo malo za devet društev in Svobod, dve društvi upokojencev in likovno-literarni klub. Toda letos se postavlja celo vprašanje, kako priskrbeti vsaj tolikšno denarno pomoč številnim amaterskim skupinam kot lani. Prizadet je zajamčeni program, dogovorjene oblike pa so toliko na slabšem. Pričakujemo, da bodo Delavski dom Edvarda Kardelja, Galerija Božidarja Jakca in Valvasorjeva knjižnica zaključili leto 1982 z
izgubo," pripoveduje tajnik kulturne skupnosti Mirko Kustec.
Za ponazoritev izjemno resnega stanja zapišmo še to, da lani Valvasorjeva knjižnica ni dobila niti dinarja za nabavo novih knjig, nadalje, da je ljubljanski regionalni Zavod za spomeniško varstvo dobil le polovično plačilo stroškov za dela v samostanski cerkvi v Kostanjevici, in še bi lahko naštevali.
S precejšnjim odpovedovanjem ljudi in samoprispevkom
• Kar na treh od petih sklicev skupščin kulturne skupnosti v novem mandatu so se delegati razšli zavoljo nesklepčnosti. Za 2. sejo so šele vtretjič zagotovili kvorum, 3. seja skupščine 22. decembra lani pa se je spet žalostno končala, še preden se je sploh lahko pričela. Iz krajevnih skupnosti Kostanjevica, Krško polje in Podbočje ni bilo še nikoli delegata na skupščino, le po enkrat pa so prišli delegati z Gore, Rake, Velikega Trna in iz Velikega Podloga. Je krivda v pomanjkanju bencina ali delegatove zavesti?
sta bila zgrajena kulturna hrama v Krškem in na Senovem, kjer so nekateri že tedaj opozarjali na problem vzdrževanja in vsebine. Zaenkrat je prvo težavno le pozimi, ko je treba poskrbeti za ogrevanje z dragim kurilnim oljem, vseskozi pa je bolj ali manj v ospredju — vsebina. Če vemo, da krške dvorane ne napolni niti sloviti Slovenski oktet, za ansambel Sedem mladih pa je trikrat premajhna, ni težko zaključiti, da je bilo za
KRŠKE NOVICE
KRUHA ZMANJKUJE - Trgovci Marketa - poslovalnice 38 se jezijo na krško pekarno, kajti tej samopostrežni trgovini se je že nekajkrat primerilo, da so iz pekarne dobili tudi okrog 40 kilogramov kruha manj, kot so ga naročili. Kako je.pri
srcu trgovkam in predvsem tistim, ki popoldne po 16. uri zaman iščejo kruh, si lahko predstavljamo. Že omenjeni trgovini so peki pred kratkim pripeljali celo 40 ktlogramov prepečenega kruha, ki pa so ga prodali kje drugje, ali pa porabili za drobtine, saj so budne oči poslovodje opazile stabilizacijsko ali kako naj Je označimo to namero pekarne.
ZA 700 DINARJEV KULTURE - Pravijo, da se tudi v kulturi vse bolj srečujemo s kiuhoborstvom, čeprav naj bi se po mnenju nekate-
rih ravno v časih raznovrstnih preizkušenj še nqjbo(j izkazala kulturnost posameznika in družbe. 12. januarja je imela krška kulturna skupnost na računu le 700 dinarjev. Je nevarnost, da gmotne zagate prerastejo v krizo kulturne zavesti? Po slabotnem zanimanju za ljubiteljstvo in porazno slabem obisku kulturnih predstav bi že lahko sodili, da je ta zavest dokaj načeta ...
BO SOGLASJE TUDI, KO BO TREBA DATI — Za kanalizacijo Rožman če ve ceste bo predvidoma potrebnih kar okrog 3,5 milijona dinarjev. Le okoli sto tisočakov naj bi zbralo sedem hiš, seveda pa se bo tre ba tu in tam posloviti od kakšnega koščka zemlje ali drevesa. Bodo krajani tudi potem zagreti za kanalizacijo, ko bo treba prispevati?
Kino spet vabi starejše občinstvo
M. Kermelj o filmskem gledališču v delavskem domu
Z ameriškim filmov Vaba, ki ga v ljubljanskih kinematografih Komuna in Union vrtijo šele ta mesec, so novembra lani v krškem delavskem domu pričeli filmsko gledališče. Kljub obilni reklami pa obisk petkovih predstav vendarle ni takšen, kot so pričakovali.
„Petke, razen dveh v mesecu, smo zasedli s filmskim gledališčem, ker si ne moremo privoščiti dragih gledaliških in glasbenih predstav. Zaradi slabega obiska smo s 1.'januarjem ukinili sobotne predstave. Kino je naš glavni dohodek in moramo gledati skozi dinar, čeprav moram reči, da v petkovem filmskem gledališču niso le komercialni filmi. Tudi letos bodo na sporedu vsi najnovejši filmi, tako da se tistim, ki so doslej hodili v kino v Ljubljano ali Zagreb, to gotovo ne splača več," pripoveduje tehnična sekretarka doma Marija Kermelj. Rojena Krčanka živi v Ljubljani in si, če je le možno ogleda, sleherni film, preden se odloči za predvajanje v Krškem. V začetku ji je veliko pomagal mož, ki je filmski snemalec. Z njim je obiskala mars; ikakšen festival, kamor jo delavski dom zavoljo denarnih težav, ni mogel poslati.
Marjja Kermelj: „V filmskem gledališču vrtimo filme, ki so zalitevnejši in običajno mladini prepovedani."
..Poslovne stike sem navezala s številnimi distributerji in tudi zato je spored boij pester. Ob filmskem gledališču je čisto drugo vzdušje v dvorani. Tudi zato se vračajo poprej redni obiskovalci, ki jih je motilo žvižganje, kajenje in sploh dokaj nedisciplinirano občinstvo. Sicer pa opažam, da je najslabši obisk nasploh ob poletju. Lani se je zaradi Mundiala poznalo še bolj očitno. Že če je ob sredah na televiziji nogometna tekma sc pozna na obisku."
P. P.
Za novo pitališče bo zraslo pol krme doma
V Globokem bodo do jeseni končani hlevi za 2600 goved
Živinoreja je poleg vinogradništva in sadjarstva že zdaj močno razvita kmetijska dejavnost v brežiški občini, z izgradnjo pitališča v Globokem pa se bo v kratkem prebila na še pomembnejše mesto. V globoških hlevih bo prostora za 2600 goved.
Obnova vinogradov se začenja pozimi
Vinogradniki pričakujejo pomoč prostovljcev
Na Bizeljskem in Pišečkem bodo še pred pomladjo stekla pripravljalna dela za ponovno zasaditev vinske trte v nasadih, ki jih je lani uničila toča. Obnoviti morajo 56 hektarov vinogradov, od tega 40 zasebnih in 16 družbenih.
Pri Slo vinu predlagajo, naj bi pri obnovi strokovno sodelovale vse kmetijske delovne organizacije v Posavju, s prostovoljnim delom pa naj bi vinogradnikom priskočili na pomoč mladinci, člani delovnih kolektivov, vojaki šolarji in še kdo. Pri sajenju bodo potrebovali veliko delovnih rok, zato naj se organizatorji prostovoljnih delovnih akcij že zdaj dogovorijo, kdaj bo pomoč najbolj dobrodošla.
Po sanacijskem programu bo obnova veljala 58,340.000 din, naložbe v bodočo proizvodnjo pa 79,263.000 din. Skupaj torej nekaj več kot 137 milijonov dinarjev. Denar za to se bo stekal iz sredstev republiške solidarnosti, iz sredstev zavarovalnih skupnosti in iz sredstev sozda Slovin. Za sanacijo bo moral vsakdo prispevati svoj delež, Slovin za družboie nasade, zasebni lastniki za svoje. V to bo vračunano predvsem delo, gnoj in vse drugo, kar bo kdo prispeval.
Zelenjava poslej tudi v zasebnih trgovinah
interesenti jih bodo lahko odprli v Brežicah in okoliških središčih
Preskrba z zelenjavo in deloma tudi s sadjem je v brežiški občini že dolgo kamen spotike. Ljudje se pritožujejo, daje izbira slaba, v nekaterih krajevnih središčih pa zelenjave sploh nihče ne prodaja. Povpraševanje ni tolikšno, da bi bil družbeni sektor zainteresiran za tako prodajalno, in tako ostajajo kupci praznih rok.
Novi program malega gospodarstva odpira tudi nove možnosti za tovrstno preskrbo, saj predvideva več zasebnih prodajaln z zelenjavo in sadjem. V Brežicah je potrebo po njih utemeljil tudi svet potrošnikov in v Dobovi prav tako že dolgo opozarja na bolje organizirano prodajo. V Brežicah je možnost za dve zasebni zelenjavni prodajalni, po eno pa bi lahko odprli na Bizeljskem, v Dobovi, v Cerkljah in v Cateških Toplicah. Tam potrebujejo boljšo izbiro zlasti v času turistične sezone. Tako gostom v kampu ne bi bilo treba po vsako solato v Brežice.
Po uvedbi bencinskih omejitev so postale zahteve potrošnikov še bolj odločne. Dokler ni bilo bonov in je bilo gorivo še bolj poceni, razdalja od Dobove ali od Cerkelj do Brežic ni bila nobena ovira. Zdaj si ljudje takih skokov v mesto ne morejo več privoščiti..Sicer pa boljša mreža prodajaln pomeni predvsem boljšo založenost in boljšo izbiro. Kdor bo imel na voljo kvalitetnejše pridelke, bo tudi več prodal. Malo konkurence ne škodi.
Zasebna trgovina za brežiško občino ni novost. V Pečicah jo imajo že zelo dolgo. V njej dobijo najnujnejše stvari za vsakdanje potrebe, včasih pa celo blago, ki ga v večjih središčih primanjkuje. Promet seveda ni tolikšen, da bi vzdržal družbeno režijo, zato se trgovske organizacije bojijo odpirati prodajalne v krajih, kjer bi jim prinašale izgubo.
J. TEPPEY
Do zaželene teže jih bodo spitali v šestih mesecih. To pomeni, da bo. v letu dni več kot 5.000 mladih goved godnih za zakol. Hleve bo Pionir zgradil za ljubljansko Grudo, kije poznamo kot veliko jugoslovansko izvoznico mesa. Investicijo cenijo na 200 milijonov dinaijev. Hlevi morajo biti nared do septembra letos. Takrat jih bodo napolnili, da bodo konec marca lahko poslali na trg prvo pošiljko kakovostnega govejega mesa.
Za pridelavo krme bo poskrbela brežiška Agraria. Zasejala jo bo na lastnih površinah in v kooperaciji. Tako bo Gruda lahko dobila za pitališče približno polovico potrebne krme, drugo polovico pa si bo zagotovila od kmetijskih organizacij in njihovih kooperantov v drugih pokrajinah države.
Živino v globoških hlevih bodo pitali pretežno s silažno krmo, kombinirano s koruzo v zrnju. Z močnimi krmili bodo varčevali. Dodajali jih bodo le toliko, kolikor bo nujno potrebno.
Potrebe po večjih količinah lastne krme bodo bržkone spodbudile domače živinorejce, da bodo kmetijske površine od travnikov do njiv bolje izkoristili tudi za pomnožitev živine v zasebnih hlevih. V občini upajo, da jim bo prej ali slej uspelo zmanjšati razlike med odkupnimi cenami tostran in onstran Sotle in tako zagotoviti več mesa za domače potrebe.
J. T.
KDAJ POKRITA POSTAJALIŠČA?
V brežiški občini se prevaža z avtobusi veliko šolarjev in delavcev. Vsi čakajo na prihode avtobusov pod milim nebom, zato starši učencev vozačev in zaposleni, ki se dnevno vozijo na delo, vedno znova opozarjajo na potrebo po pokritih postajališčih. V sosednji krški obči-nf imajo potniki že več let streho nad glavo, zakaj je ne bi zagotovili še’ nam, se sprašujejo prizadeti, in upajo, da se jim bo ta želja kmalu izpolnila.
Tako je, če stlačimo vse v en koš
Spremembe začnimo od temeljev in celovito
Pregledi uspešnosti poslovanja i’ minulem letu že opozarjajo na izpade dohodka zaradi varčevanja z gorivom. V brežiški občini je imel precej težav Prevoz, saj je komaj dohajal svoje obveznosti do največjih časopisnih hiš v državi Ž e leta jim redno dovaža papir iz krške Celuloze in to je njegov stalni kruh, £ takimi stvarmi se ne kaže poigravati. Zmanjšana poraba goriva pa je prizadela dohodek Prevoza in nekatere naročnike, ki so računali s storitvami njihovih prevoznikov.
Podobno je bilo pri Slovi-nu, kjer so prav tako ostali brez zadostnih količin goriva ia tovornjake. Njihov dohodek se je prav tako zmanjšal. Ob tem se prizadeti vprašujejo, če je mogoče stlačiti vse v isti koš, ko na drugi strani vendarle pričakujemo in želimo, da bi sleherna delovna organizacija kar najbolje poslovala.
Če so že ukrepi, potem naj upoštevajo naravo dela in naj ne bodo sprti z logiko. Tako se je na primer število potnikov oz. delavcev, ki se vozijo na delo z avtobusi, spričo bencinskih omejitev povečalo za okoli 20 odst., istočasno pa naj bi se medkrajevni promet zmanjšal za 10-20 odst. V bistvu gre za promet primestnega značaja, čeprav so to proge Brežice - Novo mesto in Brežice - Krško. Na njih se prevaža zelo veliko šolarjev, ker je družba verificirala tako mrežo šol. JPa tudi zaposlovanje je do zdaj slonelo na prometu, ki je zbliževal razdalje od doma do delovnega mesta. Vsaka sprememba, ki ni dovolj proučena, zato marsikaj postavi na glavo, če ne upošteva razmer v celoti.
j:t.
Dimnikarjev že premalo
Mlade je za ta poklic težko pridobiti — Stanovanj ni
Odkar se delovne organizacije in gospodinjstva ponovno vračajo na kuijenje s premogom, so dimniki spet bolj črni in treba jih je pogosteje čistiti. Dimnikaijev pa povsod primanjkuje.
„2e do zdaj nas ni bilo dovolj," je dejal dimnikar Andrej Kramar iz Brežic in dodal, da štirje ne morejo obvladati dela za vso občino. Mesto in večja središča še pridejo na vrsto, oddaljeni kraji bolj poredko.
..Vajenca ne dobimo, za pomočnika nimamo stanovanja," je nadaljeval: „Tu in tam bi nam lahko pomagal kak nekvalificirani delavec, vendar ga ne smemo sprejeti, ker so
predpisi zelo strogi. Naše delo je odgovorno in zahteva od vsakogar popolno poklicno izobrazbo."
Mladina se raje odloča za lažji kruh, saj pri nagrajevanju dimnikarsko delo nima prednosti. Dimnikarji so leto in dan zunaj. Po terenu se vozijo z mopedi, kar tudi ni prijetno. Pozimi je 20 km do Bizeljskega, 15 do Pišec in nekaj manj do Velike Doline in Breganskega sela dovolj, da si naberejo revme v kosti. Marsikoga odvrača tudi delo z ljudmi, saj jih ne sprejemajo povsod z odprtimi rokami.
Toda dimnikarje potrebujemo in jih bomo potrebovali še več. Kdo jih bo usmerjal v ta poklic, če jim tako malo nudi? “
J. T.
NOVO V BREŽICAH
ah lanskega gospodaijenja gih ozdih že sprašujejo.
ČAKANJE JE DRAGO - Ob prvih ocenah I se v mnogih koliko so jim k boljšim rezultatom porhagale službe, kijih za to financirajo. Zaposleni zdaj že spoznavajo, da samo produktivnost ne bo izboljšala poslovanja, če bo organizacija dela še naprej zaostajala m če jih skupne službe ne bodo sproti opozarjale na potrebo po spremembah v poslovni politiki. Vsak dan, mesec ali celo leto, ki ga zaradi tega izgubijo, morajo drago plačati, to vedo najbolje v dobovskem Dekorle-
BOJ Z MLINI NA VETER -Tako v brežiški občini večkrat označujejo spoprijemanje s težnjami za povečevanje družbene režije. Zaposlovanje v gospodarstvu zaostaja, na drugih področjih pa narašča kljub dobrim resolucijskim nameram. V občinah so brez moči, kadar tako povečevanje zahtevajo zakoni. Sem na primer sodi ustanavljanje centrov za socialno delo.
Potrebne so nove moči, ki povečujejo stroške družbene režije, in v Brežicah težko verjamejo, da bodo socialni podpiranci imeli zato več koristi kot doslej.
BREŽIŠKE VESTI
Samoupravo približali krajanu
V Sevnici — V mestnem jedru — so šestim uličnim odborom dodali še dva — Opravili že sedem zborov občanov o predvidenem četrtem občinskem samoprispevku
Sevnica ima vendarle dokaj razvito samoupravno življenje. Komaj sc je zvrstilo sedem zborov občanov (imeli so jih med prvimi v občini), na katerih so obravnavali dopolnjen program četrtega občinskega samoprispevka, že je izpeljana razdelitev na dvoje novih uličnih odborov. Tako je s terena prišla pobuda, da se v starem mestnem središču zaradi njegove velikosti, novih gradenj in tudi različnih interesov, ustanovi več odborov. Poslej bo v Sevnici en ulični odbor za Glavni trg, Cesto na grad in predel, katerega se je prijelo ime Pod Vrtačo. Za slednje mislijo predvsem območje na nekdanjem sejmišču in 'okrog njega, kjer se vseljujejo številni stanovalci v nove bloke. Flotjanska ulica, Iger je tudi mnogo novih gradenj, ima svoj odbor. Svoj ulični odbor ima še Drožanjska ulica in krajani Kvedrove in Savske ceste.
To preoblikovanje so potrdili na programski seji krajevne
BOŠTANJ: ŽE SEDEMDESETI NASTOP!
Kulturni veder slovenskih pesmi
plesov prosvetnega društva Anton ■Umek - Okiški v nedeljo popoldne je bil za starejšo folklorno skupino tega društva jubilejni. Bilje namreč te kar sedemdeseti po vrsti. Skupina *ma zanesljiv naraščaj, to je dokazal nastop otroške mladinske skupine.
POMOČ PRI GRADNJI
Pri izvedbi minulega samoprispevka za gradnjo šol in otroško varstvenih ustanov 3. občinskega samoprispevka so bila porabljena tudi znatna nepovratna sredstva republiške izobraževalne skupnosti. Tega denarja je bilo 29 milijonov dinarjev. Sklad za gradnjo šol in vrtcev je torej dobro gospodaril.
PREDAVANJA ZA TRAKTORISTE
, Traktor, ta za kmetovalce tako nepogrešljivi, vendar tudi j nevarni delovni stroj, je treba, i znati vsekakor kar najbolje uporabljati. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu sevni-ške občine pripravlja zato te dni koristna predavanja na sedežih sedmih krajevnih skupnosti o novostih zakona o cestnem prometu za te stroje in o vzdrževanju. Jutri ob 17.30 bo tako predavanje v blanškcm kulturnem domu, v soboto ob istem času pa v nekdanji osnovni šoli pri Primožu. V nedeljo ob 9. uri bo takšno predavanje v bučen-skem zadružnem domu. Naslednji teden, v soboto, 29. januarja, bo predavanje ob 17.30 v dvorani v Tržišču, troje predavanj pa bo še v nedeljo, 30.januatja: ob pol devetih v Loškem prosvetnem domu, ob 8. uri pa še v zabukovški osnovni šoli in šent-janški kulturni dvorani.
konference SZDL. Zanimive so ugotovitve zborov občanov o spremenjenem načrtu 4. samoprispevka v sevniški občini. Če bi sodili po teh dokaj dobro obiskanih shodih, je mogoče trditi, da je program v mestu ob Savi dobro sprejet. Ulični odbor za Šmaije je v zapisnik zapisal predlog, ki je vreden upoštevanja. Predlaga, da ima v
OBČNI ZBOR V SLIKI
Sevniško gasilsko društvo s številnimi kulturnimi dejavnostmi, od pevcev in recitatorjev do godbe, se pripravlja na redni občni zbor. Po običaju tudi tokrat ne želijo dejavnosti navajati le v poročilih. Pripravljajo slikovno razstavo dosežkov v minulem letu, ki naj bi bila v avli gasilskega doma.
Urbanistična sekira bo zasekala
Končno avtobusno postajališče v Sevnici
Občinski izvršni svet je na seji minuli petek obravnaval pripombe krajanov na pred nedavnim razgrnjeni del mestnega zemljevida v centru.
V času javne razgrnitve se je nabralo 11 pripomb krajanov in organizacij. Kljub nekaterim pomislekom - najhujša je bila že pred časom peticija stanovalcev Kvedrove 31, ki pravzaprav povzema tudi vsebino sedanjih pripomb - je zoper nameravano gradnjo avtobusnega postajališča v tem delu mesta. Znano namreč je, da sedanje na drugi strani ceste ob osnovni šoli Sava Kladnika ne zasluži tega imena. Nekam jo je treba seveda namestiti. Ugotovljeno je bilo, da še najbolj sodi v bližino železniške postaje. Tod naj bi sc avtobusi le ustavljali, ne pa tudi stalno mudili. Ta rešitev bo verjetno prisilila urbaniste, da bodo morali prestaviti sedanji spomenik.
Ni bilo mogoče upoštevati pripomb krajanov I-Tanja Tasiča in družine Ostrovršnik, da njihovih hiš v prihodnosti ne bi porušili. Prometne zagate naj bi ublažila predvidena razširitev križišča pri pošti na troje pasov. Zadevo bo obravnavala še občinska skupščina.
MOST V GABERJU
Ker je zasebniška akcija podiranja nekdanjega sevniškega lesenega mostu prinesla tako neslaven konec delu njene jeklene konstrukcije, ni bilo nič z njeno prestavitvijo na razne možne konce. Ena takih rešitev, nadomestitev dotrajanega pri Gaberju na Mirni, je tako tudi padla v vodo. Sedanja zapora močno jezi posebno tamkajšnje krajane, kjer imajo nekateri celo njive na obeh bregovih. V teku je akcija za gradnjo tega mostu. Komunalna skupnost žc zbira material, sam most pa naj bi zgradili inženirci JLA.
SEVNIŠKI PABERKI
KONGRES SEVN IŠKIH ŠEM -Minuli teden se je kar dvakrat zapored sestal odbor sevniškega karnevala „Kar ne velja“. Določili so osrednjo temo letošnjih pustnih norčij. Vsekakor poslej ne bo več dvoma, da v času pomanjkanja tega ali onega ne bi zmanjkalo še dobre vpije. V Sevnici bo torej na sam nustni torek, kongres pustnih šem. Tdbor meni, da mora minulemu letu kongresov v novem letu slediti še pustni. Da si ne bi kdo mislil kaj slabega, velja poudariti, da utegne to biti edini kongres, ki bo plačan iz prihrankov. Od lanske šemarije je namreč ostalo v blagajni dobrih 40 tisočakov, kar naj bi ob dobri organizaciji zadostovalo tudi za pustni kongres.
PREPOLNA AVTOBUSA -Integralova smučarska proga, ki po-
SEVNIŠKI VESTNIK
predvidenem programu prednost razširitev nevarne šmarske vpadnice, saj ima krajevna skupnost zanj že izdelan projekt trboveljskega Investicijskega biroja. Ker je ta ulica pomembna za vsakogar, ki pride v to posavsko mesto čez novi most (pešci, posebno pa otroci, so na njej ogroženi, ker ne premore niti pločnika), mimo te pobude vsekakor nihče ne bo mogel molče.
A.	ŽELEZNIK
bira smučarje vse od Brežic do Radeč, dobro opravlja svoj namen.
Minulo soboto in nedeljo sta morala popeljati kar dva avtobusa, da so lahko na bele poljane odpeljali vse smučarje. Avtobus bo vozil tudi naslednje konce tednov.
POD VRTAČO — Javna razprava v Sevnici je dodelila novo ime blokom na nekdanjem sejmišču. Preostalim hišam od Valanta do Gobavcev naj bi se namreč poslej rekio Pod Vrtačo. Nekateri so predlagali tudi Tabor v spomin na ta, slovenski pomembni dogodek pred dobrim stoletjem. Pobuda je se vredna pozornosti, posebno ker mnogi že tožijo, da je Florjanska ulica preobsežna. Ne bi morda „Na taboru" rekli kar delu te ulice?
Glas s sedmih zborov krajanov
Tajnik Pavel Zemljak se je udeležil vseh — Ugodno razpoloženje
V začetku januarja in konec decembra minulega leta je imel tajnik sevniške krajevne skupnosti Pavel Zemljak še bolj s sestanki zapolnjene večere kot
Pavel Zemljak: „Kdor je prišel z dobrim namenom, vprašal ali dal svoj predlog, je dobil informacijo iz prve roke.“
običajno. Vrstili so se namreč zbori krajanov uličnih odborov po Sevnici.
Skromni prostor nam ne dovoljuje niti približno navesti poročila sevniške krajevne skupnosti o minulih aktivnostih. Vsega bi bilo preveč za eno naših uredništev v gosteh. Kdorkoli je želel kaj vedeti, je dobil pojasnilo, pravi tajnik Zemljak in razgrinja zajetno mapo zapisnikov s teh zborov. Meščani so torej dobili na čisto vse, tako tisto, kar se nanaša na krajevno skupnost in minuli tretji občinski samoprispevek.
Pavel Zemljak ima najrajši takšne sestanke, kjer se brez zavlačevanja dogovorijo za povsem določene akcije. Tako ulični odbor za Šmarje ni dal le pobude, da pride rekonstrukcija šmarske vpadnice med prednostne naloge, temveč so imenovali tudi že svoje ljudi v gradbeni odbor. To pomembno nalogo so naložili Anici Horjak, vodji sevniške podružnice SDK, in Francu Drobnetu, aktivnemu delegatu in družbenopolitičnemu delavcu v sevniški krajevni skupnosti. Pa naj še kdo reče, da mesto ni dobro organizirano!
A.	Ž.
SPOSOJENO TRNJE
— Neka ženska je dela v časnik takle oglas: ..Manjšega v centru za večjega • kjerkoli." Domnevamo, da gre za zamenjavo stanovanja.
(Iz Komunista)
— Hvala vam, dragi gospodarstveniki, in bankirji! Naslišali smo se vaših napovedi in bodite prepričani, da ste nas prepričali o napredovanju nazadovanja. ..
(UVečernjih
novosti)
— Vse bolj skrbimo za delovnega človeka. Dokaz za to je, da na njegovo glavo ne padajo več nepakirane stvari, ampak paketi.
(Iz Politike ekspres)
Varčevanje na račun otrok?
Trebanjsko otroško varstvo se otepa s pomanjkanjem prostora — Denarja manjka tudi za programe — Nič ne kaže, da bi bilo do konca srednjeročja kaj bolje
V trebanjski občin* se ne morejo pohvaliti s prevelikim številom otrok, ki so vključeni v vzgojnovarstvene otganizacije. V vrtcih je namreč prostora le za 321 otrok ali nektg več kot 16 odst. vseh. Če upoštevamo, da je v trebanjski občini kar 40 odst. zaposlenih žena, potem je ta odstotek prenizek in kaže na to, daje bilo v preteklih letih za Otroško varstvo kaj malo narejenega. Trebanjska občina je na tem področju na repu vseh slovenskih občin, medtem ko na ostalih področjih napreduje.
Najhujše je v občinskem središču, kjer čaka zdaj na sprejem 76 otrok; od tega števila jih je več kot polovica stara manj kot tri leta, torej manjka največ mest v otroških jaslih. Vendar se razmere za otroško varstvo ne bodo izboljšale v naslednjih letih, ali natančneje rečeno, do konca tega srednjeročnega obdobja. Denarja za skupno porabo bo še manj kot zdaj in je veliko vprašanje, ali bodo lahko v Trebnjem usposobili še dva oddelka, ki bi jih nujno potrebovali. Po zadnjih omejitvah, ki bodo prizadele skupno porabo, se bo morala skupnost odpovedati denaiju, ki bi ga sicer imela za ureditev dveh novih oddelkov.
Resnici na ljubo je treba povedati, da vprašanje otroškega varstva v trebanjski občini ni povsod enako pereče. V nekaj manjših krajih so imeli nekaj časa celo več zmogljivosti, kot je bilo otrok ali staršev, ki bi hoteli dati otroke v vrtec. No, v zadnjem, času se polnijo tudi ti oddelki, ker velja zlasti za Šentrupert, Mokronog in Veliki Gaber. Žal pa so prostori, ki jih imajo na voljo po teh krajih, nenamenski. V Mokronogu otroški vrtec gostuje v osnovni šoli, ki bi zaradi celodnevne šole potrebovala nove učilnice. Zaradi zmanjšanih naložb v negospodarstvu pa z novimi učilnicami še nekaj časa ne bo nič. V Šentrupertu nimajo otroškega igrišča itd.
Vendar v trebanjski občini nimajo težav samo z zagotavljanjem prostora za otroke. Za-
Peter Zgonc
2.	januarja smo v Šentrupertu pokopali Petra Zgonca, dolgoletnega predsednika sveta krajevne skupnosti Šentrupert in enega izmed najbolj zaslužnih krajanov za razvoj naših krajev.
Rojen v delavski družini je že zgodaj spoznal, kje je njegova pot, pa tudi vsa družina je tako ali drugače sodelovala z osvobodilnim gibanjem. Po vojni se je izučil za trgovca, a je njegovo delovanje segalo daleč preko trgovskega pulta. Več let je bil na čelu sveta krajevne skupnosti, kjer je spoznal, da brez dela in sodelovanja vseh krajanov ne bo
. ; ■■
m
napredka. Kaj kmalu je organiziral javno tribuno, na kateri smo krajani razpravljali predvsem o tem, kako v Šentrupertu organizirati industrijsko proizvodnjo. Prav po njegovi zaslugi je pred nekaj leti v Šentrupertu zrasel obrat ljubljanskega Agrostroja in v njem je dobilo delo nekaj deset krajanov, ki bi se sicer morali voziti drugam. Hkrati s skrbjo za gospodarski razvoj, kraja pa je skrbel, da so urejali ceste, vodovod in druge komunalne potrebe. In še tako neprizanesljiv sodnik o razvoju v tej krajevni skupnosti bo moral priznati, da je imel Peter Zgonc pri razvoju Šentruperta in drugih krajev nemalo zaslug. Razdajal se je na vse strani m komaj 49-letnemu je zaradi zahrbtne bolezni zastal korak.
Krajani iz Šentruperta
radi pomanjkanja denarja bodo morali kjčiti tudi nekatere dejavnosti. Tako bo za polovico skrčen program za umsko in telesno prizadete otroke (ta program se tudi sicer že dve leti ne izvaja, čeprav je bil že sprejet), manj bo potujočih vrtcev, pa tudi romski otroci bodo imeli na voljo znatno manj ur, kot je bilo prvotno predvideno. Vse najboljše ni niti v mali, šoli, kjer je vanjo skozi vse leto vključenih le okoli 40 otrok, medtem ko imajo ostali „skraj-šan program**.
Ob vsem tem se zdi misel predsednice skupščine skupnosti otroškega varstva Mihelce Peskar, da nas otrok potrebuje danes — mi pa bomo njega jutri,
kot glas vpijočega v puščavi. Ob velikem pomanjkanju denaija za skupno porabo, primanjkljajih v zdravstveni in izobraževalni skupnosti ni pričakovati, da bi kaj več denaija kapnilo tudi v mošnjiček otroškega varstva. Vsekakor pa bo treba počakati do ugotovitev in sklepov, ki jih bo sprejela komisija za skupno porabo pri trebanjskem izvršnem svetu.
J. SlMClC
VRNILI SO SE IZ ŠOLE V NARAVI
Čeprav v trebanjski občini zaradi pomanjkanja denarja precej krčijo programe šolstva, jim je vendarle tudi letos uspelo organizirati zimsko šolo v naravi. Tudi letos so teden dni preživeli v Bohinjski Bistrici.
Sole v naravi se je udeležilo 140 učencev petih razredov trebanjskih osemletk, starši pa so zanje prispevali po 1.200 dinarjev.
Šestdeset let vodil zbore
.e....  ■■■■■■■.. —	.........i	 n.	,
80-letni Pavle Žagar je dirigiral več kot šestdestim zborom — Pomemben delež tudi v trebanjski občini
Vrhunski dosežki v kulturi rastejo - to velja zanjo morda še bolj kot za druga področja človekove ustvarjalnosti - šele iz kopice drobnih prizadevanj. Ta misel velja tudi za slovensko zborovsko petje, ki tako zaradi množičnosti kot zaradi kvalitete velja pri nas za elitno „panogo“ kulturnega delovanja. In tega vsega niti ne bi bilo, če bi leta in leta ne pomagali pri siljenju te kulture, pri ohranjanju slovenske pesmi, številni zborovodje. Mednje prav gotovo šteje tudi osemdesetletni Pavle Žagar iz Šentvida pri Stični, sicer doma iz Trebelnega.
V več kot šestdesetih letih dirigiranja pevskim zborom na Muljavi, v Stični, Velikem Gabru, Šmihelu pri Novem mestu in še kje je vodil prek šestdeset pevskih zborov. Danes, ko je že praznoval 80-letnico življenja, nima več toliko moči, da bi vodil po nekaj zborov hkrati, vodi le še upokojenski oktet v Stični.
Sicer pa je začel peti že kot pastirček v domačem kraju in potem v šolah na Trebelnem in v ■ Mokronogu, nadaljeval pa z glasbenim izobraževanjem na orglarski šoli v Ljubljani. Najprej je vodil tri pevske zbore v domačih krajih, potem pa v Trebnjem, Stični, Novem mestu, kamor se je zaradi šolanja otrok preselil, in pred tridesetimi' leti spet v Šentvidu. Čeprav se je kar trikrat selil po Dolenjski, njegovo delovanje ni bilo nikoli vezano samo na kraj bivanja. Vedno je rad gostoval tudi po drugih krajih, v zadnjih letih med drugim tudi v trebanjski občini. -
Čeprav je zven njegove into- -nacij ske piščalke, ki gaje spremljala več kot šestdeset let, malo opešal, še ni povsem odnehal. A bolj kot to je pomembno, da se ga mnogi pevci, zlasti pa tisti iz Velikega Gabra, še vedno radi spominjajo, še posebej njegovih nasvetov, da se lahko tudi v petju napreduje le z ljubeznijo.
J. S.
DELOVAL JE PO VSEJ DOLENJSKI - Pavle Žagarje vodil pevske zbore po vsej Dolenjski. Na sliki: dirigiral je tudi tamburaškemu orkestru iz Stične.
IZ KRAJA V KRAJ
NEKAJ ŽE MORA BITI NAROBE - Ker trebanjski občani niso opazili nobene gradbeniške napake na novih blokih na Pavlinovem hribu, jih je nekaj časa prevevala žalost. Končno pa so v zadnjem času le odkrili, da se nad kanalizacijskimi vodi, ki tečejo iz blokov, sumljivo hitro tali sneg. In že je tu zgodba. Kaj pa, če so graditelji v tisti „sum-ljivi naglici" skopali tako plitke jarke za kanalizacijo, da so zdaj ogrožena življenja tamkajšnjih krajanov, kaj sc bo zgodilo, če se udre cesta pod avtomobilom, itd. Skratka, Tre-banjci so spet dobili kost za obiranje.
NIČ VEČ VPRAŠANJ O BIROJU - Bitka za izgradnjo turističnega biroja, ki je trajala skoraj toliko časa kot tridesetletna vojna, se zdaj približuje k svojemu zmago-
vitemu koncu. Delavci so ze začeli obnavljati prostore v stari osnovni šoli (ah, koliko starih osnovnih šol imajo v Trebnjem), kjer bodo tu-•ristični delavci sprejemali ešalone turistov, ki bodo zdaj bržkone kar drli v Trebnje. O tem, kako bodo na večji turistični obisk vplivale bližnje skupne službe SIS, pa še ni nič slišati.
. MEDVEDJA USLUGA ČATE-ŽANOM - Mi se sicer lahko hvalimo, da naš glas seže v deveto vas, Čatcžani pa nam za to niso prav nič hvaležni. Pred časom smo namreč pisali o tem, kako se v tamkajšnji Mercatorjevi trgovini dobijo kava, pomaranče, praški in podobno. Odkar so o tem brali v Dolenjskem listu tudi drugi občani, tega blaga v tamkajšnji trgovini ni več v takšnem obilju.
TREBANJSKE NOVICE
i
V LJUBLJANO NA FOLKLORO
Zveza kulturnih	organizacij
občine Črnomelj	organizira
ogled nastopa jugoslovanske folklorne skupine Triglav iz Buenos Airesa, ki bo v petek, 28. janu-arja, ob 19.30 nastopila v kulturnem domu Ivana	Cankarja v
Ljubljani. Odhod avtobusa bo ob 15.30 izpred	kulturnega
doma v Črnomlju. Cena, v katero je vključeno delno kritje stroškov prevoza in vstopnica, je 150 dinarjev. Na to kulturno prireditev so vabljeni predvsem folkloristi in kulturni delavci, a tudi drugi občani, saj so nastopajoči v glavnem potomci naših izseljencev v Argentino, kijih je bilo veliko tudi iz Bele krajine. Prijave zbira Marjan Černe na Zvezi kulturnih organizacij, vse podrobne informacije pa dobite tudi po telefonu št. 51-265.
LANI TEKOČA DOBAVA — Če so še pred dvema letoma morali graditelji čakati na betonske izdelke iz IGM v Kanižarici v dolgi vrsti, jih zadnje čase dobijo v pol meseca. Samo lani so izdelali v tej enoti 600 tisoč kosov betonskih zidakov, kar pomeni,preračunano v normalni format, 6 milijonov enot. (Foto: M. Bezek)
Kupcem ponudili cenejšo gradnjo
Tudi v Industriji gradbenega materiala v Kanižarici čutijo omejevanje gradenj — Manjše povpraševanje — Rešitev v opažnih ploščah in novih izdelkih
V Industriji gradbenega materiala iz Kanižarice, sicer tozdu GOK iz Črnomlja, združuje v treh obratih delo 70 delavcev: v kamnolomu za maltne peske v Nerajcu, v kamnolomu za betonske agregate in tampone na Suhorju pri Vinici ter obratu betonske galanterije v Kanižarici. Glavni proizvod v slednjem so opažne betonske plošče za strope, ki so jih preteklo leto poslali na trg 20.000 k v. metrov.
To pomeni, da so pri proizvodnji plošč dosegli le dve tretjini načrtovane proizvodnje. Glavni vzrok za nedoseganje začrtanih planov je v splošnem omejevanju tako družbene kot zasebne gradnje, ki se pozna tudi pri povpraševanju po drugih betonskih izdelkih, kot so zidaki vseh vrst, robniki in ki-nete za centralno ogrevanje. Še pred dvema letoma so vse betonske izdelke prodali sproti.
Dobavni rok za zidake je bil na primer 2 meseca, danes pa je le 2 do 3 tedne. Resje sicer, da so v Kanižarici nekoliko povečali proizvodnjo, da delajo, če je dovolj naročil, tudi v treh izmenah, zavedajo pa se, da bodo morali kljub temu v prihodnje še popestriti izbiro betonske galanterije.
Sedaj dajejo velik poudarek prav opažnim ploščam za strope, ki jih izdelujejo šele četrto
Učenci v proizvodnji
Jčenci usmerjenega izobraževanja iz Črnomlja končali proizvodno prakso — Večina zelo uspešnih
t Jčenci drugih razredov usmerjenega izobraževanja iz Črnomlja so decembra lani opravili 80-umo proizvodno oz. delovno prakso v organizacijah združenega dela materialne proizvodnje, delovnih skupnosti in drugih organih. Vse delovne organizacije razen Belokranjskega muzeja so iz črnomaljske občine
Sporazumi o izvajanju produktivnega dela so bili s proizvodnimi ielovnimi organizacijami sklenjeni že pred letom dni, letos pa le še rogodbe in razmestitveni načrt ičcncev. Tudi inštruktorji so že iovolj zgodaj končali potrebno izo->raže vanje.
Ko so ocenili proizvodno delo, so igotovili, da je v vseh organizacijah •druženega dela uspešno potekala, josebno še v Beltu, kjer so učenci ’’c po nekaj dneh na stružnicah losegli norme zaposlenih delavcev. Žal pa so ravno v tej delovni oigani-:aciji tudi pripomnili, da delavci, ki
sodelujejo z učenci, izgubljajo čas z različnimi razlagami in nadzorovanjem dela učencev.
Učenci so bili na proizvodnem delu primerno zavarovani pred nezgodami, prejemali so malico. Nerešeno je ostalo le vprašanje nagrajevanja učencev, saj so nagrade zagotovili le v petih delovnih organizacijah.
ZA LAZ JE SODELOVANJE
Čeprav imajo v Črnomlju tri krajevne. skupnosti, pa deluje le ena organizacija ZZB NOV. Zato so sc, da bi laže in bolje sodelovali s krajevnimi DPO, odločili za pododbore ZZB, ki bi delovali v posamezni krajevni skupnosti. V vsakem pododboru je poverjen za delo po en član: v KS Loka Alojzij Skoliber, v KS Heroja Starihe Linica Škof, v KS (iriček pa Albin Tkalčič. V Črnomlju je danes namreč okrog 1000 borcev.
ČRNOMALJSKI DROBIR
DOL)! I L NA ZABAVU! Jezikovno razsodišče bi moralo kdaj s vojimi lovkami potipati tudi po črnomaljskih oglasnih deskah. Poem gotovo ne bi viseli po mestu alakati, kakršni so bili tisti pred rovim letom, ki so takole oznanjali: PDG Vinica vas vabi na silvestrovanje. Svira grupa Srce.
POPLAVA ANSAMBLOV Medtem ko je Metliko preplavil .nunk, pa so si v črnomaljski in .osednji hrvaški občini omislili obili-x> glasbenih ansamblov z bolj vsakdanjimi in sprejemljivimi imeni, :ot so Srce, Poljub, Galebi, Skupina 188. Da tuja imena niso preveč abstojena, kaže primer skupine Hod log, ki je bil aktualen le, dokler so pri Golfturistu prodajali tople sendviče. Kakšna je glasba, ki jo igrajo i ansambli, pa je težko reči. Tisti, <i jo želi slišati, mora pač na ples.
DOLGOST SI JANJA NAŠEGA TE DOLGA - Tako nekako so si
razlagali člani koordinacijskega odbora za usmerjanje vpisa sejo, na katero jih je pretekli teden vabila črnomaljska občinska izobraževalna skupnost. V dnevni red sta bili vključeni dve točki, seja pa naj bi, kot je obetalo vabilo, trajala eno leto.
NOVO ŠPORTNO DRUŠTVO Nekdanji nogometaši nogometnega kluba Bela krajina in stalni obiskovalci bifeja „Kozolec“ so ustanovili športno društvo „Šlaufarji“, ki se ukvarja z mnogimi športi, predvsem pa z nogometom. Udeležili so se tudi več turnirjev, na zadnjem, ki je bil v počastitev 29. novembra in dneva JL.A, pa so dobili celo pokal za fair play. Za denarno podporo so si ti športniki, od katerih tehta najlažji 70, najtežji pa 105 kilogramov, poiskali nekaj samostojnih črnomaljskih obtrnikov. Novi člani čahko pridejo na trening v športno dvorano vsako nedeljo od 10. do 1 2.
leto. Za letošnje leto so si zastavili sicer manjši plan kot preteklo leto, zato pa menijo, kot je dejal vodja tozda Vinko Lozar, da je veliko bolj realen. Zavedajo se namreč prednosti, ki jih imajo plošče pred klasično gradnjo; graditelji pri pol-montažnem sistemu prihranijo 15 do 20 odst. Pri zidavi, kije hitra, saj delavci IGM postavijo plošče z lastnimi dvigali, ni potreben niti opaž niti omet. Vendar je doslej za te prednosti vedelo premalo graditeljev.
M. BEZEK
Premik že viden
Delo črnomaljskih komunistov sc je po seji občinskega komiteja ZK, na kateri so kritično spregovorili o obrambnih pripravah v občini, na tem področju močno okrepilo.
Tako so v osnovanih organizacijah v glavnem dokončno izdelali obrambne načrte OO v ZK, začeli pa so tudi izdelavo ostalih obrambnih načrtov v krajevnih skupnostih in OZD, posebno tam, kjer še niso bili izdelani. Skladno z usmeritvami novega zakona o SLO in DS pa posvečajo v zadnjem času večjo pozornost kadrovski problematiki na področju SLO in DS. Tako bodo, četudi so bili šele pred kratkim ažurirani oz. kadrovsko dodelani in potrjeni sestavi komitejev za SLO, kljub temu potrebne še nekatere spremembe, ki jih prinaša zakon. Posebno ni dovolj dorečena organiziranost v OZD, komiteji pa sc bodo razširili tudi v OZD, v katerih jih doslej niso predvidevali.
Pankracij Zupanc, sekretar občinskega komiteja ZK Črnomelj, je povedal, da bodo posvečali večjo pozornost usposobljenosti in organiziranosti civilne zaščite in narodne zaščite. Sprejet je bil tudi dogovor, da bodo strokovni delavci v tistih okoljih, kjef imajo težave pri dodelavi obrambnih načrtov, nudili strokovno pomoč, kar se v glavnem že uresničuje. V OO ZK pa vse pogosteje ocenjujejo varnostno politične razmere v lastnem okolju. Na podlagi teh ocen pa so izdelali obrambne načrte. Prav tako uspešno poteka obrambno usposabljanje občanov v obliki scminaijov.
Še vedno pa v občini opažajo, da ni povsod in povsem dojeta vloga komitejev v SLO in DS. Pogosto namreč od njih pričakujejo tudi neposredno izdelovanje obrambnih načrtov. Manj pa se v to delo vključujejo tisti, ki bi te načrte dejansko morali urejevati.
B. M.
EVIDENTIRALI BRIGADIRSKO VODSTVO
Na seji predsedstva občinske konference ZSMS pretekli teden je glavna beseda tekla o evidentiranju kandidatov za vodstvo republiške mladinske delovne akcije Bela krajina 83. Obravnavali so priprave na kviz I ito, revolucija, mir ter program sodelovanja z garnizijo Bela krajina ir Črnomlja, sprejeli pa so tudi samoupravni sporazum o sofinanciranju Dolenjskega lista.
Manj brezposelnih, a tudi dela
V metliški občini 65 iskalcev zaposlitev — Manj kot leto poprej — Kam s pripravniki? Čakalna doba za prosto delovno mesto v povprečju pol leta
Preko metliške skupnosti za zaposlovanje je konec decembra 1982 iskalo zaposlitev 65 ljudi, leto poprej pa 77. Čeprav je število brezposelnih manjše, kot so pričakovali, in celo manjše kot pred letom dni, so na skupnosti v skrbeh, kajti možnosti za zaposlitev so letos veliko skromnejše, kot so bile leta 1982. Poleg tega pa ravno v teh dneh pričakujejo, da se bodo oglasili pri njih prvi brezposelni, ki so jih delovne organizacije zaposlile po končanem šolanju kot pripravnike za določen čas.
Ne le zato, ker je obveljala administrativna prepoved zaposlovanja v vse neproizvodne dejavnosti, manjše možnosti za zaposlitev sc kažejo tudi zato, ker večina delovnih organizacij išče idealne delavce. Odklanjajo pripravnike, delavce brez izkušenj, tiste, ki iščejo prvo zaposlitev ali ki še niso odslužili
vojaškega roka, v nekaterih primerih pa celo ženske.
V metliški občini išče prvo zaposlitev kar tretjina brezposelnih. Največ, kar 18, je nekvalificiranih delavcev, še vedno pa je tudi veliko število gimnazijskih maturantov (6), Da je področje že dokaj zasičeno z delovno silo, podkrepi še
Če je prodanih več vstopnic, kot je sedežev — Pomanjkanje kulture — Na obljubah ni moč parkirati avtomobilov
V Kulturnem domu Edvarda Kardelja, kjer vrtijo v glavnem filme, je pred predstavo domačega filma Banič Strahinja ,kasirala“ neka gledalka zaušnico. Roka se je dotaknila obraza zato, ker je hotela sedeti obiskovalka na sedežu, ki naj bi ji pripadal po kupljeni vstopnici, a je bil že zaseden. Dogodek zahteva osvetlitev.
Obisk kino predstav se je zadnje čase v Metliki zelo povečal. Temu botrujejo v glavnem bencinski boni, resnici na ljubo pa moramo zapisati tudi to, da je repretoar dober. Nič čudnega torej ni, če hodi gledat filme vse več ljudi, sedežev v dvorani pa je bilo in jih-je še zmeraj 201. Prav pri predstavi Banič Strahinje pa so prodali preko 270 vstopnic, zatorej sc ne gre čuditi, če je zavrela kri. Vsi bi radi sedeli, jasno. Ker je tako, kot je, se je vodstvo kino dvorane že odločilo, da bo smelo ob posamezni predstavi v dvorano le toliko ljudi, kolikor je sedežev. Da pa gledalci le ne bodo ostali s preveč dolgimi nosovi, je slišati predlog o uvedbi še
ene predstave, in sicer v soboto. Tako bo ugodeno vsem, ki bi si radi ogledali predvajani film. Ne bo pa odveč, če ob vsem tem le zapišemo, da marsikateremu gledalcu ne bi manjkal kanček več kulture: tako ob nakupovanju vstopnic kot ob čakanju na začetek, pa tudi med predstavo. Posamezniki se obnašajo, kot bi bili na paši, kot da so oni glavni igralci in ne tisti na platnu, vsi drugi pa da so plačali vstopnino z vročo željo poslušati njihovo kvasa-nje, cviljenje, sprenevedanje in neslanosti.
Pa še nekaj: čas bi že tudi bil, da bi se zmigali tisti, ki so objubljali narediti parkirni prostor iz nekdanjega, danes sicer močno zapuščenega šolskega vrta. Na obljubah avtomobilov ni moči pakrirati, zato ni nič čudnega, če puščajo obiskovalci filmskih predstav svoje železne konjičke na pločnikih, in to od Kulturnega doma Edvarda Kardelja do bifeja, ki je last Žita. Okrog naštetega se bo treba prej ali slej poba viti, dokler je prisoljena klofuta samo izjema, ki ni postala pravilo.
TONI GASPERIČ
SPREHOD PO METLIKI
MLADINEC MATJAŽ RUS seje vrnil pred kratkim od vojakov, vendar to ne bi bilo vredno omembe, če sc ne bi takoj vključil v delo mladinske organizacije. Še več: postal je predsednik osnovne oigaizacije ZSMS Metlika. Ta osnovna organizacija je zelo delovna: vodi kino disco, ima skupino za izrazni ples, recitatorje, likovno sekcijo, izdaja glasilo Razmerja in tako naprej. Ne spijo, kot bi menil večni nergač ali nepoznavalec razmer. In ker je Matjaž Rus vsestransko razgledan in delaven dečko, je pričakovati novo črto v delu OO ZSMS Metlika. Metalci polen bodo storili edino pametno, če jih bodo metali namesto pod noge v peči.
PREJŠNJI TEDEN JE BILO ŠESTDESET OSNOVNOŠOLSKIH OTROK na smučarskem tečaju na Plitvicah. Za enotedensko šolo na snegu je bilo treba odšteti 3.000 dinarjev, kar ob sedanjih cenah niti ni pretirano. Tečaja ni organizirala osnovna šola, kot bi kdo pričakoval, ampak smučarski klub Metlika, kar mu gre šteti v dobro, predvsem zato, ker bo mladi rod veliko bolje podkovan v smučarskih veščinah kot prejšnje generacije, ki so, posplošeno rečeno, smučarsko nepismene.
DUŠKA VRANIČAR IN RU-DOLL' VLAŠlC sta znani imeni vsem, ki prebirajo Halucinacije ali pa Razmerja. Oba sta pesnika, prodirajoča tudi v širši slovenski prostor, kajti njune pesmi objavlja tednik Mladina. Slišati je, da pripravlja Rudolf Vlašič samostojno pesniško zbirko, ki naj bi še letos zagledala beli dan. Zamisel je treba podpreti, spodbuditi pa je treba tudi Duško Vraničar, da bi pričela razmišljati v knjižici prikazani pesniški beri. Kar zadeva pesnike, doživlja Metlika pravo pesniško pomlad, in to sredi
PUSTNO DRUŠTVO GRAMSKI MAČKI se sicer zavija v zimsko meglo in v skrivnosti, da ne bi prišle zamisli o letošnji pustni maškeradi prehitro v javnost. Vendar nam je uspelo izbezati iz njihovih mačjih krempljev novico, da bo letošnji pustni sprevod v Gradcu v nedeljo pred pustom, da bo na moč duhovit, pester in bogat. Mački bodo ošvrknili nepravilnosti iz leta 1982, zato je pričakovati dolg pustni sprevod. Nekaj sc šušlja tudi o paketih, ki jih v Gradcu ne bo manjkalo. Lastnikom avtomobilov Mački priporočajo, naj prihranijo kakšen bon za ogled njihovih mojstrovin, saj jim bo nekaj let žal, če letošnjega pustnega norenja ne bodo videli.
metliški tednik
dejstvo, da zaenkrat ne morejo dobiti zaposlitve tudi trije višje in en visoko izobražen. Najbolj zaskrbljujoče pa je, da je brez dela 9 mladih, ki še niso dopolnili 18 let.
Ena od možnosti za uspešno reševanje problema brezposelnih, posebno šolanega kadra, je gotovo povečanje števila kadrovskih štipendij. Žal pa se tudi tu kažejo prav nasprotne tendence, saj so za to šolsko leto delovne organizacije v metliški občini razpisale za polovico manj štipendij kot leto prej. To pa seveda denarno še bolj bremeni Skupnost za zaposlovanje, ki je imela lani pri izplačilu denarnih nadomestil in štipendij iz združenih sredstev
400.000	dinarjev izgube.
B.	M-
V METLIŠKEM DISKU - V Metliki za zabavo in razvedrilo res ni veliko možnosti. Mladi so to vprašanje vsaj delno rešili kar sami, ko so si v stari kinodvorani uredili disko klub. Ko je disko odprt, se v njem kar tare mladih po letih in po srcu. Tisti zaskrbljeni in celo ogorčeni dušebrižniki, ki bi mladim najraje vzeli še to zabavo, lahko tudi iz te fotografije, posnete v soboto blizu polnoči, vidijo, da se v disku ne dogaja nič nespodobnega in kvarnega za nežno mladost.
Klofuta v metliškem kinu
Voznik
najmlajšim
potnikom
Anton Kolar že dve desetletji vozi otroke v metliško osnovno šolo
Počitnice osnovnošolcev so se že prevesile v drugo polovico, toda kljub temu šolske stavbe ne samujejo, tudi metliška ne. V njej je živahno kot ob dnevih pouka, ko se začno učne ure in se za učenci zapro vrata razredov. Osebje ima veliko dela, posebno hišniki, ki morajo opraviti to in ono, da bodo učenci po počitnicah zopet nemoteno začeli z delom.
Eden izmed treh hišnikov na metliški osnovni šoli je tudi Anton Kolar. ..Pravzaprav sem
Anton Kolar
voznik šolskega avtobusa; hišni-ško delo je le postransko, toda sedaj, ko so otroci doma, poprimem v šoli za vsako delo," me takoj popravi.
Kolar dela v osnovni šoli v Metliki že 19 let. V začetku je bil dekliča za vse: hišnik, kurjač in voznik. Cez leta je dobil pomoč, volan šolskega avtobusa pa je še vedno ostal v njegovih rokah Bil je prvi voznik, ki je privažal vaške otroke v metliško šolo. Četudi vozi danes že četrto vozilo, pa ni imel nikoli težav, tudi pozimi ne, ko zaradi visokega snega avtobusi niso vozili. Vedno je pravočasno pripeljal učence k pouku.
Sicer pa Anton Kolar ne vozi otrok po učenost le v metliško, ampak tudi v suhorsko šolo. Njegov dan se začne ob 6. uri zjutraj, ko odpelje učence iz Brezovice na Suhor, s Suhorja, Grabrovca in Radoviče v Metliko , pred poldnevom pa kosilo iz Metlike na Suhor. Popoldne se pot nekoliko spremeni: šolarje mora odpeljati na Božakovo, s Suhorja pa na Jugorjc.iZivahno-sti mu v poklicu prav gotovo ne manjka, rad dela z malimi potniki, Ie-ti pa si prav gotovo za nič na svetu ne želijo drugega voznika.
B.	M.
KOMUNISTI O VPRAŠANJIH IZOBRAŽEVANJA
Tik pred novim letom, v ponedeljek, 27. decembra, se bodo na zadnji letošnji seji sestali člani občinske konference Zveze komunistov Črnomelj. Na seji bo beseda tekla o nekaterih vprašanjih na področju izobraževanja, na dnevnem redu pa so še spremembe in dopolnitve statutarnega sklepa o organi-'i ziranosti in delovanju občinske organizacije ZKS Črnomelj.
Spomin na narodnega heroja Janka
Nekdanji rudar je bil dober tovariš in hraber borec — Posebno se je izkazal v mnogih bojih na Kočevskem in v roški ofenzivi, ko je iz obroča reševal aktiviste
Krajša žalna svečanost ob 40-letnici smrti narodnega heroja Antona Marinclja— Janka je bila v ponedeljek, 17.januaija, v parku herojev v Kočevju. Poleg sorodnikov so se svečanosti udeležili tudi njegovi soborci in drugi borci ter predstavniki družbenopolitičnih organzacij občine Kočevje.
Delegacija, v kateri je bil tudi narodni heroj in Marincljev soborec Andrej Cetinski -Lev, je najprej položila venec k spomeniku Antona Marinclja - Janka. Nato je o življenjski poti l;eroja Janka govoril njegov soborec,Nace Karničnik, predsednik občinskega odbora ZZB NOV. Za
Porotniki prisegli
Poduk: soditi po predpisih in pošteno
Sodniki -porotniki pri kočevski enoti temeljnega sodišča Ljubljana so prisegli 10. januarja. Te sodnike, ki jih je iz kočevske občine skupno 70, je izvolila na zadnji seji vseh zborov občinska skupščina Kočevje. • Razen tega jc za kočevsko enoto sodišča izvoljenih še 47 sodnikov porotnikov iz ribniške občine.)
Ob tej priložnosti sta o nalogah, pravicah in dolžnostih sodnika porotnika spregovorila porotnikom Predsednik občinske skupščine Kočevje Jože Novak in vodja kočevske enote temeljnega sodišča Julij Plut.
Obe občinski skupščini, kočevska 'n ribniška, sta tokrat izvolili nekoliko več sodnikov-porotnikov kot na predzadnjih volitvah. Izmed izvoljenih bodo nekateri sodili le pri posebnih v Ljubljani, ki delujejo za posamezna področja. Samo v kočevski enoti sodišča bo torej ostalo okoli 100 porotnikov, kar z ozirom na število rednih sodnikov in razprav oz. dni v tednu, ko so razprave,
zaključek pa je bilo še nekaj recitacij.
Anton Marincelj-Janko je bil rojen leta 1917 v Banji Loki. Zaposlil sc je kot rudar pri kočevskem premogovniku. Za Ol7 je začel delati kmalu po začetku vojne, v partizano pa je odšel marca 1942. Bil je vodnik jurišnega voda Notranjskega odreda. Na čelu svojih borcev je neustrašeno napadal sovražnike. Kot komandant tretjega bataljona Kočevskega odreda se je izkazal tudi v roški ofenzivi, posebno pri reševanju
ISO aktivistov in političnih funkcionarjev. Takrat je s puškomitraljezom v roki jurišal na čelu svojih borcev in onesposobil veliko italijanskih vojakov.
Hudo ranjen je bil decembra 1942 v boju pri Polici. Takrat je bil komandant prvega bataljona prve SNOUB Toneta Tomšiča. Za posledicami ran je nato v premikajoči se partizanski bolnišnici januarja 1943 umrl.
J. D.
I
PODPISUJEJO PRISEGO -Sodniki—porotniki iz občine Kočevje podpisujejo prisego pred predsednikom občinske skupščine Jožetom Novakom in vodjem kočevske enote temeljnega sodišča Julijem Plutom. (Foto: Primc)
Pomeni, da bo vsak sodnik-porot-nik prišel na vrsto za sodelovanje pri razpravah na vsaka dva meseca in pol.
J. P.
Vodovod za Mozelj pri Kočevju ima zmogljivost okoli
28.500 1 vode na dan. Po študiji strokovnjakov Hidroinženiringa Ljubljana pa,bi Mozelj že pred petimi leti potreboval na dan
52.000	1 vode, leta 2000 pa celo okoli 100.000 1.
Blizu sedanjih so možnosti za nova zajetja, ki bi dajala na enem območju po 27.600, na drugem pa
28.500 I vode na dan, kar pomeni, da bi trenutno zadoščalo,’ če bi izkoristili eno izmed teli dveh možnosti. Za kasnejše potrebe pa bo potrebno izkoristiti izvir v Kačjem potoku ali pa se navezati na glavni kočevski vodovod.
Letos bodo Mozeljčali, ki vsako leto rešujejo svoje potrebe tudi s prostovoljnim delom, največ dela usmerili prav v ureditev vodovoda, saj je voda zanje življenjskega pomena. Pri tem jim bo pomagala KS Ivan Omerza Livold, kamor sodijo; dobrodošla pa bo tudi vsaka pomoč od drugod, saj brez izdatne pomoči širše družbe Mozeljčani sami ne bodo zmogli vsega.
Mozeljski vodovod je bil dograjen leta 1907, in sicer s pomočjo Mannovih tovarn. Tudi z njihovo pomočjo so ga po približno 20 letih prvič obnovili. Po vojni so domačini spet vodovod temeljito obnovili in zamenjali litoželezne cevi, ki so pokale, s plastičnimi. Domačini opozarjajo, da zelo verjetno pripomore k pogostejšim okvaram vodovoda tudi globinsko miniranje v bližnjem
Drobne iz Kočevja
POKVARJENE POČITNICE -Zaradi pomanjkanja snega in ledu so sc zimske počitnice mladini skazile. Nekateri pa so sc znašli in si organizirajo razne športne tekme v telovadnicah, spet drugi hodijo na peš izlete (tudi na Mestni vrh). Večina pa uživa zasluženi počitek vsak dan daleč dopoldne, saj do 10. ure mladih skoraj ni na ulicah.
občan
vprašuje
medved odgovarja
FILATELISTI MED FITCARJ1 - Na razstavi ptičje sodelovalo tudi Filatelistično društvo Kočevje. V 16 vitrinah po 12 razstavnih listov so prikazali znamke z motivi iz ptičjeg-a sveta pa tudi znamke s cvetovi, plodovi itd.
NEKAJ POLOMLJENIH - Na Rinži ledu še ni, oziroma je le tenak, in še to le v nekaterih zalivčkih. Tudrna rudniškem jezeru je led še pretanek za drsanje, oz. ga na slabi polovicp jezera niti ni. Kljub temu pa smučarji in drsalci izkoristijo bolj senčna območja za smučanje in drsanje. Zaradi tenke snežne odeje in prevelikega vrveža na redkih drsališčih so se že pokazale prve posledice - nekaj zlomov oz. dru nih poškodb.
rugih nevar-
— Zakaj se občani vsak dan množično sprehajajo od gostilne Pod Stojno do Restavracije pa hotela, restavracije NAMA, kavarne do gostilne ROG itd.?
— Ker se gredo igro »Kočev-ske kulturne diagonale".
PREPLESKANE HlSE - V Mahovniku je nekaj hiš prenovljenih, da nudijo tudi lep zunanji videz. Zal pa je na komaj prenovljenih hišah že aziti razne madeže. Nekatere so
op;
oči
itno zakrivili stanovalci, za druge pa so krive luknje na cesti, v katerih se nabira blatna voda, ki nato izpod koles avtomobilov brizga na hišo. /
KOČEVSKE NOVICE
Več si upajo
O sebi (v glavnem) upravičeno le dobro mnenje
„Mi smo pisali bolj revolucionarno, pisali smo o zadevah, ki se jih novinarji niso upali dotakniti." Tako pravi o glasilu krajanov Moz-lja »Viharji" v tem glasilu Mire, kije očitno tudi dopisnik tega glasila.
Že naslednje mišljenje Marije pa je čisto nasprotno: „Vihaiji pišejo o sebi vse lepo, o drugih pa samo grdo. Niso objektivni."
Kljub takim in drugačnim pomanjkljivostim »Viharje" lahko le pohvalimo. Po tem glasilu tudi povzemamo, kritični zapis o delu dveh delegacij KS „Ivan Omerza" Livold.
Vodja delegacije za zbor KS občinske skupščine Kočevje Štefan Papež iz Mozlja ..pravi, da zaradi neodgovornih, malomarnih in nezainteresiranih delegatov, ki ne prihajajo na sestanke delegacije, občani niso seznanjeni z zelo pomembnimi zadevami, ki jih je obravnaval zbor KS občinske skupščine in ki so pomembne za vse krajane. Delegati tako svojim sovaščanom, ki so jih volili, sploh niso posredovali materialov in zato mnenje baze, občanov, ni prišlo do izraza v občinski skupščini. Od štirih sestankov delegacije, ki jih je sklical vodja, noben ni bil sklepčen. Dela je veliko, delegatov pa ni nikjer. Takih ljudi in delegatov naša družba ne potrebuje. Ta delegacija šteje 7 članov.
Podobno je z delegacijo SIS za zdravstvo, ki jo vodi Branka Kaluža iz Livolda. Tovarišica Branka je povedala, da so bile tudi vse štiri seje te delegacije nesklepčne, saj sta se jih udeležila le dva ali največ trije delegati. Tako je delegat KS prihajal na seje te občinske SIS vedno brez predlogov in mnenj občanov.
J. P.
ZLftTNt; PIJ5KJTU ■m-t-
ZLATA PLAKETA RIKU -Zlato plaketo Gospodarske zbornice Jugoslavije za dosežene uspehe v letu 1981 — podeljena je bila konec leta 1982 — je prejela delovna organizacija RIKO Ribnica. RIKO je prejel ob tej priložnosti več čestitk, med njimi tudi od Janeza Zemljariča, predsednika izvršnega sveta SRS.
ČIMVEC IZVOZITI - To je geslo ribniškega Rika, ki je največji izvoznik v občini. Na fotografiji so izdelki, ki čakajo na prevoz do kupcev doma in v tujini. (Foto: M. Glavonjič)
Uspešno leto ribniškega Rika
Izvozijo največ v občini, pa bodo izvoz še povečali — Nezanesljivih dobaviteljev se bodo znebili — Poglobljeno sodelovanje z Egiptom in drugimi deželami tretjega sveta
Največki izvoznik v ribniški občini je bil lani RIKO, ki se lahko pohvali tudi, da je ustvaril polovico vse akumulacije v občini. Tudi v okviru sozda ZPS (združeni proizvajalci strojegradnje) je največji izvoznik.
SPOMIN NA HEROJA — Pred 40-leti je za posledicami ran umrl komandant bataljona brigade Toneta Tomšiča narodni heroj Anton Marincelj-Janko. Spomin nanj so 17. januarja počastili v parku herojev v Kočevju. (Foto: Primci
Mozeljčanom zmanjkuje vode
Letos bodo vse sile in razpoložljivi denar usmerili za zagotovitev zadostne količine pitne vode
mozeljskem peskokopu oz. kamnolomih. Niso redki primeri, da je drugod zaradi miniranja voda „po -1 begnila“ (to se je zgodilo tudi pri Kočevju), zato bi morali biti pri miniranju na tem kraškem območju še posebno previdni.
J. P.
Ko v Riku ocenjujejo rezultate lanskega izvoza, ugotavljajo, da bi bili lahko uspehi še večji oz. boljši. Predvsem bi lahko izvozili več na konvertibilni trg, in sicer v države tretjega sveta. Za izvoz v Egipt imajo pogodbo za preko 5 milijonov dolarjev, lahko pa bi v to državo prodali še več.
Kaže sc nova možnost, da bi postal Riko tretji jugoslovanski partner (sedanja dva sta Crvcna zastava in ITM Rakovica) podjetja El Nasco, ki je eno največjih v Egiptu in zaposluje okoli 40.000 delavcev. Ri-kove izdelke bi v Egiptu sestavljali. Seveda bodo šc naprej izvažali tudi v
Koliko zaposliti?
Letos bodo delovne organizacije ribniške občine zaposlile 3,9 delavca več, kot sojih imele lani. Primerjava velja za lanski december in letošnji.
Za nedoločen čas bodo zapSšhli 92 delavcev, od tega 3 pripravnike; za določen čas pa 40 delavcev, med katerimi bo 21 pripravniko*v.
Prednost pri zaposlovanju bodo imele delovne organizacije, ki proizvajajo za izvoz; ki so nosilke preusmeritve gospodarstva v občini; tiste, ki skladno s povečevanjem zaposlenosti povečujejo tudi produktivnost, itd. Omejevali pa bodo zaposlovanje v administraciji.
Več kontrole bo tudi nad pogodbenim in nadurnim delom. Tako delo bo možno le v soglasju z j občinsko skupnostjo za zaposlo-| vanje, vendar teh soglasij ne bo lahko dobiti. Že iz uvodnih številk pa je videti, da bo poudarek tudi na zaposlovanju pripravnikov in štipendistov, ki bodo končali šolanje.
druge države. Tako so že podpisali s Sovjetsko zvezo pogodbe za izvoz za letos in delno za leto 1984.
Riko dosega take izvozne uspehe zato, ker so njegovi proizvodi kakovostni, konkurenčni in ker spoštuje dobavne roke. Tak odnos do kupcev nameravajo ohraniti in celo izboljšati. To bo težko, ker ima nabavna služba zaradi znanih ‘razmer na našem tržišču precej težav in te vplivajo nato še na službo, ki ima na skrbi uvoz in izvoz. Največ težav je imel tozd Komunalna oprema, ki ni dobival redno domačih vozil, na katera Riko vgrajuje svojo opremo, in zato tudi ni izpolnil za lani predvidenih nalog. Proizvodnjo v tem tozdu bo zato treba delno
preusmeriti, da ne bo več odvisen od nezanesljivih domačih proizvajalcev. To pa pomeni, da bodo vgrajevali svoje proizvodnje na vozila iz vzhodnoevropskih držav.
V tozdu Rikostroj so lani dosegali izjemne rezultate, k čemur so pripomogla prizadevanja vseh članov tega kolektiva. Pri tozdu Ricomag pa se je pokazalo, da so bila skupna vlaganja in pogodbeno sodelovanje z zahodnonemškim Bomagom, ljubljanskim Commerceom in domačim Rikostrojem pravilna in smotrna. K uspehu so pripomogle tudi skupne službe, kf v primerjavi z drugimi delovnimi organizacijami niso preveč razvejene. V bodoče pričakujejo od njih še boljšo organizacijo dela, razvoj računalništva in uvedbo še boljšega sistema kontrole kakovosti proizvodov.
M. GLAVONJIČ
Dogovor o kadrih sprejet
Pomemben za vse, saj govori o izobraževanju,.zaposlovanju in merilih za opravljanje odgovornih dolžnosti
Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Ribnica je bil sprejet na zadnji seji zborov občinske skupščine Ribnica. Dokončno bo sprejet, oz. bo začel veljati, ko ga bo podpisalo več kot polovico udeležencev.
Tudi na zadnji seji je bilo na predlog tega dogovora danih več pripomb. Podporo skoraj vseh je dobil predlog delegacije mladine, da se lahko prizna usposobljenost, pridobljena z delom (za manjkajočo šolsko izobrazbo), le za eno stopnjo manjkajoče izobrazbe. V praksi
Ceneje za konje in govedo
| Znižano zavarovanje živine — Pri govedu ceneje za 700 din, pri konjih pa za 1.500 oz. 3.000 din.
Že pred šestimi leti so v občini Ribnica kot prvi v SIo-[ veniji sprejeli poseben dogovor o pokrivanju stroškov pri zavarovanju živine oz. kritju stroškov pri zdravljenju ali ob poginu živali. Ta dogovor so podpisali občinska skupščina, kmetijska zadruga, veterinarka postaja in Zavarovalnica Triglav.
Ta oblika sodelovanja je bila uspešna, saj jc bilo zavarovane kar okoli 70 odst. živine. Konec novembra lani je bilo v občini Ribnica zavarovanih okoli 1.400 glav goveje živine in 55 konj. Letos bodo posvetili še posebno pozornost vzre-| ji oz. zavarovanju konj, ki jih je v občini okoli 500.
Zavarovanje za konja, vrednega
60.000	din, bi po izračunih veljalo letos 5.040 din. Dosežen pa jc bil dogovor, da bo lastnik konja plačal le 3.000 din zavarovanja, ker'bo del plačal sklad za SLO pri občinski skupščini (1.500 din), zavarovalnica pa bo znižala prispevno stopnjo za ostali znesek (540 din). Se manj bo plačal kmet zavarovalnine za kobile, ki jih bo pripustil, in sicer le 1300 din, ostalo pa bosta spet sklad za SLO (3.00 din) in zavarovalnica.
Tudi zavarovanje goveje živine bo po novem veljalo kmeta manj. Zavarovalnica jc znižala premijo za 13 odst., kar znese 520 din. Tako bi veljala letos premija za 40.000 din vTcdno žival 1.800 din, dejansko pa bo kmet plačal le 1.100 din, ostalo pa SIS za pospeševanje kmetijstva (550 din) in KZ (150 din).
Tak dogovor je bil sprejet, ker skrb za zdravo živino ni le stvar kmeta, ampak vse družbe.
se je namreč .dogajalo, da so priznavali tudi dve in več stopenj manjkajoče izobrazbe.
Z delom pridobljeno zmožnost ugotavlja komisija tozda, katere člani so iz tozda ali pa tudi zunanji sodelavci. Neka delegatka je predlagala, naj bi bili v komisiji obvezno tudi zunanji člani, saj sami »domači" ne bodo priznali nekomu delovne zmožnosti (čeprav jo ima), če je na primer z njimi v sporu. Njena pripomba ni bila sprejeta.
Slično ni bila sprejeta pripomba, naj bi dali možnost za družbeno-politično izobraževanje vsem, in ne le tistim, ki so se že izkazali z delom na tem področju.
Na osnutek tega dogovora, ki je bil dolgo v javni razpravi, ni bilo danih posebnih pripomb iz združenega dela. Vzrok je gotovo v tem, ker se še ne zavedamo, kako pomemben je.
J. PRIMC
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
KJE JE SNEG? - Tako sprašujejo mnogi ljubitelji zimskih športov in rekreacije, posebno pa še učenci osnovnih šol, ki med šolskimi počitnicami ne morejo izvesti načrtovanih smučarsjih tečajev. Že dolgo ne pomenimo, da bi bili sredi januarja brez snega. Zato seveda samevajo smučarske vlečnice v Sodražici, na Travni gori in drugod, pa tudi številne zasebne vlečnice, Vci jih jc po Ribniški dolini kar precej.
TUDI VODE ZMANJKUJE r Malo neverjetno se sliši, vendar je res, da zaradi stabilizacije primanjkuje celo radenske mineralne vode. Glavni vzrok ni splošno pomanjkanje te vode. pač pa ne dovolj hitra dostava iz Ljubljane. Prevoznikom namreč primanjkuje goriva.
RIKO 1ŠCE SVOJE KORENINE - Korenine ribniškega Rika segajo v prejšnje stoletje, ko je bila leta 1881 ustanovljena kovinarska delavnica zasebnika Jakoba Oražma, ki se je imenovala J OR. V Rikovem glasilu „Naš obveščevalec" nameravajo v nadaljevanjih objavljati zapis o zgodovini Rika in predhodnikih te de-
lovne organizacije. Zato so zaprosili vse občane, ki imajo kakršnekoli dokumente (zapiske, članke, fotografije, spomine in drugo), naj bi jim jih poslali, da bi bil sestavek čimbolj natančen.
-č
občan
vprašuje
• iP(vi
v /medved odgovarja
— Če se ne motim, sva bila nazadnje skupaj v vrsti med vojno ob slavnem pohodu štirinajste divizije na Štajersko?
- Motiš se, Urban. Pred komaj minulimi novoletnimi prazniki sva bila skupaj v vrsti za kavo.
REŠETE)
t flMU f t f
Četrtek, 20. januaija - Boštjan Peek, 21. januaija Neža Sobota, 22. januarja - Vincenc Nedelja, 23. januaija - Alfonz Ponedeljek, 24. januaija - Frančišek
Torek, 25. januarja Trpimir Sreda, 26. januaija - Tit Četrtek, 27. januaija - Angela
LUNINE MENE
22. januaija ob 6.33 - prvi krajec
BRESTANICA: 22. 1. ameriški barvni film Afera konkord.
BREŽICE: 21. 1. italijanski film Canterburyjeve zgodbe. 21. in 22. 1. ameriški film Mesto, ki se boji sončnega zahoda. 22. 1. ameriška risanka Kje sta Tom in Jerry. 23. in 24.
1.japonski film Sporočilo iz vesolja. 25. in 26. 1. ameriški film Velika igra.
ČRNOMELJ: 21. I. film Tom in Jerrv. 21. in 23. 1. film Črni sin. 23. 1. film Dolina smrti. 25. 1. film Policajka. 27. 1. ameriški film Vse, kar ste želeli vedeti o seksu.
KOSTANJEVICA: 22. 1. ameriški film Desetica. 23. 1. ameriški film Pekel v vesolju.
KRŠKO: 23. 1. hongkonški film Zmaj v ognju. 26. 1. francoski film Ljubke rojakinje. 27. 1. ameriški film Fuija. Matineje: 20. do 23. 1. Lov za izgubljenim zakladom. Od
20. do 26. 1. Oči zvezde. Od 25. do
29.	I. Robin Hood.
NOVO MESTO - KINO JLA: Od
21. do 23. 1. japonski film Zakrinkani vojaki. Od 24. do 26. 1. hong-konški film Zmaj iz Arizone.
SEVNICA: 21. in 22. 1. hongkonški film Zmaj proti tihotapcem mamil. 23. 1. italijanski film Štiije v igri. 26. 1. ameriški film Muzika nikoli dokončana. 27. 1. angleški film Vampiijevc ljubice.
SLUŽBO DOBI
ADMINISTRATORKO, sposobno, z znanjem strojepisja, takoj zaposlim. Inž. Kragelj, Česta herojev, telefon 23 548.
KOV1NOSTR UOARJA, strojnega ključavničarja ali orodjarja zaposlim takoj, ostalo po dogovoru. Ivan Slapničar, Cegelnica 39 a, Novo mesto.	^
NATAKARICO ali TRGOVKO kvalificirano, zaposlim takoj. Oglasite se osebno na naslov: Gostilna SKUBIC, Črnomelj.
DVA FANTA, nekvalificirana, za pomoč v pečarstvu sprejmem. Delo in stanovanjc je v hiši. Pečarstvo MUŠIČ, Dolenjska cesta 150, Ljubljana.
STANOVANJA
GARSONJERO ah opremljeno sobo za mladoletna fanta v Novem mestu iščemo. Ponudbe pošljite na Ccster za socialno delo, Novo mesto.
Motorna vozila
Z 750 letnik 1980, prodam. Telefon 32 115.
BMW 1602 prodam. Informacije v popoldanskem času. Telefon 23-732.
LADO 1200, letnik 1974. prodam. Telefon 56- 142, Semič.
ZASTAVO 750, letnik oktober 1977, prodam. Anton Bašelj, Bela cerkev 17, Šmarješke Toplice.
ŠKODO 120 L, letnik 1979, odlično ohranjeno, prodam. Jože Zupančič, Knežja vas 5 pri Trebnjem.
GOLI- JL, garažiran, letnik 1980, prodam. Telefon 21-114, vsak dan od 17. do 18. ure.
ZASTAVO 750 L, letnik 1979, prodam. Telefon 23-627.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, to«d Časopis Dolenjski list. Novo mesto.
USTANOVITEU LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVtT je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Zdenka Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič. Ekonomske propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 12 din. Letna naročnina 480 din — Za delovne in družbene organizacije 960 din — Za inozemstvo 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednos ti) - Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 220 din, za razpise, licitacije ipd. 300 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 330 din, 1 cm na prvi strani 440 din. Vsak mali oglas do 10 besed 100 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421 -1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. 52100- 603 30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Glavni trg 7, p. p. 33 (telefon (068) 23-606 Naslov uprave (DSSS): Germova 3, p. p. 33, tel. 22-365 in 22T551 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23 610 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
125 PZ, nevozen, uporaben tudi za rezervne dele, prodam. Alojz Brezovar, Dolnja Straža 54.
ZASTAVO 750, letnik 1973, prodam. Andolšek, Vel. Bučna vas 48, Novo mesto.
PRODAM buldožer 50 v voznem stanju in KOMBI Diesel 1976, 5000 po generalni. Zdravko Ro-bek, Dobruška vas 29, 68275 Škocjan.
Ž 750, obnovljeno, prodam. Luzar, Šmalčja vas 12, Šentjernej.
KADETA, letnik 1977, dobro ohranjenega, prodam. Jože Hudoklin, Šentjernej 245.
ZASTAVO 101, letnik 1979, prodam. Informacije na telefon 22 061.
ZASTAVO 101 prodam. Ogled vsak dan. Franc Topolovec, Vrh pri Šentjerneju 27.
Z 750 skupaj ali po delih prodam. Avto je v nevoznem stanju. Milan Gobec, Prečna 34, Novo mesto.
ZASTAVO 750 L, registrirano do decembra 1983, in motorno kolo Tomos TLS na 5-prestav prodam. Anton Pungerčar, Volčkova vas 16,68310 Šentjernej.
ZASTAVO 750, letnik 1970, prodam za 25.000 din. Murn, Jurka vas 5, Straža.
R 4 GTL, rdeče barve, prevoženih
4.500	km, prodam. Franc Grubar, Vel. Bučna vas 46, Novo mesto, telefon (068) 23 731.
IMV MORIS Diesel kasonar, letnik 1973, prodam. Hrovatič, Stranska vas 1, Novo mesto.
ŠKODO COUPE, letnik 1980, ali ZASTAVO 750, letnik 1978, poceni prodam. Marija Mrgole, Kle-novik 35, Škocjan.
TATRO 138, letnik 1972, z delom in nafto prodam. Damjanovič, Draga 1,68331 Suhor.
NSU 1200 C, vozen, nujno prodam po zelo ugodni ceni. Marjan Rad-kovič, Orehovec 39, Kostanjevica na Krki, telefon 69—721, dopoldne.
126 P, karamboliran, letnik 1977, prodam. Vera Kralj, Potočna vas 18 a, Novo mesto.
OSEBNI avto \VARTBURG 3 prodam. Stani.ša, Vinja vas 34 a. Novo mesto.
Z 101, letnik 1975, obnovljeno, prodam. Avto je registriran do
• leta 1984. Janez Janc, Gor Vrhpolje 82, Šentjernej.
DIANO LO 6, letnik 1979, ugodno prodam. Cesar, Vrhovo 12, Mirna peč.
ZASTAVO 750, karamboliran prvi del, registrirano do decembra 1983, prodani ali kupim prvi del. Piletič, Gradišče, Šentjernej.
KOMBI 2200 D s tremi osovinami, letnik 1977, prodam. Cena 23 M. Telefon (068) 25-916.
Z 101 L, letnik 1977, prodam. Petaros, Jedinščica 3, Novo mesto, ali telefon 22 174 (popoldne).
AMI 8, letnik 1974, do.bro ohranjen, po ugodni ceni prodam. Telefon 21 030.
Z 101, letnik september 1978,gara-žirano, prodam. Toni Šulc, Sovretova 2, Krško, telefon 71 289, 72-194.
Prodam ZASTAVO 750, komplet ali po delih, za 3.000 din. Avto je obnovljen. Prodam tudi KAT)ETA 1100, letnik 1969, v odličnem stanju, za 100.000,00 din. Vinko Zlobko, Gazice 8, 68263 Cerklje ob Krki.
RENAULT 16 TS, zelo dobro ohranjen, garažiran, prodam. Lavrin-šek, 4. julij 35, Krško, telefon 72-658.
R 18, star tri leta, ugodno prodam. Dr. Kapš, Kristanova 38, Novo mesto.
TAM 2000 po ugodni ceni prodam. Naslov v upravi lista (157/83).
KOLO Z MOTORJEM APN 4, letnik 1980, prodam. Milan Zagorc, Orehovec 44, Kostanjevica.
■a	■■
«■ IX	1	"	•	I ■ a	a	a	aa
{} Kmetijski stroji \\
MOTOR, nov, za kosilnico BCS prodam. Telefon 21 575.
PRODAM dvoosno in obtežilno ki-per prikolico. Velja za težje traktorje. Naslov v upravi lista (156/83).
KOSO za goldoni 140 D prodam. Jože Bele, Birčna vas 20, Novo mesto.
TRAKTOR DEUTZ (18 KS) s koso prodam. Matjašič, Arnovo selo, Artiče pri Brežicah.
PRODAM dve prikolici, eno novo, eno rabljeno, za prevoz živine. Jože Krevs, Veliki kal 10, Mirna peč.
TRAKTOR KORMICK (36 KS) s kabino prodam. Inforamcije po telefonu (068) 6 T 863.
FREZO LOMBARDINI diesel (8 KM) prodam. Telefon 22—674.
TRAKTOR ferguson (35 KM) s kabino in koso prodam. Informacije: Ivan Blatnik, Šentvid 48 pri Stični.
PRODAM vrtavkasti obračalnik (pajk) FAHR, hidravlično nošen, tračni obračalnik za seno 220 in osebni avto ŠKODA _1000 MB. Fajdiga, Temenica 4, Šentvid pri Stični.
TRAKTOR FERGUSON (35 KM ) prodam. Martin Bratkovič, Apnenik 2, Šentjernej.
BCS z vozičkom prodam. Jože Vene, Žvabovo 3, 68310 Šentjernej.
PRODAM
VLEČNICO TOMOS z vrvjo, malo rabljeno, prodam. Sandi Konček, Uršna sela 73.
PRALNI STROJ Candy 75 za rezervne dele prodam. Peerlin, Šego va 39, Novo mesto.
Motorno žago STIHL 050 prodam. Gačnik, Boričevo 9, Novo mesto.
POSAVSKEGA GONIČA, lovskega, starega 6 mesecev, z rodovnikom, prodam. Čečelič, Regerča vas 47, Novo mesto.
UGODNO PRODAM leseno stajico, hojico, chicco stolček in nahrbtnik. Cena 2.300 din. Informacije po telefonu 22-500 od 18. ure dalje.
ČEBELNJAK s 15 AŽ panji in vso ostalo opremo prodam. Informacije na telefon 23-817.
PET GUM (165/70-13) prodam za
5.000	din. Telefon 22-353 (popoldne).
LESENO BARAKO, primerno za gradnjo ali garažo, prodam. Informacije na telefon 21-224.
STROJ za cepitev drv prodam. Cena ugodna. Vitko Šmit, Stranje 3, Blanca.
KOBILO, brejo, s pet mesecev starim žrebetom, prodam. Urbančič, Koč. Poljane 13, Dol. Toplice.
KRAVO po prvem teletu in telico, brejo štiri mesece, sivo-rjavc barve, prodam. Janez Knavs, Šalka vas 1, Kočevje, telefon (061) 852-467.
PRODAM trajno žarečo peč in kombinirano peč za kopalnico. Rolih, Brusnice 99.
ŽREB1CO, staro sedem mesecev, prodam. Florjančič, Dol. Karte-ljevo 9, Mirna peč.
PRODAM jancc in plemenske ovce.
Golob, Gor. l.akovnicc 5. Novo mesto.
PRODAM prenosni črno-beli televizor ISKRA in črno-beli televizor GAMA PANORAMA, stara tri leta. LAVRIČ, Sela 15, Dolenjske Toplice.
ZAMRZOVALNO SKRINJO Gorenje (220 I), malo rabljeno, prodam. Telefon (068)75 584
HIŠNI SVET Majde Sile 22, Novo mesto, proda več rabljenih kant za smeti po ugodni ceni. Informacije po telefonu 23 750, v popoldanskih urah.
HLEVSKI GNOJ prodam. Informacije pri Alojz Bele, Čadražc 12, 68220 Šmarješke Toplice.
PRODAM barvni televizor MONTREAL SENZOR, star dve leti, avtomobilsko prikolieo s ccrado, (nosilnost 450 kg) in kasetni avtoradio, informacije na telefon 56 141.
PRODAM tračno žago (band žago) za rezanje hlodovine. Primerna je za kolaija, sodjarja in stolarja. Ogled ob nedeljah dopoldne. Marija Černelič, Zdole 52 pri Krškem.
KUPIM
ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE v Pra-prečah pri Žužemberku ali v Žužemberku, na levem bregu, kupim. Nudim 400 do 500 N din za m2. Možna zamenjava za večje kmetijsko zemljišče. Stupar, Pra-preče, telefon 84 219.
KUPIM dobro ohranjen manjši harmonij (harmono). Ponudbe pošljite po 15. uri na telefon 23 -244. SAMONAKLADALKO, malo rabljeno, kupim. Navedite ceno! Naslov v upravi lista (153/83). • MOTOR od TAMA 2000 ali 2001 kupim. Ponudbe pošljite na naslov: Alojz Bambič, Šmalčja vas 27, 68310 Šentjernej.
KUPIM manjšo posest, gradbeno parcelo, hišo v gradnji ali starejšo hišo v bližnji okolici Novega mesta. Naslov v upravi lista (154/83).
VINOGRAD (22 arov) v terasah v bližini Krškega prodam. Interesenti naj sejavijo na naslov Slavko Mavsar, Čretež4, Krško.
VINOGRAD z lokacijo za vikend 2 km od Dolenjskih Tonlic prodam. Naslov v upravi lista (152/83).
VINOGRAD na Doblički gori dam v najem. Interesenti naj se zglase pri Antonu Geržinu, Blatnik 10, Črnomelj.
STAREJŠO HIŠO na Bregu 15 v Novem mestu prodam. Cena je 84 milijonov. Ogled hiše v soboto,
22.	januarja 1983, od 9. do 10. ure.
VINOGRAD v izmeri. 14 arov pro dam -ali dam v najem. Dostop z vsakim vozilom. Tončka Zakšek, Krajna brda 3, Blanca.
VINOGRAD s sadovnjakom nad Starim gradom (Kobali) pri Otočcu (z lokacijsko dokumentacijo) prodam. Informacije na telefon 23 614.
RAZNO
HARMONIKARJA, organista, iz Krškega išče ansambel. Telefon (068) 72 480.
V VARS TVO sprejmem dva otroka. Naslov v upravi lista (155/83).
IZGUBILA sta se dva psa nemška lerierja, črna, na območju LD Dobrnič. Oseba, ki karkoli ve o njih, naj javi na telefon (061) 323 451 int. 330, dopoldne.
JREKUCI
FRANC’ KRAŠOVEC, Praproče 15, Straža, prepovedujem sečnjo podrasti, vlečenje lesa, kakršnokoli vožnjo in obračanje tovornih avtomobilov po moji parceli Dolga vrtača številika 1940. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
IVAN STARIČ, Cikava 8, 68231 Trebelno, preklicujem žaljive besede, katere sem izrekel proti Veri BRAJER, in se ji zahvaljujem, daje odstopila od tožbe.
JOŽICA VIDE, Potov vrh 35, Novo mesto, opozarjam vse, ki širijo lažne govorice o meni, naj s tem prenehajo. V nasprotnem primeru jih bom sodno preganjala.
NAŠI dobri mami, babici, prababici NEŽKI ZEVNIKOVI iz Čadraž pri Šmarjeških Toplicah za njen 98. rojstni dan iz srca želijo, da bi bila še dolgo med nami zdrava in srečna, sin Tone, hčerke Pepca, Tončka, Francka in Olga z družinami.
DRAGI hčerki LERK1 DEŽMANO-VI iz Mačkovca pri Novem mestu iskreno čestitata za njen rojstni dan in ji želita vse najlepše ih najboljše mama z možem. Čestitke veljajo tudi njenemu možu za bližnji praznik. Katko in Urško pa lepo pozdravljata.
Dragi ženi in mami MILKI NOVAK iz Trebnjega želijo ža 50. rojstni dan vse najlepše in veliko zdravja: mož Davorin, sin Darko z Anico in Klavdijo ter hči Marta.
Dragemu očetu ANTONU ŠTEM-BERGERJU iz Mirne peči 17 želimo za njegov življenjski jubilej, osemdeseti rojstni dan, vse dobro, predvsem pa zdravja in da bi bil sc dolgo med nami: žena Marija, otroci Marjan, Zvone, Olga, svakinja, zet in pet vnukov.
fffOBVEŠTiLAl
VALILNICA v Cogelnici 20 sprejema naročila za enodnevne piščance (krmila zagotovljena). Informacije po telefonu (068) 23 385 ali na naslov: Gizcla PETEL1N-KAR, Cegelnica 20, Novo mesto.
ZNAČKE Pod ugodnimi pogoji kvalitetno in hitro izdelujemo vse vrsle značk, obeskov, medalj in plaket. Informacije pri Branetu Brcctu, Šorlijeva 33,	64000
Kranj, telefon (064) 28 016.
PRODAJAM SADIKE vseh vrst (jablane, hruške, slive, orehe, breskve, marelice in druge) po 120 din TRTE VSEH VRST po 30 din
SADIKE LEŠNIKA, RIBEZA in druge dobite pri KATI VRBANEK, Vivodina 13 (blizu Metlike).
ZAHVALA
V 57. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric
JOŽE VRANIČAR
iz Slamne vasi 17, Metlika
V veliki žalosti smo se v nedeljo 9. januarja poslovili od njega. Iskrena hvala vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Prisrčna hvala vsem govornikom, Lovski družini Metlika, Zvezi borcev Slanina vas in Gasilskemu društvu Slamna vas. Hvala dr. Starcu ter ostalemu osebju internega oddelka II bolnice Novo mesto. Zahvala velja tudi duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Ivanka, sin Jože, brat in sestre ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
FRANCA
BAZNIKA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gasilcem iz Kostanjevice, Podbočja in Prekope, sodelavcem Laboda iz Krškega, Iskre iz Šentjerneja, Agrokombinata Krško Vinska klet. Cestnega podjetja Brežice, pevcem okteta iz Kostanjevice, godbi Iskre, tov. Ediju Dvoračku, tov. Stanku Jordanu, govorniku tov. Ludviku Selanu za poslovilni govor in župniku za opravljeni obred..Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žena Marija, hčerka in sin z družinama Kostanjevica, 21. januaija 1983
KINOLOŠKO DRUŠTVO RIBNICA obvešča vse lastnike psov, da se bo tečaj šolanja psov začel v ponedeljek, 21. februarja 1983, ob 16. uri na vežbališču na Ugar-ju. Prijavite se lahko tudi pismeno na naslov:	Kinološko društvo
Ribnica, Še.škova 7,61310 Ribnica.
OBVEŠČAM cenjene stranke, da kozmetični salon v hotelu Metropol zopet normalno obratuje. Telefon 23 549.
KEMIČNA ČISTILNICA OBERČ Novo mesto ponovno naproša vse cenjene stranke, naj dvignejo svoja oblačila do 22. januarja. Po navedenem roku za oblačila ne odgovarjamo, ker bo čistilnica do nadaljnjega zaprta.
II BRfžlŠKI., P0R0DNI§NIC€
V času od 4. do 14. januarja so v brežiški porodnišnici rodile: Anka BELAN iz Jarušja Antona, Marica KOS iz I rka.ševca - Marino, Bariča VLAHOVIČ iz Samobora - Jeleno, Marija ŽERJAV iz Sp. Pohance Borisa, Nedeljka FABIJAN iz Dola - Danijela, Jadranka KOMER1ČKI iz Bcstovja Kristino, Marica ŠINKOVEC z Goleka Gabrijelo, Višnja PRČIČ iz Nedjelje - Igorja, Evelina HORŽEN iz Novega mesta Sandro, Milena ROŽMAN iz. Gre-
fovc - Primoža, Marinka SLEMEN-EK iz Krškega Primoža, Kristina PINTERIČ iz Leskovca - Sabino, Mojca KODRIČ iz Krškega - Majo, Milena KOLAR iz Reštanja - Damjana, Marija KROŠELJ iz Zg. Pohance - Melito, Višnjica NIKOLIČ iz Zagreba Teo, Majda KODRIČ iz Viher Liljano, Anka PLANINC iz Podsrede Danico, Marica KELE-KOVIČ iz Rakitja - Gorana, Anie-la SUČIČ iz Samobora - Tomislava, Ana ŠTAJNKLER iz Sar »obora — Tamaro, Božcnka S1KIR \ iz Brežic - Marka.
Kje si zdaj naš ljubi ata, kje tvoj ljubi je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata in dedka
ALOJZA LAHA
iz Vapče vasi 5
se iskreno zahvaljujemo prijateljem, znancem in sovaščanom za nesebično pomoč, darovano cvetje in vsem, ki so pokojnega spremili k preranemu počitku. Zahvaljujemo se osebju ZD Trebnje, posebno sestri Majdi Smoličevi, ter kolektivu Litostroj. Posebna zahvala gre tudi duhovniku za tolažilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v 5 2. letu starosti po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric, nečak, bratranec, zet in svak
JOŽE FORTUN
Damelj 2, Vinica
Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, pokojniku darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo Splošni bolnici Novo mesto za lajšanje bolečin v času neozdravljive bolezni, gasilcem s Sinjega vrha za organizacijo pogreba, govornikom in župniku za opravljeni obred. Vsem. ki ste nam kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
FRANCA ZUPANČIČA
glasbenega pedagoga
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, znancem, sorodnikom, ki ste ga v tolikšnem številu spremili do njegovega preranega zadnjega doma, mu poklonili toliko cvetja, nam izrekli pisna in ustna sožalja ter v težkih trenutkih, sočustvovali z nami. Zlasti se zahvaljujemo kolektivu blagovnice NANOS v Ajdovščini, Glasbeni šoli Ajdovščina, organizatorjem pogreba, Osnovni šoli Črnomelj, TTK skupnost Črnomelj, kolektivu D. O. Beti Metlika, D. O. Belt Črnomelj, predstavniku Lovske zveze Slovenije in Šentviškega tabora, sovaščanom s Sel pri Otovcu, zdravstvenemu osebju bolnišnice intenzivnega oddelka Šentpeter. Lepa hvala vsem govornikom za presunljive besede ob zadnjem slovesu, pevskim zborom: mladinskemu pevskemu zboru osnovne šole Ajdovščina: mešanemu pevskemu zboru Drago Bajc, Vipava; Lovskemu pevskemu zboru iz Vipave za ganljivo izpete žalostinke in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali lajšati bol.
Žena s hčerko Zdenko, mama, sestre in ostalo sorodstvo Ajdovščina, Sela pri Otovcu, Črnomelj, Metlika, Meschede
ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, tast,
stari oče
FRANC RADOVIČ
iz Doblič 21, Črnomelj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih in sočustvovali z nami. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Še posebej velja zahvala kolektvoma IMV in Beti Črnomelj ter kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljube žene, mame in omice
PEPCE GREGL
iz Bračne vasi 18, Bizeljsko
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojno spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. KRSTIČU za lajšanje bolečin, še posebej pa tov. Kržanu za poslovilne besede pri odprtem grobu in župniku za opravljeni obred.
Neutolažljivi: mož Ivan in sin Ivan z družino
Že leto dni je zdaj minilo, ko življenje tvoje je ugasnilo. Pri nas veselja nič več ni, ker tebe od nikoder ni.
Ko tvoja mlada leta najlepše so cvetela, te kruta usoda nam je vzela.
V SPOMIN
22.	januarja bo minilo žalostno leto, odkar je v najlepših letih tragičen dogodek iztrgal iz naše sredine našega ljubega sina, brata in vnuka
JOŽETA BOBNARJA
iz Rdečega kala 25 pri Dobrniču
Dragi Jože, ostal boš vedno naš in nepozabljen. Hvala vsem, ki ti prižigajo svečke in prinašajo cvetje na tvoj grob!
Vsi tvoji
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 60. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš ljubi mož, oče, stari oče, brat, stric in svak
MARTIN ZUPANČIČ
iz Metlike, Svržaki 7
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom,sosedom, še posebno družini Kočcvaijevi s Hrasta in Panjanovi iz Siantne vasi, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Mlačaku in zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Metlika za pomoč med težko boleznijo, podjetju Novotehnain Mercatoiju za izkazano čast in podatjene vence ter tovarišema Jakljeviču in Pečariču za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Marija, sinova Igor in Jani z družinama ter ostalo sorodstvo
m
ZAHVALA.
Ob smrti drage ženo, mame, stare mame in tete
MARIJE TOMAŽIČ
Sfančiivrh I
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali v najtežjih trenutkih, pokojni darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvalo smo dolžni tudi kolektivoma Metalne Krmelj in KPD Dob, družinama Logar iz Pungerčar ter še posebej sosedovim. Posebno zahvalo izrekamo pevcem iz Krmelja, govorniku za poslovilne besede ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: mož Anton, sinova Anton in Jože, hčerke Mimi, Julka in Tončka, vsi / družinami
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, pradedek, brat in
stric
ANTON KRNC
iz Praproč 16 pri Šentjerneju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem, kiste,nam nesebično pomagali v težkih trenutkih in sočustvovali z nami. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojniku darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo GD Mokro polje za organizacijo pogreba, GD in ZZB Orehovica, GD Cerovi log, kolektivu IMV Novo mesto, govornikoma za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega
očeta in strica
ALOJZA KUZME
iz Sel pri Dragatušu
sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo delavcem tovarn Belt iz Črnomlja, Gok iz Črnomlja in Brest iz Cerknice. Nadalje se zahvaljujemo ZZB Dragatuš, pevcem, govorniku E. Cestniku in še posebej župniku za opravljeni obred.
il
Žalujoči: žena Marija, sinovi Tone, Lojze in Vinko, hčere Mici, Tončka, Evicaz družinami
ter ostalo sorodstvo
umili
si
*
*
*
*
*
i
i
*
i
%
s
s
i
'i
%
5
JOŽE MALE
Nagrada novomeške občinske raziskovalne skupnosti, ki jo je letos prejel tudi dipl. inž. strojništva Jože Malenšek iz Novega mesta, je prišla v času, ko je čateško ogrevanje s pomočjo toplotnih črpalk.že zaslovelo po vsej Jugoslaviji in tudi tujini. Predvsem zaradi velikopoteznosti in odličnega izkoristka. Zahodnonem-ška firma Linde, ki je največja proizvajalka hladilnih naprav v Evropi, in Pionirjev oddelek za projektiranje strojnih instalacij, ki ga vodi Jože Malenšek, sta za ogrevanje v Čateških Toplicah namesto kotlov na kurilno olje uporabila toplotne črpalke. Te izkoriščajo energijo termalnih in odpadnih voda in tako prihranijo na leto okoli 5 milijonov dinarjev.
..Prav na temelju tega projekta, ki je brez samohvale res za vzor, je Pionir dobil nove naloge in razširil dejavnost na nova področja," p<>ve pred 38 leti v Novem mestu rojeni inženir. Doma so bili mlinarji ui žagarji. Morda od tod- zanimanje za tehniko, rse tiste prenose, vrteča se kolesa? v„Morda," se nasmehne Malenšek in je že spet pri energiji,
„Podobne naloge kot na Čatežu smo dobili tucli v Šmarjeških Toplicah, v Topolšici, izdelali smo študijo za Kidričevo, na Jadranu je Pionir projektiral več kot 4000 kvadratnih metrov sončnih kolektorjev, skupaj z novomeškim Zavodom za družbeno planiranje smo proučili možnosti kombinirane proizvodnje toplotne in električne energije v Novem mestu itd. Energija in vse, kar je v zvezi z njo, je uspešnica iztekajočega se stoletja. Važen je prav vsak prihranek, tako silno draga postaja. Doslej je bila važna čim manjša osnovna investicija, za stroške obratovanja ni nihče spraševal Zdaj pristanemo tudi na zelo drago investicijo, če le predvideva čim manjšo porabo energije na enoto proizvoda. V Jugoslaviji z energijo še vedno slabo ravnamo. Počasi smo ste tega le začeli zavedati, naše podjetje in oddelek, ki šteje že 19 ljudi, vse bolj pogosto dobiva naročila za energetske študije. Načrtujemo tako imenovane sisteme
za povratek energije, tako m primer koristno izrabimo izpuh velikih ventilatorjev, energijo, ki bi šla v nič. Moje
delo in delo mojih tovarišev ima prihodnost, to človeka spodbuja. Tovarne, porabniki in človeštvo pri porabi energije danes niso omejeni samo s ceno, ampak tudi s količino. Energije ni toliko, kot si ta ali oni poželi. Zdaj mi ne omenjajte električnih sončnih central v Sahari in zlitja vodikovih jeder! Vse to bo, zanesljivo bo, vendarj je še daleč.
Mi smo tukaj in zdaj. Moja naloga je razreševanje delčka sklopa energetskih problemov na Dolenjskem.
Tu lahko računamo z energijo termalnih in odpadnih voda, energijo vode, lesnimi odpadki in lesom, premogom in seveda z atomsko energijo. Največji vir epergi-je pa je čimbolj idealna izraba tiste, ki jo imamo. Tu je naša priložnost.
Sem optimist. Ljudje so vedno znali poiskati rešitev iz zagate. Sila kola lomi. Ali veste, kako je sploh bilo s temi toplotnimi črpalkami? Ideja je znana že dve stoletji.
Prvič se je premaknilo v Švici leta 1932, ko so varčni Švicarji menili, da jim Hitler, ki je prišel na oblast, ne bo hotel več prodajati premoga. Strah je bil odveč, tudi nevtralnost je moč vnovčiti, in zadeva je spet zaspala. Ko pa je bilo zares potrebno, se je toplotna črpalka znova rodila in nastopila svojo zmagoslavno pot. In kaj je uboga toplotna črpalka zoper vse druge ideje in rešitve? “
MARJAN BAUER
w
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Ž
5
0
0
0
0
0
*0
0
I
0
0
0
\
\
5
0
0
I
0
0
/
0
0
0
0
\
Nad tisoč ljudi na razstavi malih živali
Zanimanje med Brežičani
Razstavo malih živali v osnovni šoli bratov Ribarjev je v soboto in nedeljo, 15. in 16. januarja, obiskal vsak tretji Brežičan. Organizatorji so bili prijetno presenečeni nad tolikšnim zanimanjem, saj se lani ustanovljeno društvo ni nadejalo, da bo prikaz njihove dejavnosti že prvič imel več kot tisoč obiskovalcev. Prišli so celo iz Črnomlja, iz Zagreba, Šentjerneja, Sevnice, Brestanice in drugih krajev. Kar dvajset se jih je po ogledu razstave na novo včlanilo v društvo. Njegov predsednik živino-zdravnik Janez Kebe je dejal, da so ljudje pogrešali organizirano rejo perutnine, kuncev, golobov, rac gosi, pavov, fazanov, nutrij in drugih malih živali. Tokrat so jih člani društva razstavili 210. Zanimivo je, da med rejci skoraj ni kmetov. Prevladujejo izobraženci in dijaki. Nekaj je celo študentov.
Društvo sc financira s članarino in vstopnino od razstave. Inventar za razstavo si je za prvič sposodilo pri Novomeščanih, do prihodnje prireditve pa upa, da bo imelo na voljo že svojo opremo. Vodstvu šole je hvaležno za izredno razumevanje, saj bi drugje težko našlo primernejši prostor. V šoli imajo člani tudi predavanja, na katerih učence seznanjajo z delom društva. Ti so že ustanovili svoj krožek in iz njegovih vrst bo društvo dobivalo stalen podmladek.
J.T.
VSE V ENI TORBI — Sevniška, v domači delavnici Rupretovih izdelana elektronska smučarska ura,ni nerodna škatla. Vse skupaj je mogoče spraviti v priročno torbo. Za povezavo med startom in ciljem so uporabili znano vojaško „motalico“. Na sliki: izdelovalec Julij Rupret (prvi z desne) ob svojem prototipu. (Foto: A. Železnik)
Domača smučarska ura
Lep prispevek obrtniške družine Rupret sevniškemu smučarskemu klubu — Prestala preizkus na Lisci
SPOSOJENO TRNJE
— Nekateri se borijo s sovražniki, ki jih sploh ni. Toda tudi za zmago nad njimi potem prejemajo družbena priznanja.
(Iz Ježa)
— Čudna je ta naša bančna politika. Jemljemo poceni kredite, ki jih drago plačamo.
(Iz Dnevnika)
V Bosni se,/kot pravijo, nahajajo pod zemljo, fantastične zaloge nafte. Problem je le v tem, da noče sama iz zemlje.
(Iz Dnevnika)
— Rad imam svojo državo: sem etatist ali rodoljub?
(Iz Ježa)
Sevniški smučarski klub (uspešno dela v okviru Planinskega društva Lisca) ne uporablja le dvoje lepih vlečnic na tem planinskem vrhu, temveč ima tam tudi udarniško obnovljeni teptalnji stroj. Od minule nedelje ima ta prizadevni klub koristno smučarsko elektronsko uro.
Da jim manjka samo še ta, so ugotavljali pred letom dni prav na vrhu Lisce. Beseda je dala besedo, kako bi finomehanična delavnica Rupretovih iz Sevnice klubu lahko dejansko še mnogo več pomagala kot z že dotlej lepim denarnim in udarniškim prispevkom. Bolj za šalo kot zares je pogovor nanese! na elektronsko štoparico.
Leto dni je minilo in Rupretovi so dokazali, da besede vzamejo hudo resno. Elektrotehnik Julij Rupret med tednom živi v Ljubljani je ob očetovem razumevanju takšno napravo skonstruiral in izdelal sam. Smukačem, slalomistom, lahko pa tudi atletom, meri nezmotljivo čas na stotinsko sekunde natančno. Sevniški smučarski delavci so po izpeljani tekmi v nedeljo menili, da popolnoma odtehta mnogo nerodnejšo ljubljansko industrijsko napravo, ki stane kar okrog 180 tisočakov. Prototip je po besedah njenega konstruktorja mogoče v mnogočem izboljšati: od mehaničnega zapisovalca časa do tega, da bi bilo na progi več tekmovalcev. Tudi taka, kot je, bo lep čas razveseljevala ljubitelje smučanja na Lisci in kamor jo bodo pač še nesli. Še direktni sončni žarki v bodoče ne bodo prekinjali snopa žarkov med fotocelicama. V nedeljo so to rešili
enostavno z deko, vnaprej 'pa si bodo izdelali priročni zaščitni zaslon. Vsekakor hvalevreden prispevek sevniškega obrtnika.
A. ŽELEZNIK
Spomin na Lukovo jamo ni obledel
Lani je minilo 40 let, odkar so v jami.nad Pod-stenami bivali partizani
Lani maja je minilo 40 let, odkar so se v Lukovi jami nad Podstenami pri Banjaluki za nekaj časa naselili partizani enega voda 2. čete, ki je sodila v drugi bataljon Kočevskega odreda. Precej prostorna jama je bila ko nalašč za partizansko taborišče, bila je tudi težko dostopna. Po stezi prek previsnih sten so partizani prihajali ali odhajali v jamo le podnevi, ponoči si niso smeli svetiti, saj bi lahko pritegnili nevščeno pozornost Italijanov. V jami so partizani v glavnem prenočevali in si kuhali, čez dan pa so hodili v zasede ali sabotažne akcije.
V starih časih jama ni imela posebnega imena, ljudsko izročilo pa pravi, da se je nekoč v, njej naselil mlad zakonski par, ki ni mogel nikjer dobiti stanovanja. Mož Luka in njegova žena, menda doma iz Zgornjega potoka pod Brigo, sta v jami preživela dve leti, po njunem odhodu pa so ljudje jamo prekrstili v Lukovo jamo.
D. K.
ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO LJUBLJANA
ŽELEZNIŠKA TRANSPORTNA ORGANIZACIJA NOVO MESTO, n. sol. o. TOZD Foersterjeva 1. 68000 NOVO MESTO
OBVESTILO
Zeleni vlak bo od 22. 1. 1983 dalje vozil tudi ob sobotah pod istimi pogoji, kot ostafe dni v tednu.
v______________________________J
NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA
Prva nagrada v Šentjernej
Mnogo križank z napako
Tudi reševanje križank ni več tisto, kot je bilo nekdaj. V roku smo prejeli 354 rešitev, kar je sorazmerno malo, razen tega pa jih je bila približno polovica z napako. Grški filozof je bil pač Kinik in ne Cinik, znana dišava pa se imenuje mira; ti dve besedici sta namreč povzročili reševalcem dosti preglavic. Žreb ni mogel mimo tega, da je bilo daleč največ rešitev iz novomeške občine/ in je izbral naslednje nagrajence:
Tudi ptiči občutijo stabilizacijo
Tudi zanje je hrana draga — Kilogram velja že 88 din - Letos na razstavi manj ptic — Več pa so prikazali zunanjih ptic, predvsem nagatenih
Tudi med letošnjimi šolskimi počitnicami so člani kočevskega društva za varstvo in vzgojo ptic organizirali v avli osnovne šole Kočevje razstavo ptic. Značilnost letošnje razstave je bila, da je bila 6olj stabilizacijska kot prejšna leta, se
TUDI MLADI RAZSTAVLJAJO — Svoje ptice razstavljajo tudi mladi člani društva, med njimi Robert Marušič, (na fotografiji), ki je pokazal letos kanarčke. (Foto: Primc)
pravi, da so rejci pokazali manj ptic. Vzrok je, ker zaradi drage ptičje hrane, ki velja že 88 din kilogram, rede manj ptic.
Na razstavi je bilo največ kanarčkov, papig-skobčevk pa je bilo letos občutno manj. Razstavljenih je bilo tudi precej golobov, vendar občutno manj kot v minulih letih. Raznih ptic, ki so zelo redke in zato za obiskovalec še posebno zanimive, na letošnji razstavi skoraj ni bilo.
Pač pa je bila letos bogatejša razstava zunanjih ptic, tako živih kot nagatenih.Med nagatenimi pticami je več takih, ki jih je ob povratku iz južnih krajev prav na Kočevskem zajel nenaden hud mraz leta 1975 in so poginile. Tako je bilo s ptiči iz severnih krajev, predvsem iz Sovjetske zveze, ki lete preko Kočevske na jug ali domov v večjih jatah približno vsakih 4 do 5 let.
Tudi tokrat so razstavo popestrili filatelisti z zbirkami znamk o pticah in naravi. Srečke že tradicionalnega
SPOSOJENO TRNJE
— Tudi nekatere nove mere bo treba uvajati na bone.
(Iz Večernjega lista)
srečelova, pa so bile razprodane že drugega dne razstave.
J. PRIMC
1. nagrada 1.000 din - Jožica Jevnikar, Šentjernej 51
2. nagrada 500 din - Ivanka Pečnik, Metliška cesta 29, Črnomelj
3. nagrada 300 din - Saša Obra-novič, Kidričeva 7, Kočevje
Knjižne nagrade pa so prejeli: l-Tanc Košele, Glavni trg 22, Novo mesto Marija Černič, Pod topoli 89, Ljubljana; Stanka Novak, Drska 6, Novo mesto; Ana Murn, Dvor 42, Žužemberk; Jakob Perpar, Malenška vas 18, Mirna peč; Robert Šobar, Segova 16, Novo mesto; Alojz Žorž, Glavarjeva 42, Ljubljana; Štefan Brodar, Milke Šobar 11, Novo mesto; Gregor Rovan, Šegova 90, Novo mesto; Stevo Zec, Nad mlini 43, Novo mesto; Jure Bon, Zormanova 15, Domžale in Janez Rangus, Stranje 4, Šmarješke Toplice.
X
ss?
BES 25001
SEMBHS
išEBUsarm
BiiSiiHIS} IIMIIIID 1
teisiionni nnmnsH
nMilirMS toožnsra
a
AISTMlA
A! A
KSBisBISISEBfci
m
• Monoksid in stabilizacija
Mojo pozornost je pritegnila uokvirjena vestička z naslovom: Zadušila se je z monoksidom. Nekoga roka ali stroj je zapisal, da sc je v tej in tej vasi v noči na ta in ta dan z monoksidom zadušila ta in ta ženica, stara enainšest-deset let. Zadušitve je bila kriva sveča, ki si jo je ženica rada prižigala ponoči, čeprav je imela v hiši električno napeljavo, in ta sveča je vnela posteljnino ... ..Stabilizacija pač!“ je še dodala roka ali stroj. Ljudje so novice prebrali, morda so rekli kakšno o neprevidnosti, lahkomiselnosti, o skoposti, ki večkrat škodi kot koristi, in so na
zapisano pozabili.
V meni pa kljuje misel. Morda je starka živela sama in ni imela niti toliko denarja, da bi plačevala električno energijo. Je tudi to stabilizacija.
Morda je imela svojce. Ne vem. Toda ko so prebrali natisnjeno, jim posmeh gotovo ni bil všeč. Kdo nam je dal pravico, da ranjujemo ranjene ljudi v imenu stabilizacije?
Predvidevam, da je bila pokojnica preprosta ženica, skromna, prej revna kot bogata. K tej slutnji me pelje dejstvo, da ni bilo napisanega kaj več o njej, ni bilo obljav-ljene slike, a tudi osmrtnice čez celo stran nisem našel, a
sem brskal za njo. In kolikor mi velijo izkušnje, so za stanje, ki mu pravimo „zate-govanje pasu“, najmanj prispevali in so najmanj krivi — preprosti ljudje. Čemu potem tako pišemo o njih, pa še to v trenutkih, ki so za to najmanj primerni?
Ker ne bomo imeli zavoljo tega nikakršnih posledic? Političnih ukorov, klofut? Zato, ker ne bodo zvonili telofoni vplivnežev? Ali pa le zato, ker smo že izgubili vsakršen posluh do bližnjega? To zadnje bi težko verjel, četudi je pri posameznikih možno.
V svoji domišljiji sem zamenjal pokojno ženico, starko
iz te in te vasi, z gospo, ugledno, in z uglednim možem iz Belega mesta. Roka ali stroj pa je ostal isti. In vestička v časopisu ni bila več vestička, ampak članek, ki sc je začel in končal takole:
„V Belem mestu se je v noči na 1. februar zgodila pretresljiva nesreča, v kateri je izgubila svoje dragoceno življenje ugledna gospa, 61-letna M. P. Ko je pogasila dragocene lestence, kupljene v sosednji državi, si je zaradi romantičnosti, bila je romantično zanesena, prižgala svečo. Ko je gospa zaspala, je. padla sveča na perzijsko preprogo, ki je pričela tleti in uhajajoči monoksid je vzel dragoceno življenje ...“
TONI GAŠPF.RIČ