260. if®Vp bhafa eaac-ft ž-.&eSelJ la prasniksv vsa it dan p.a«ictMaB. Uredništvo je v Ljubljani, rrai)ci5kenska ulica it. 8/1., Učiteljska tiskarna. Dopise Irankiraii in pod* pisati, sicer se jih ne pri-obti, Rokopise se ne vraž«. Oglasi: Enostolpna petit-»rstlca K 1'20, osmrtnice in zahvale po K 2’50, razglasi in poslano vrstica po K 2; večkratne objave po dogovoru primeren popust pavšalni franfeo v drfevl SHS. V Ljubljani, v torek 16. decembra 1919. Leto lil. ^a'»ar*ia:ntMI«U muk Glasilo iugoslov. socllalno - demokratične stranka. Poiamcsna štev. stane — SO vinarjev. —- Naročnina: Po pošti ali i dostavljanjem na do:n za ceio leto K 84, za pol let« K 42, za četrt leta K 21, za mesec K 7. Za Nemčijo celo leto K 89, za ostalo tujino in Ameriko K 9o. — Reklamacije za list so poštnine proste, UpravniStvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica st.61,, Učiteljska tiskarna. Telefonska it. 31 a. ŽelesnliarJI I ŽalainKarll I V četrtek dne 18. decembra 1919. vsi na veliki železničarski shod v dvorani »Mastnega doma fi« Finančni položaj države SHS. Belgrad, 13. »Politika« poroča: Ko je finančno ministrstvo sestavilo državni proračun, in dognalo, da ima naga država preko dva milijona dnevnega deficita, je bilo ministrstvo in ves ministrski svet mnenja, da se temu mora odpomcčl samo z velikim posojilom. Ko se Je zaznalo, da so tudi naši zavezniki, Francozi in Angleži, morali izpolniti svote finančne praznine z milijardami iz Amerike, je bilo tudi za nas jasno, da ni drugega izhoda, kakor oditi v Ameriko po denar. Vse to Je videla tudi vlada, ki je pred nekaj ča-aom objavila, da hoče poslati v Ameriko posebno finančno misijo, a prešel je dan za dnevom in ta misija ni 0d3’a na pot. Ko smo na pristojnem mestu vprašali, zakaj ta misija ne Potuje v Ameriko, smo doznali. da Je opuščen namen, najemati posojilo V Ameriki. Ljudje, ki dobro poznajo stanje tega vprašanja v finančnem, ministrstvu, so nam dali nastopna pojasila: Vlada g. Davidoviča je nafta v mesecu avgustu gotove odtoke prejšnjega finančnega ministrstva, da iinair.a do konca leta akceptirati celokupno vsoto dolgov, ki so Jih nam zavezniki nakazali. To Je bil težak pogoj, ker se brez daljšega proučavanja ni moglo izračunati iz Posameznih postavk obveznosti, ki «o postale na račun države. Bil le to poseben razlog, zakaj nismo mogli talite vati novega posolila, dokler se niso regulirali vojni dolgovi. Najvažnejša postojanka naših dolgov Je oskrba naše vojske na solunski fronti. Ti računi še niso likvidirani. Po sporazumu med zavezniki se Je izvršilo vse to zadolženje preko francoske inteudance. Tudi moko. ki smo fo dobili iz Amerike, in Obleko, ki ^asn k) Je dobavljala Angleška, mo- ramo plačati Francoski. Moramo misliti, kako Je težko urediti vse te račune spričo tega, da se ie za časa evakuacije sprejemalo vse to blago na več različnih mestih Niti francoska intendanca ni še v stanju, da položi točne račune in naša tntendan-ca more to še manj storiti. Imeli smo blago, kakor n. pr. živež in obleko, ki smo ga dobili za dinarje, a v računih je zabeleženo n. pr. kot dolg za gotov denar. Na drugi strani so zopet dobave, ki so bile plačane iz kredite leta 1915., sedal pa se ponovno zanjo zadolžujemo. Vse to Je prisililo vlado, da ni več izdajala biance-menic. Zavezniki so vpoštevali naše razloge. Sedaj je Francoska pristala na to, da počaka, a želi. da nas še nadalje zadolžuje kot svoje dolžnike. Vsi poizkusi finančnega ministra dr. Voje Veljkoviča. da se emanci-plramo od dosedanjih državnih upnikov, so ostali brez uspeha. Začasno posojilo dobimo iz Francoske. Za naše redne izdatke nimamo drugega Izhoda, kakor nova zadolženi*. Državna blagainica nima nfkaklh dolgov v dinarfth. med tem ko obstoje vsi Izdatki v dlnarlih. Zato Je koncem novembra finančni minister zaprosi!, naj se izdajo na borzo franki, deponirani v Narodni banki, da se na ta način pride do dinarjev in izplačila plač in ookojnin. V Srbiji ta v Crni gori se davki še ne klačnjejo. Belgrajski davčni oddelek, ki le v normalnih razmerah dajal državi mesečno en milijon dinarjev, je komaj sedaj v teku enega leta zbral en milijon. V novih pokra-Jlaah se davki plačujejo samo v kronah In to v predvojnem razmerju, a niti te krone ne prihajalo v osrednjo državno blagajnlco Vladni nastop proti draginji. Belgrad, 13. »Pravd*« pile: Vsled mraza in zimskega časa Je nastala draginja In življenjske razmere so postale skoro neznosne. Razumljivo Je, da se radi tega vlada Ostro kritikuje, ker se nikjer ne opa-lajo odredbe, ki bi Jih pod vzel a proti draginji. Po obvestilih, ki smo Jih dobili v tem pogledu od minstra za prehrano Bukšega, Je pripravljeno daijše poročilo o odredbah, ki se bo predložilo y rešitev ministrskemu »vetu takoj po povratku za nekoliko dni 1* Pariza. Po načrtu ministra Bukšega bo država nastopita na ta način proti draginji, da bo sama poslala na trg svoje blago, ki ga bo prodajala po nizkih centih. Za nabavo tena blaga bo uporabila kredit, ki ga je ministrski svet dal na razpolago ministrstvu za prehrano. Razen testa se bo uvedlo strogo kaznovanje špekulacij in prekoračenj pred- Sisatiili cen. V načrtu Je tudi odredba, a se izvede rekvtzicija pri onih, Id v špekulativne namene kopičijo živila in blago. Predsednik vlade Je (poslal vsem ministrstvom akt, v katerem zahteva, naj se prouči zahteva zveze mestnih občin glede prepovedi vsakega izvoza živil. GLAS ITALIJANSKEGA LJUDSTVA. Split, 14. (DDU.) Po italijanskih mestih so na zidovih nalepljeni plakati 7 napisi: Nočem o Reke! Nočemo Zadra! Hočemo miri Pomoč Avstriji l DR. RENNER V PARIZU. LDU. Pari*. ia (DunKU.) Državni kancelar dr. Renner, ki je včeraj ob priliki obiska generalnega tajnika mirovne konference Dutastaja predložil prošnjo, da bi ga Clemenceau po svoji vrnitvi iz Londona sprejel, je danes dopoldne pričel obiskovati člane vrhovnega sveta. Dopoldne je posetil italijanskega ministra Dertolinija, Id vodi za odsotnosti italijanskega ministra za zunanje posle Scialoja italijansko delegacijo, in popoldne ameriškega poslanika VVallaca, kt prisostvuje po odhodu Polka sejam vri,nvnega sveta. Nadalje je kancelar obiskal vodjo Japonske delegacije. 60% OTROK UMRE NA DUNAJU. Lyon, 12. (Brezžično.) Nemško-avstrijski državni kancelar dr. Renner Je v pogovoru s poročevalcem lista »Temps« izJavU med drugim naslednje: »Tl trije meseci, ki so potekli. odkar sem zadnjikrat zapustil Pariz, poln zadoščenja, da ml Je bilo dano podpisati mir. in poln zaupa, nJa v bodočnost mlade avstrijske republike, so bili za našo državo, zlasti pa za Dunaj, nekaj strahovitega. Umrlflvost otrok Je dosegla 60%. Delež premoga Je padel na 3 kg za teden ln rodbino. Železnice skoro sploh ne ftinlcclfonlrajo več. Dobro vemo, da se ta položaj ne more iz-boljSati kar na enkrat. Nočemo pa se tudi obnašati kakor prosiaki ter s di etresnjočo sliko našega siramaitva izvajati pritisk na srečnejše narode. Ml želimo doseči zopet svojo dela-zmežncst, da »gradimo na vseh poljih, kar ie porušila vojna. Pri tem z zaupanjem pričakujemo pomoči od zaveznikov, ki mor« priti čimprej, ker drugače bo prepozno. (Slovenski klerikalci pa v vsej svoji krščanski ljubezni do bližnjega napadajo sodruga Kristana, ki se Je zavzel za pomoč avstr, republike. Toda to sama radi tega, ker so v Avstriji na krmilu socijalist!!! Zato naj umre lakote vse prebivalstvo). ITALIJANSKI SOCIJALISTI ZA POMOČ AVSTRIJI. LDU. Milan, 12. (DunKU.) »AvanM« javlja, da je več so-.ijaho demokratičnih poslancev Interpeli-ralo ministrskega predsednika Nittl-ja, v kterem smislu so Italija in zavezniki odgovorili na brezupne klice avstrijskega državnega kanoelarja. •'oslancem le nato min. predsednik v privatnem pogovoru izjavil, da ne nasprotuje parlamentarični preiskavi o resičnem položaju, v katerem se nahaja Avstrija. VRHOVNI SVET PREVZAME UPRAVO AVSTRIJE. LDU .Vratlslava, 12. (CTU). »Brcslauer Zeltung« Javlja iz Bazla: Vrhovni zavezniški svet bo v pon-deljek sklepal o vprašanju prevzetja uprave avstrijske republike v svoje roke. RAZDELITEV VELEPOSESTEV. Belgrad, 13. Dela za razdelitev veieoosestvev so večinoma že dokončana, vendar Pa še vedno prihajalo pritožbe Iz Banata ta Baranje. Mlnfstrstv® za asrramo reformo «e *o pečalo z revizijo teh pritofcH, BOJI V RUSIJI. LDU. Moskva, 13. (DunKU. brezžično). Frontno poročHo z dne 12. t. m. : Na zapadni fronti so prodrle rdeče čete 20 vrst jugozapadno od Narve. Na južni fronti smo izvo-jevati dva važna uspeha. V noči od 11. na 12. t. m. so rdeče čete vkorakale v Harkov, dne 12, t. m. so pa zavzete Poltavo. Tfeko se dve za Kijevom najvažnejši-mesti Ukrajine nahajata v naših rokah. POGAJANJA MED SOVJETSKO RUSIJO IN ESTONSKO. Nauen, 14. (Brezžična) Po poro-čftu iz Derpta zahtevajo sovjetski zastopniki za sporazum z Estonsko In drugimi obmejnimi državami nastopno: Estonske čete se umaknejo preko meje. Politični ujetniki se amnestirajo. Tuje čete na estonskem ozemlju se razpuste. Vzpostavijo se trgovinski in diplomatski odnošajl s sovjetsko Rusijo. Podanikom sovjetske Rusije je dovoljen promet skozi Estonsko ta uporaba estonskih luk. Sovjetsko odposlanstvo zahtev« končnoveljaven sklep miru ta odklanja samo premirje MIROVNA POGAJANJA MED POLJAKI IN SOVJETSKO RUSIJO. LDU. Nauen, 14. (Brezžično).i Kakor poroča varšavski »Robotnik«, se nadaljujejo pogajanja Poljske s sovjetsko Rusijo. Poljska komisija v Derpta (Dorpat) da Ima le informa-torske svrhe, vendar pa ima zadosti pooblastil, da se more aktivno ude* leževati mirovnih pogajanj. Pred zborničnimi volitvami na Romunskem. LDU. Belgrad. 12. »Epoha« Javita Iz Bukarešte, da bn rumunska zbornica samo ratificirala mirovno pogodbo ta sklenila nov volilni zakon, potem pa se bo razpustla. V tem oziru se te dosegel s strankami popolen sporazum. _________ Revizija trgovin. LDU. Ljubljana, 13, Deželna vlad« ie naročila prvim instancam, naj puiijodično vrše preiskavo pri trgovcih ta obrtnikih' z namenom, da se dozene, ali se drže predpisanih cen in pa zapovedi, .da mo- rajo bit! cene jasno in razurnljavo razvidne in končno« da se dožene, s kakimi dobički delujeta trgovina in obrt. Po naročilu predsednika deželne vlade se je včeraj v Ljubljani podalo 56 komisij, sestavljenih h državnih uradnikov, policijskih organov in po potrebi tudi veščakov, oo trgovinah in obrtih ter so izvršile predpisano revizijo. O izidu komisij bo podal mestni magistrat uradno poročilo, še danes pa se mora objaviti ,da je v jako mnogih primerih bilo takoj na prvi pogled dokazano nepravilno postopanje in deloma tudi verižništvo ter navijanje cen. Kazensko postopanje je uvedeno v 60 primerih. Dotlčne sodbe bo Jo izrečene v najlcratjšem času in bodo objavljene. Vladna outedba ni naperjena proti solidnemu trgovstvu, katero j« na vsej črti izpodrinjeno od novonastalih, precej dvomljivih obrtov, proti katerim je treba nastopati z neizprosno odločnostjo. Periodične re vizije se bodo nadaljevale toliko časa .dokler no bo dežela Izčiščena nesolidnih elementov ta dokler tie bo imei konsument popolno gotovost, da se prodajalec zadovoljuje z dopustnim meščanskim dobičkom. Shod trgovskih na« stavljencih v Ljubljani. V četrtek zvečer se le vršil v »Mestnem domu« shod trgovskih nastavliencev, na katerem Je poročal akcilskl odbor za regulacijo plač v tej stroki o dosedanjem svojem delu ta o pogalanflh pri ooverlenl-štvu za socitekio skrb. Spomenica, k! lo le trnovsko uslufbenstvo predložilo svoHm poslodavcem. te naletela na odpor med nfhni. Ne upalo se sicer trditi, da so zahteve neopravičene, pač pa imajo celo kopo formalnih izgovorov, samo, da se ne bi bilo treba pogajati z organizacijo. Zakrknjenost v socllalni uvidevnosti Je pri trgovcih naravnost tipična. Industrialci ta podjetniki sploh na Slovenskem so ooeebne vrste liudte. ki poznalo samo dobiček, ne poznalo pa eksistenčnega minimuma za delavstvo. Tudi Hm ni marl. da more Industrija kakor tudi trgovina le teda) procvitati, če te usluŽ-benstvo primerno plačano, da more živeti ter posvetiti svolo delovno sito produktivnemu delu. Značilno za to stališče le zlasti tziava načelnika gremiia trgovcev, da ni dobro, če imata trgovski uslužbenci boljše plače, ker potem ne bo nihče stremi! po tem, da postane samostojen. Kakšna Ironija ie v tel trditvi 1 Uslužbenec na! strada, da se osamo-svofil Ne. to Je farizejstvo! Trgovskim uslužbencem se mora dati primerna eksistenca, da vrši svoj posel. da tim ni treba stikati za postranskimi zaslužki. Ugled trgovine, ki te danes na slabem glasu, so pokopali trgovci sami s tem. da nesramno plaču lete trgovske nastav-llence ta p« « tem. ker fabricirajo cene kakor Hm te to všeč. Zaradi teh razlogov se trgovin* degenerira ta propad«. Pri poverjeništvu c« socllalno skrb so se vršila pogalanla pod vodstvom nadkomUarla dra, LemeŽa. Uspeha pogajanja doslej še niso Imela. Gretnil trgovcev noče primati organizacijo, češ. da le nravi forum pomočniški zbor. Zbor« trgovskih gremllev pa zooet noče sklicati In mn predložiti spomenico v razpravo, ker se boli. da bi utegnila spomenica genltl trgovce. Enako nerodno so se opravičevali tudi drugi zavodi: Kmetijska družb«, Zitnl zavod itd. Vsak teh zavodov im« vezane roke ta ne ve komu le pravzaprav podrejen. Skratka, gospodje se obnašalo tako, kakor bi se Hm nikamor ne mudilo, češ. vsaj nekal prihranimo, če pogalanla zavlačujemo. Všeč tudi ni delodajalcem, da se zahteva bollše plače za vse uslužbence. Menijo namreč, da bi bilo boli pametno, če bi dali uslužben- cem častne naslove: prvi so-trudnik, drugi, kontorist, podvodla. vodia itd. Trgovski uslužbenci bi bili boli zadovolinl ker bi se moral potem nižil višlemu boli spoštliivo odkrivati. To bi bilo »dobro« nadomestilo za izboljšanje plače 1 Že iz tega ie razvidna ne da bt dalle razprelall te podrobnosti, da gospodje trgovci nlmato prav nič, ne socilalnega in ne gospodarskega smisla. Trgovina v Slovenili te o£i< vidno v slabih rokah, ta če bo hodila Po tel »knavzarski« in reakcionarni poti, mora utoniti v naši državi vs sama sebi. Namesto modernega in soeilalno potrebnega napredka vidimo povsod le zastarelo neokretnost če Je v trgovini kal napredovalo. potem le to le fabrikacila cen, Id rastelo z neveroletno naglica Uslužbenci ao pa povprečno na slabšem kakor vsak industrilalen delavec. Zlasti Izkorišča trgovina ženske moči. ki moralo še danes pa več mesecev prakticirati brezplačno, da potem dobe 60 ali 100 kron mesečne zlače. V splošnem, pravimo, le tako. Te dni te izdal (po treh meseclH ta na ooztv organizacile) gremll tudi okrožnico, da se uvede po trsrovV nah osemurni delavnik. Pogalanla se bodo nalbrže še nadaljevala. Kaka to še ni lasna kes gremll še ni »pogruntal« pravo obtt-ko. Nedvomno p« te. da se bo org*, nlzacila zavzete za to « vso odlod-nostla da to trgovci priznalo. Smešno te stališče trgovcev, da ne sm*» trato trgovske nastavllence za enakovredne Hudi, t katerimi so dolžni sklepati pogodbe, zakal vsak pod-letnik te dostopen s« enake dogovore. no. seveda, trgovec, ta te izjem«. Shod le sprete! končno resolucijo, v kateri ne priznava več pomočniškega zbor«, ter zahteva, da se končno urede mezdne razmere. Organizacija, odroma akcijski odbor bo stori! vse. da doseže ta namen. vsa! so mu še skralna in nal-skrataetša sredstva na razpolago. Tovariše ta tovarišice, ki so bili na shoda polnoštevilno zastopani, pa prosi akcltsld odbor, da ga pri t?m delu podpiralo ter da se klepalo vsi do zadnteg« zvesto svole organizacije. Velikanske klerikalne sleparije na Španskem. V Madridu so prišli na sled velikanskim klerikalnim slepariiam, v katerih lo zapletene najuglednejše osebe ondotne katoliške stranke, Te osebe so še tekom volne osnovale »Kongregacijo z« eksport Španskih dragocenosti«. Seda! so prišli n« sled. da ao oni razumeli pod besedo Španske dragocenosti — španska dekleta, ki so Jih v velikem Številu pod raznimi pretvezami nošfltali, seveda za prlmfemo kompenzacijo, na razne evropske fronte. Izvozili so tako menda ogromno število mladih ta lepih španskih deklet. Stvar se te končno odkrila ta sicer v glavnem vsled tega. ker te bilo v zadnjem času najti na Španskem vedno mani mlalšJh žensk, kar Je povzročalo celo noMčne nemire. Omadeževanih ni samo veliko deklet, ampak' tudi več klerikalnih političnih mož, med nllml ministra Farbar iz Be-daco ter Plslmeuhos, ki sta bila vodl-dltella klerikalnega gibanja in urednika katoliškega »Oazzieta della Sierra« (Večerni Ust). Javnost zahteva odločno, da se proti njim postopa z vso enetgito ter da se razpusti sedanto klerikalno vlado. Novice. — Oddelek za rtiednarodne do-tovofe, LDU. Belgfad. 12. Pri pred-sednlštvu ministrskega sveta se la ustanovfl oddelek za izvršitev mednarodnih dogovorov. V r.ie^ovo poJ-ročJe bo spadalo, da se bo brigal za m Stran 2. NAPREJ. S*ev. 260, izvršitev vseh obvez in piavic« ki izhaiaio iz mednarodnih dogovorov in bo posvetovalni orcrsn ministra za zunanie stvari v vseh Dravnih vprašanjih mednarodnega značaja. Oddelek bo imel Štiri sekcije: 1. politično: v njeno področje spada zve- narodov, meie. i'r?avi!anstvo. zaščita manjšin. omejitev uborože-vania. razoroženie sovražnih uežel, zrakoplovstvo. vprašanic o lopni iti pomorski voini siii :td.: ?. sckciia za Kiškodnine: 3. ekonomsko finančna sekcija: 4. finančna sekcija. — 210.000 vojnih Invalidov ima Čehoslovaška. Razen tesra ie 585.000 zaostalih po padlih voiakili. umrlih in poerešanih. Troškt za vrine pohabljence bodo v prvem letu znašali Štiri petine milijarde. — M nedolžnih Rusov so ustregle dne 1. mala vladne čete v Grii-'clirifiru pri Monakovem. To razkrit-c ie priobčil list neodvisnih soclIaM--tov rDer Kampf« v Mnr.akovem. — Tre Viktoria Adleria na Dušani. Uprava dunaiskeaa okraja Fa-'oriten. kier prebiva rsiveč delav-Uva. ie sklenila nekaterim trsom in i!icam dati nova imena. Take sc bo mcnoval trg princa Fvrepeliati v Ameriko. Izkopali bodo 50.000 mrtvil) ameriških vuiakov. — Prvi ženski oo?lanec na An-;deškem ie Ladtf Astor. ki ie bila iz voljena pri zadniih volitvah z zelo velikim številom Glasov. — švicarska vlada soreiema br-ioiavke tudi v čehoslo vaškem Jeziku. Dnevne vesti. Kal le z vojaki iti onroščenci? Preieli smo: Že pred mesecem dni ie ministrski svet sklenil, da se odpuste iz voiaške službe vsi rezervisti 1881. do 1885. in oproščenci id 1895. do 1898. leta. ki so bili v uesecu novembru vpoklicani. Rezervisti so bili odpuščeni že pred 14. .tnevi. za onroščetice pa sc voiaške oblasti kar nič ne zmenilo. Kie tiči vzrok, da se lih še sedai ne odpusti, kakor to odreia sklep ministrskega sveta?! — Čudna se nam zdi poleg vsega tega tudi taktika, ki se io ie vnorabilo zadnli čas nanram rezervistom ki so bili vpoklicani k orožnim vaiarn. Prepovedalo se iim ie namreč vsak prost izhod iz vojašnice in se iih takorekoč kratkomalo zaprlo. Veselia do voiaške službe se menda s tem vendarle ne misli vzbuiatl, Ali morda vendar. Prosimo v obeh zadevah pojasnil in od-oomoči. Iz ekstrema v ekstrem. Na Ivan De rži če v »stvarni« člančič v »nadstrankarski« Jugosla-vili«. ie gornii nadDis vsel približno orimeren odgovor. Gospod Ivan Dcržič nai si morda ne domišlja, da ie vsebina nieeovega član!;a koga razburila, ali da ii kdo prhtfsuie kak nomen. Nasprotno! Stavlieno vprašanje dokazuje marveč, da nekateri liudie bolehalo na nosani bolezni. \atere glavni znak le !elte. da se liih ime večkrat čita. Kie in v kak. šnLzvezi se to ime čita. iim ie o&Č vseeno .Sicer pa je g. Deržič preko-,ii s svoio taktiko prav vse in usoeh snu ie zasiguran. Demaaoena namreč ie še vedno stvar, ki vleče. Tega si ie tildi u. Deržič bil v svtsti. ko ie oisal članek »Kam plovemo« K sreči ie postavil svoie ime nad članek, ter s tem obvaroval vsakeua resnega človeka čitania svoiin neslanosti. C e g. Deržiču komunisti in interna-ciionalisti in ministri in Kdo ve. kdo 'c. ne ugaiaio. potem nai to stvarno azloži. Mi vemo. da gospodu ne 're zato, da bi koga pridobil za svo-^ ideie. katerih nihče ne pozna in iih :udi nikomur ni še razodel. Pieori-l ili smo tudi. da mu ie nlegova Mlančevska nrav ne da miril. Zato bi si dovolili vprašati. Gospod Ivan Deržič. sedai nrvoboriteli loven-skega naroda in organizator Dolitič-niii nretenov. kako ie bilo takrat, ko -,(c kot lični »oberlajttiant« dotlei še magoslavnc c. in kr. av«;t*-o-ogrske armade rabili tolmače, če le prišel službeno k vam slovenski voiaki In ira niste, ali ga niste hoteli razumeti vlilažcnl materinščini? Takrot ?e bil čas resničnih rodoitubov. da bi tola-1 /.iiuo vniivali n,K nesrečne sinove našega rodu. — Poznamo drugačne liudi. ki se niso bali nemškega terorizma in so brez strahu ras;opali za pravice naših fantov, toda Vi. go spod. niste bili med njimi ’n tudi oni niso danes pri Vas... M—a. Tudi orl klerikalcih — kcrsiocM«, V Bombavu so odknli senzacijo-nelno afero, v katero so zapleteni prvaki klerikalcev. Stvar le bila v Vatikanu že precei časa znana, pa so io prikrivali. Prvotno so misliti izobčiti brata Bisaga, znana misijonarja. ki sta naiboli komnromitirana. Vodila sta baie za časa volne vohunsko službo v oricl Mongolske ter zameniavala Kitaicem ženske srai-ce in kikle. pri čemur sta zaslužila ravno 250.000 mark. Ista brata Bisaga sta stuhtala še druge vire dohodkov z dr. Šleva, izdanIteliem in glavnim insoiratoriem večernega lista »Zvonoa in se bosta morala ž niim vred zagovarjati pred pariško konfcrenco. Pojasnilo. Preieli smo naslednie poiasnilo s prošnio. da ga objavimo, kar iz lojalnosti radevolie storimo tudi zato. ker gre pri stvari za važno luridično vprašanje, ki nas bo veselilo, če se obojestransko poiasni. Kot predsednik društva »Phil-liarmonische Gesellschaft« Vas uliudno prosim, da objavite sledečo poiasnilo: Poročilo obiavlleno v »Novicah« dne 6. decembra o občnem zboru društva »Philharmo-nische Gesellschaft« utegne povzročiti napačno mnenie. da ie bilo društvo razpuščeno. To pa ne odsrovar-ia istini. Društveno delovanie ie bilo sicer vsied naročila deželne vlade iz neooznanih vzrokov ustavljeno, s četnur pa se preišnii društveni odbor ni odstranil. Vsied tega je Mio sklicanje občnega zbora oo upravitelju gospodu Laiovicu nepostavno. ker po pravilih pristoia pravica sklicevati občni zbor edino le društvenemu predsedniku. Ravno tako neuo-stavno ie srtreiemanie novih članov po g. Laiovicu, ker spada spreie-manie članov v delokrog odbora. Pri tem položaiu le umevno, da tudi izvolitev novega odbora ni imela zakonite podlage. Sicer se pa ornega zbora ni udeležil noben pravi član društva »Philharmonische Gesellschaft«. temveč samo od gospoda Laiovica spreieti »člani«. 7'^er nezakonito pestopanie gospoda I.aio-vica so se predložile pristoinim mestom pritožbe. Z odličnim soošto-vaniem Dr. Schweiger. predsednik društva »Philharmonische Gesellschaft«. — Ograja okolo ljubljanske Zvezde se prenovi. Občinski svet ie dovolil potrebni kredit. — Mestnim uradnikom se reguliralo plače kakor državnim uradnikom. Tozadevno resoluciio ie pred-aual na zadnli seii sodr. Kocmur. Gospod župan ie obljubil, da ustreže resoluciji. Akcija za naše dobrovoljce. Poverjeništvo za socijaino skrbstvo dobi ie dni iz Beograda 300 parov čevljev in 100 kocev, da jih porazde-i med dobrovoljce. Res potrebni upravičenci naj vlože prošnje Društvu jugoslovenskih dobrovoljcev v Ljubljani, ki prošnje vidira in vidira-ne pošlje najpozneje do 22 t. m. na gorenje poverjeništvo. Kdaj in kje bo razdeljevanje, bo pravočasno naznanjeno. Pri razdeljevanju bo sodeloval odposlanec Društva jugoslo-venskih dobrovoljcev. Novi osebni vlaki Od 15. dccem-bra bosta vozila direktna osebna vlaka iz Maribora v Zagreb ‘n obratno. in sicer vlak št. 5a/504. ki odhaja iz Maribora ob treh ziutrai in dohaja v Zagreb okoli osmih, nazai pa \ ak št. 503/32, ki odhaja iz Zagieba ob 13.10 in prihaja v Maribor ob 19.41. Tudi iz Liubliane v Zagreb bosta vozila direktna vlaka, in sicer iz Liubliane v Zagreb vlak št. 42/510. ki bo odhajal iz Liubliane ob 17."5 in prihajal v Zagreb ob 22., iz Zagreba v Llubliano pa vlak št. 507/57. ki bo odhaial iz Zagreba ob petih ziutrai In prihaial v Liubliano ob 10.15. Br-zovozna*vlaka št. S15 in 810/826 izostaneta. Na progi Maribor Špilie-Liutomer vozi vlak 812a'S23a in v protismeri vlak št. 1802/51 Na tei progi izostaneta vlaka št. 50/1801 in št. 182fia/821a. Vse to v?>ia od 15. decembra. Predrznost tramvajske dražbe. Pod tem naslovom smo pred tednom priobčili notico, na katero nam le poslalo uslužbenstvo liublianske cestne železnice naslednie pojasnilo: Ni res. da ie družba sama uvedla sistem, da se namesto drobiža izda-iaio vozni listki, in da se ne spre-iema znamk v plačilo — družba ?e nasprotovala temu vsied predsod kov. da bo na kakršenkoli način oškodovana. — To ie zahtevalo uslužbenstvo in to svoio zahtevo si priborilo šele potom sekvestra. Opiralo ie svoio zahtevo na sledeče: Vsak izprevodnik ie nreiel dnevno veliko znamk, ki so bile deloma že nerabne, vsied česar ie imel vsak na dan po več kron škode. Ker ni družba mogla oddati nikamer znamk, so ostale nazadnie izprevod-nikoin. Če ne more družba trpeti škode, uslužbenstvo, ki ie navezano na svoio plačo, io v teli časih more trpeti š£ mani. To nai služi v poiasnilo uredništvu in pa tudi slavnemu občinstvu, ki nai blagovoli uvaže-vati težek ooložai uslužbenstva liublianske električne cestne železnice. — Uslužbenci liublianske električne cestne železnice.« Pomoč Intemiraucetn Iz Itaiiic! Iz Itaiiic so v zadniem času pribežali v Jugoslavilo številni interniranci. Večii del teh nesrečnežev ie popolnoma izstradan, brez denarnih sredstev, posebno pa brez zimskem nerila in oblek. Da bi se oomagalo tem Hudem, ie vsekakor notiebno. da apeliramo na usmilienie in blago srce prebivalcev glavnega mesta Slovenile, nai darnieio žrtvam itali lanske kulture obleke, perilo iti posebno zimske plašče. Plemeniti da-rovatelii nai izvoliio sporočiti naslov pisarni za zasedeno ozemlie v Liubliani, Pražakova ulica 3.1. nad-strople. ki bo za to skrbelo, č? sc darovi prevzamejo. — Zadnil požar na Marijinem trgu v Ljubljani ie povzročil žrtve in škodo. Sodr. Kocmur priporoča, da se tam odpravilo nedostatki, za-kai še vedno se tam nahajajo v trgovini Zanki vnetljive snovi. Nevarnost za požar ie še prav taka kot ie bila. Izdaio nai se stroge odredbe proti tel malomarnosti. Iz stranke. SODRUGI IN SODRI š‘CE. pristopaite k našemu tfih.vadnemu odseku, pošiljajte svoie otroke k k našim telovadnim vaiam. Vsa delavska mladina mora v naše vrste. Telovadne vale se vršijo: Vsak pondellek. sredo in oe*ek za člane in obrtni naraščaj na učiteljišču (Resljeva cesta) od 7. do ool 10 »re zvečer: ob četrtkih se vrši vati za naraščal na deški liudsk? šoli na Ledini od 5.—7. ure zvečer: n oon- delikih in četrtkih za ženske čVir.ice na realki od 7. do pol 10. ure zvečer. — Zahajajte redno k vajam. Na novo se lahko priglasi vsaki dan v taim-štvu »Svobode« ali oa v telovadnici pri vaditeliu. Pevski odsek »Svobode« za Sp. Šiško vabi vse priiatelie netia, da se zbereio v četrtek, dne 18. t. m. točno ob 7. uri zvečer v gostilni Dri »Celarcu« k sestanku in eventueJno tudi k vaii. Zberimo se vt.i. da bomo imeli kmalu lep pe\ski zbor. Na delo, sodrugi! — Odbor. Glasbeni odsek »Svobode« za Sp. Šiško vabi vse sodruge in priiatelie glasbe, da se zbereio z glasbili v sredo, dne 17. t. m. točno ob 7. uri zvečer v gostilni pri »Celarcu«. k sestanku. Tudi za Šiško si moramo ustanoviti svoi orkester. Skrbimo, da ne zaostanemo za drugimi liub-lianskimi okraii. Prekosimo iih raie; treba bo pa k temu na delo! — Odbor. Gospodarstvo. Dober finančni noložal sovjetske Rusije. Sovjetska vlada Tma po po- ročilih finskih listov mnogo več zlata. kot ga ie Imela carska Rusija. Sovietska vlada ie v ooložaiu. da plača vse dobave iz inozemstva tako! v zlatu. 51 milijard avstro - oerskih bankovcev ie bilo dne 30. nr. m v prometu. Prirastek od zadnjega izkaza znaša 383 miliionov. -Aprovizacifa. CENEJŠA ŽIVILA. Vsied sklepa ministrstva v Bel-gradu se bodo mesca januarja dajala ceneiša živila revnim slojem brez sredstev, dalje delavcem, nameščencem ter uradnikom, ki so odvisni le od svoie dnevne, tedenske ali mesečne plače, ozir mezde. Ta živila se bodo nakazala v razdelitev: 1. železniškim aprovlza-cilaiu za aktivne železničarje; 2 »Samopomoči«. 3. pri »Voini zsezi« včlanienim konzumom. 4. »Splošni gospodarski zadrugi«. 5. »Gospodarski zvezi« za člane, ki so tam vpisani. Če pa za sprejemanje cenejših živil opravičeni ni nikler včlanien, dobi ceneiša živila rri mestni apro-vizaciil. Ker pa se je dognalo, da so v teh organizacijah vpisani tudi imovitei-ši člani in nekateii celo pri raznih organizacilah, bodo dobival ceneiša živila ne glede na članstvo le tisti, ki dobe od mestne aprovizaciie posebno legitimaciio. tako da nihče na bo mogel dobivati ceneiša živila na dveh ali treh kraiilt. Legitimacije za ceneiša živila se bodo izdajala pri krušnih komisijah, in sicer članom »Samopomoči« :a podlagi članske knjižice »Samopomoči«. vsem drugim trazven železničarjem) oa na podlagi oravilno izpolnjene vprašalne pole, oko bodo spreieti v ceneišo prehrano. Aktivni železničarji sploh ne rabiio nobenih legitimacij, ker dobe ceneiša živila pri železniških aprovizsciiah. Ako pa imaio aktivni železničarji i;i člani »Samopomoči« poleg plače še kako privatno premoženie. moralo izpolniti tudi vprašalne nole. katere dobe pri železniških acrov*zaciiah. Ggjjpma pri »Samopomoči«, kier iih moralo tudi izpolnjene vrnili. išnl posestniki morajo stran-Dodpisati vprašalne noje. da se vi, da stranka resnično Fannie v dotični hiši. Če bi hišni gosnodar ;ie hotel podpisati vprašalne po:e. bode kaznovan. Za svoi podpis oa ie hišni gospodar le toliko odgovoren, če bt vedoma podpisal polo. n. nr. ako b! imela kaka stranka posestvo ali premoženie. na bi ga ne navedla v poli itd. — Kdaj se bodo dobivale vprašalne pole in legitimaciie. kakor tudi tozadevni razglas magistrata, se pravočasno objavi v listih. S STRANKIN TISKOVNI SKLAD. Prvi izkaz. Nab. pole št. 3. Na shodu v Tržiču po sodr. Jos. Petejanu 129 K; št. 559 Osobje v upravi in uredn. Napre-ja po sodr. Iv Lampretu 149 K; št. 262 Topniški delavci v Ljubljani po sodr. Fr. Gorencu 168 K; št. 28 Po-družn. kons. dr. v Kamniku 29 K; št. 456 Kemični delavci v Kamniku uo sodr. Fr. Peterlin 233 K 40 v; št. 376 Podr. kem. del. Zagorje po sodr. Al. Ranzingerju 283 K; št. 458 Nabral sodr. Možina Jože Sp. Hudinja 66 Celje 70 K; št. 440 Nabral sodr. Baj- želj Peter Stražišče Kranj 60 K. 90 v; št. 605 Nabral sodr. Jos. Zupan v Le-bačni tovarni v Ljubljani 30 K; št.' 138-139 Pol. org. v Lj. po sodr. Tomcu 165 K. — Skupaj 1317 K 30 vin. — Živela delavska solidarnost! t' Prosimo vse sodruge in zaupnik^ ki nabiralnih pol še niso odposlali, da nam jih skoro vpošljejo. — Upravfl. Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh, Tisk »Učit, tiskarne« v Llubiiani. Ualttltin Murnll tovarna Domžale, prejem* IGlSulIl! mu-.,Cii vsako soboto na Sv. Jakoba trjju v Ljubljani stare žensko in raoih* ~ klobuke v popravilo. Droge dni v tednu M jih pobira zame g. Kova?; pri EVirantu*. Zvczdarska u'ica 1. 696 —— im .. ii it—m — i» mwwanwa——— ■ —.— Vsied kolekovanja našega dennrja ter 20"/, nega odbitka sem zniža! tudi jn3 za isti odato' tek cene mr DRVAM katere se dobijo pri meni v vsaki množin!, meterska žagana in askana, 873 SREBOTNJAK, Lilijana, KoIsMh ulita31. t trgovce, se želi v svrho ženitve seznanili z gospodično ali vdovo brez otrok, ne čez 28 let, s premoženjem, da bi si lahko sezidal svoje gnezdece. Cenj. ponudbe pod ,Srečno gnezdece" na upravo Napieja. Ulini »n v^a> manjša hiša ali posestvo v Toli-IlUPI n žini Celja, Ptuja ali na Notranjskem. Ponudbe upravi Napreja pod »Solnčna lega‘.~- 824 »e ia tešita® Ljubljana, Valvazorjev trg št. 7, nasproti Krf-žanske cerkve. ^ eiimjnn flfn-n rabljeno, dobro ohranjeno ta ulidll!" Mi lijC, stojala kupuje po naj višji ceru (franku Ljubljana) JoRip Peteline, l.;ubljana. ___________________________ . 717 iffifVi Poijčanske postaje, zi-Jiliudj dani hiša 10 oralov zemlje. Povpraša se pri J. Sterku. Poljčane. 754 Orati ve]« " s,”'!ra ■ r,‘F- Sl”- ljani. nasproti glavne pošte v Ljub-640 Vam nadomesti impregnirano kuriva. —Naročite, dokler še kaj zaloge!. Drva vsake vrste se V*m dostavijo takoj na dom. Motorna Saga brezplačno na razpolago. SREBOTNJAK, Kolodvorska ul. 31. 034 Konzumno društvo v Hrastniku r. z. z o. z. Vabilo na občni zbor ki bo dne 21. decembra 1919 ob B. uri popoldan v gostilni konzumnega društva v Hrastniku. DNEVNI RED: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. .Poročilo načelstva. 3. Poročilo računov za leto 1918-10. 4. Poročilo nadzorstva in podelitev odveze načelstva. 5. Razdelitev prebitka. 6. Volitev enega člana v načelstvo,, 7. Volitev petih nadzornikov. 8. Predlogi in nasvet. Predloge naj se najmanj 8 dni ' pred vršitvijo občnega zbora naznani načelstvu. Hrastnik, 30. novembra 1919. Nadzorstvo: Načelstvo: Alojzij Privšek. Karel Malovrh. mii in tani iiiiv. Litim P. T Ljubljana, dne 12. decembra 1919. t Nfl7r>aiijamo, da je sprememba pravil, sklenjena na izrednem občnem zboru, dne 25. septembra t. 1. potrjena ter da se bo odslej nas zavod imenoval: Nakupovalna zadruga za konzumne in produktivne zadruge in zavode, r. z. z o. z., Ljubljana. Bureau central d’achat pour cooperatives et des in-stituts productlfs, s. c. r. a. r. 1., Ljubljana. Einkaufsgenossenschaft tur Konsum- und Produktiv-genossenschaften und Anstalten, r.G.m.b.H., Ljubljana. m n Kiisi tiiii »riH ii telili W>»K* 'Jatama