JVovi cosi, nova
stnriegiia?
Konec tedna bodo Ptuj in z njim njegovi prebivalci doživeli po-
memben dogodek, UO-letnico Turističnega društva Ptuj, kije bilo v
celem tem obdobju pomemben vzvod turističnega razvoja širšega
območja Ptuja. Skrbelo je za to, da je okolje bolj ali manj pozitivno
sprejemalo izzive turističnega razvoja. V njem so bili vselej ljudje, ki
so imeli to mesto radi in mu tudi v resnici želeli razvoj.
Če se samo vrnemo nekaj kt v preteklost, bomo - hoteli ali ne - ugo-
tovili, da je prav Turistično društvo Ptuj prvo spoznalo potrebo po
ustanovitvi turističnega podjetja v Ptuju, kije v nadaljnjem razvoju
dobilo sicer drugo ime, čeprav so bili osnovni izzivi zelo podobni, če
ne enaki: organizirati turistično ponudbo, da bo to območje, ki ima
toliko raznolikega bogastva kot malokatero mesto v Sloveniji, tudi
nekaj imelo od turizma.
Uresničevanje strategije razvoja turizma je v začetnem obdobju si-
cer kazalo, da to okolje misli resno delati v turizmu in za turizem.
Zal pa v zadnjem obdobju ni tako. Denarja za spodbujanje razsoja
iz javnih sredstev je iz leta v leto manj, čeprav je turizem še vedno
opredeljen kot prednostna razvojna panoga. V tem je iskati vzroke,
da se ponudba ne prilagaja povpraševanju in da se bolj ali manj
srečujemo z neustrezno kvaliteto turistične ponudbe. V takih razme-
rah se lahko bojimo, da bodo vsi lepi načrti o turističnem razvoju
Ptuja, kije sicer v začetnem obdobju kazal pozitivne premike, ostali
v glavnem na papirju. Škoda, ko pa smo, kar zadeva organiziranost
turistične ponudbe, imeli pionirski model v Sloveniji in ga iz drugih
okolij na veliko posnemajo. Bodo torej učenci prehiteli učitelja?
Lahko se zgodi, da bomo jubilej z zavidljivo tradicijo sprejeli kot
izziv in dali na rešeto dobre in slabe strani dosedanjega razvoja ter se
vrnili na pravo pot. Nikakor pa se ne sme zgoditi, da bi turistični
razvoj v mestu in občini prevzeli amaterji. Nekatera dejanja v
zadnjem času namreč že kažejo na to. Predvsem pa si bo to okolje
moralo odgovoriti na vprašanje, ali je strategija razvoja turizma v
Ptuju, sprejeta v letu 1992, še vedno dokument tega okolja.
OB DNEVU ŠOLSKEGA CENTRA PTUJ / TROJNA PRIDOBITEV SREDNJEŠOLCEV
Delavnho, Petita in Šhrk
PRISPEVEK K ZDRAVI PREHRANI MLADIH IN BOGASTVU PRAKTIČNEGA ZNANJA
Zadnja sobota je bila za 3180 dijakov ptujskega srednješolskega
centra, množico profesorjev, sodelavcev in seveda gostov od
blizu in daleč - med njimi sta bila tudi ministra dr. Slavko Gaber
in Jelko Kacin - v znamenju praznovanja dneva Šolskega centra
Ptuj. Lahko bi celo zapisali, daje bil to praznik posebne vrste in
da bodo lahko kronisti šolskega dogajanja na Ptuju in v okolici
zapisali v spominsko knjigo 25. maj 1996 kot velik zgodovinski
dogodek.
In je tudi bil, saj se ne zgodi vsak
dan in ne vsako leto, da bi v enem
dnevu odpirali troje pomembnih ob-
jektov. Tokrat pa je bil sobotni praz-
nični dan šolskega centra na Ptuju v
znamenju treh velikih pridobitev, ki
bodo bistveno obogatile delo in
življenje dijakov in profesorjev. K
prazničnemu razpoloženju je svoje
prispevalo lepo, sončno, nekoliko
vetrovno vreme.
Začelo se je z otvoritvijo novih
avtomehaničnih delavnic. Objekt,
vreden 22 milijonov tolarjev, je
predstavil ravnatelj Mehanične in
tehnične strojne šole na Ptuju Milan
Cimerman. V njem je na voljo 170
kvadratnih metrov uporabnih
površin, ki omogočajo kakovosten in
najsodobnejši pouk za osvajanje
praktičnih znanj, za delo in življenje
torej. Avtomehanična delavnica je
plod sodelovanja ministrstva za
šolstvo, mestne občine Ptuj in novih
občin na ptujskem območju, delež pa
je primaknilo tudi podjetje Merce-
des-Benz iz Stuttgarta. Njegov
predstavnik je v soboto zaželel vsem
prijetno počutje in veliko uspehov
pri pridobivanju novih znanj v de-
lavnicah. Po prisrčno izvedenem
kulturnem programu (dijaki so bili
svojevrstno originalni na rumenkas-
tem hrošču) je delavnice odprl mi-
nister za šolstvo dr. Slavko Gaber.
Nato je bila v avli srednješolskega
centra osrednja proslava s kulturnim
programom, ki so je nadaljevali s slo-
vesno otvoritvijo Petice. Dijaki so
dobili pravo "petico" - lepo urejeno
in dograjeno dijaško restavracijo s
hitro pripravljeno hrano. Gre za
skupno naložbo ptujske Perutnine in
srednješolskega centra, ki je velik
prispevek k boljši in predvsem bolj
zdravi prehrani mladih. Njena po-
sebnost je ponudba izdelkov iz zdra-
vega, perutninskega mesa. Petica je
vredna skoraj milijon mark, kar je
čedna vsota denarja, ki ga je v na-
jvečji meri prispevala Perutnina
Ptuj. Predsednik podjetja dr. Ro-
man Glaser ni pozabil dodati, da je
sodobna restavracija v srednješols-
kem centru konkreten prispevek v
prizadevanjih za boljšo in predvsem
bolj zdravo prehrano dijakov.
Dogajanje v šolskem centru so
pred popoldanskim otvoritvenim ve-
seljem v Spuhlji dopolnili še z odpr-
tjem novega plastenjaka za dijake
kmetijske šole, dijaki pa so dobili
tudi učilnice za praktični pouk in la-
boratorijske vaje iz elektrotehnike.
Vsega dovolj za boljše učenje in
globlje znanje.
V Spuhlji pri Ptuju pa sta ministra
dr. Slavko Gaber in Jelko Kacin
slovesno odprla novi Center šolskih
in obšolskih dejavnosti - ŠTRK.
Uredili so ga v nekdanjem vojaškem
objektu in je že 7. tovrstni center v
Sloveniji. Premore 57 ležišč, 2 speci-
alizirani učilnici in večnamenski
prostor. V Štrku pa so odlični pogoji,,,
za spoznavanje novosti s področja ot-^
nitologije, ekologije, etnologije in ar-_
heologije. Na svoj račun bodo prišli^
lokostrelci, športniki, ljubitelji ves-
lanja, kolesarji in drugi. Objekt do-
muje v prijetnem, naravno bogatem
in zanimivem okolju, posebnost
Štrka pa je "kurentova delavnica".
Več si skoraj ne bi mogli zamisliti, in
če k zapisanemu dodamo še načrte o
tem, da bo ob Štrku v Spuhlji pri
Ptuju kmalu zrasel še etnološki mu-
zej na prostem s panonsko hišo pe-
tem, smo povedali vse. Skoraj vse, saj,
je minister Gaber med drugim še de-
jal, da naj bi se leta 1998 rešilo tudi
prostorsko vprašanje gimnazije. S
preselitvijo v objekte sedanje
vojašnice ali z zidavo nove stavbe za
gimnazijo Ptuj. Vzpodbudno ob
prazniku!
M. ros
Nove delavnice za bodoče avtomehanike..... Foffo: Marjan Toš I
^hanične delavnice je odpri šolski minister dr. Gaber
^ fotografiji ob ptujskem županu dr. Luciju in
^^■^atelju Mehanične in tehnične strojne šole Milanu
"Germanu.
2
iUCIlMiNO
Četrtek, 30. maj 1996 - TEDNIk
PTUJ / INFORMACIJSKA PISARNA MODRE HISE V ZLATI ČRTI
Modri ftosvelf in naložbe
Modra borznoposredniška hiša je ena večjih borznopos-
redniških hiš v Sloveniji. Opravlja večino storitev na liapi-
talsldh trgih, posluje z vrednostnimi papirji za svoj račun,
opravlja premoženje strank, svetuje pri naložbah in široke-
mu krogu prebivalcev Slovenije nudi možnost prodaje ozi-
roma nakupa vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi po
tržnih cenah hitro in varno. Modra hiša je delniška družba,
ki jo je ustanovilo osem pravnih in fizičnih oseb, trije lastni-
ki pa so s štajerskega konca. Prek ustanoviteljev tako precej
poslujejo na območju Celja in Velenja. Prvo informacijsko
pisarno zunaj centra so pred kratkim odprli v Ptuju, v Zlati
črti na Oetkovem trgu 1.
TEDNIK: Kaj pomeni ime
Modra hiša?
Direktor Jani Braune: "Želeli
smo predvsem slovensko ime. Če
vam je všeč oziroma če vam pove
kaj tudi o naših modrih nasvetih
in modrih naložbah, ki vam jih
lahko organiziramo, je ime toliko
bolje izbrano. Tudi naše poslovno
geslo je: investirajte modro."
TEDNIK: Osebno ste se
začeli s to dejavnostjo ukvarjati
leta 1991 in imate precej
izkušenj. V kakšni fazi razvoja
je slovenski trg vrednostnih
papirjev?
Jani Braune: "Če vzamemo za
osnovo to, da je učinkovit kapitals-
ki trg hrbtenica finančnega trga v
vsaki državi, potem moramo reči,
da so glavne osnove vzpostavljene.
Imamo učinkovit računalniški sis-
tem, ki povezuje vse člane Ljubl-
janske borze, imamo nekaj znanja
pri ljudeh, zadnje čase imamo vse
več vrednostnih papirjev, s kateri-
mi se da trgovati. Vsekakor pa
bomo z leti prišli do faze, ko bo
postal naš trg vrednostnih papirjev
bolj umirjen, bolj predvidljiv in na
neki način tudi manj zanimiv. V
interesu vsake države in njenega
gospodarstva je, da je borza učin-
kovita, prometna in da se prek
borze in vrednostnih papirjev da
nabrati svež kapital bodisi v obliki
prodaje delnic ali plasiranjem ob-
veznic. Za prebivalce države je po-
membno, da imajo na voljo
vrednostne papirje, v katere lahko
vlagajo, recimo za pokojnino.
Tudi pri nas smo pred krutim
dejstvom, ki je drugje po svetu že
povsem običajna stvar, da lahko
država priskrbi samo del ali delček
pokojnine za starost, ostalo pa
ljudje sami prek vlaganja v
vrednostne papirje ali vlaganja v
vzajemne sklade."
TEDNIK: Kakšen pomen
imajo borze in trg vrednostnih
papirjev za gospodarstvo neke
države?
Jani Braune: "Učinkovita borza,
učinkovit trg vrednostnih papirjev
je nujen osnovni pogoj, da bo neki
investitor kupil delnico nekega
dobro stoječega ali razvijajočega se
podjetja. Ko kupimo delnico,
vložimo denar v razvoj zato, da
nam prinese dobiček. Vse to seve-
da nič ne pomaga, če te delnice ne
moremo nekoč prodati. Ta enos-
tavni razlog je eden od temeljev,
zakaj tudi države skrbijo za svoje
trge vrednostnih papirjev. Nujno
je zagotoviti pretok kapitala, fi-
nančni trg pa ni samo vlaganje in
dviganje gotovine s hranilnih
knjižic, tekočih računov,
plačevanje s kreditnimi karticami.
To je samo manjši delček.
Področje bank in vrednostnih pa-
pirjev je bistveno pomembnejše za
to, da se kapital seli tja, kjer so
dobički, kjer lahko gospodarstvo
in z njim ljudje dosežejo razvoj."
TEDNIK: Zadnje čase veliko
slišimo o vzajemnih skladih.
Kaj so vzajemni skladi in
kakšen je njihov vpliv na gos-
podarstvo?
Jani Braune: "Vzajemni skladi
so po naši zakonodaji in po zako-
nodaji večine svetovnih držav ob-
like skupnega premoženja, za kate-
re država zahteva, da jih lahko up-
ravljajo samo najbolj
specializirane in najbolj usposobl-
jene družbe. Vzajemni skladi so
oblika, kjer se vsi posamezniki, pa
tudi podjetja s presežki lahko
odločijo za naložbo, ne da bi bilo
potrebno prej opravljati analize,
vsak trenutek spremljati borzno
dogajanje in vsak trenutek
obračunavati obrestne mere, pri-
merjati valutna nihanja in tako na-
prej. Pri nas so bili vzajemni skla-
di zadnje čase omenjani tudi v ne-
gativnem smislu. Potrebno pa je
vedeti, da tudi pri nas bdi nad
poslovanjem vzajemnih skladov
Agencija za trg vrednostnih papir-
jev, ki je z enim od upravljalcev
pač prišla v navzkrižje in se bodo
sedaj reševali po zakonsko
določenih postopkih. Pričakujem,
da se bo senca, ki je padla na vza-
jemne sklade, kmalu razblinila.
Modra hiša je prodajalec kuponov
vzajemnega sklada Modra kombi-
nacija, ki je bil v letu 1995 najdo-
nosnejši vzajemni sklad od danes
še delujočih. Pri tem je potrebno
vedeti, da so donosi realno dvajset
odstotkov na leto res vrhunec var-
nih naložb. Tisti, ki pričakuje višje
donose, se mora odločiti za konk-
retno delnico ali za zasebno poso-
janje denarja, kar pa osebno odsve-
tujem."
TEDNIK: V svetu kapitalizma
je trg vrednostnih papirjev
večstoletna praksa, pri nas pa
šele nekajletna. Je naši državi
že uspelo vzpostaviti regulati-
vo, ki vsem, ki se vključujejo v
to trgovanje, zagotavlja var-
nost?
Jani Braune: "Regulativa je
vzpostavljena. Mi smo eni tistih,
ki smo najbolj kontrolirani, zato
včasih v šali rečemo, da so zakoni
na tem področju preveč komplici-
rani in preveč zahtevni. Opravljati
ne smemo nobene dejavnosti, za
katero nimamo licence Agencije za
trg vrednostnih papirjev. Država
tudi nadzira Ljubljansko borzo,
država nadzira organizirani trg C,
tudi tehnični predpogoji so vzpos-
tavljeni. Nekaj običajnega na mla-
dih borzah je, da občasno prihaja
do  zapletov, ko  se  nadzornik
odloči za izdajo take ali drugačne
odločbe. Nam so izdali pozitivno
odločbo za opravljanje dejavnosti,
nekim drugim borznopos-
redniškim hišam, upravljalcem
skladov ali pa tudi izdajateljem
vrednostnih papirjev pa se lahko
zavrne dostop do poslovanja na
borzi. To so pač upravno-pravni
postopki, ki so v naši zakonodaji
opredeljeni povsem natančno."
TEDNIK: Kakšna je primer-
java med nakupom delnic in
varčevanjem gotovine na banki
ali morda kupovanjem deviz?
Jani Braune: "Kupovanje deviz z
namenom držanja v nogavici na-
jbolj odsvetujem. V zadnjih letioh
se je izkazalo, da je to slaba
odločitev. Investicija v vrednostne
papirje ne more biti povsem enaka
nalaganju denarja na hranilno
knjižico. Na knjižico nalagamo de-
nar, ki ga trenutno ne potrebuje-
mo, ga pa vendarle potrebujemo za
preživljanje. V vrednostne papirje
nalagamo tisti denar, ki naj bi bil
srednjeročno ali dolgoročno
naložen, pri čemer ni potrebno, da
celo obdobje držimo eno delnico.
Gre torej za naložbo, ki dolgo-
ročno prinaša nadpovprečne do-
nose, na krajše obdobje pa lahko ti
donosi zelo nihajo. V svetu vam
izračunajo obrestno mero na hra-
nilni knjižici za celo leto naprej,
pri nas se temu šele bližamo. Pri
delnicah in obveznicah se da do-
nose vnaprej izračunati samo del-
no, ostalo so kapitalski dobički in
lahko tudi kapitalske izgube.
Dobički in izgube pa so značilnost
vsakega trga."
TEDNIK: Lahko torej s trgo-
vanjem z vrednostnimi papirji
dobimo vsaj toliko ali več, kot
če imamo denar na hranilni
knjižici?
Jani Braune: "Američani v šali
pravijo, da je potrebno kupiti del-
nice, počakati sedemdeset let, pa si
bogat. Teorija pravi, da so pričako-
vani donosi precej višji od dono-
sov na hranilni knjižici, so pa zato
nekoliko bolj nezanesljivi. Na hra-
nilni knjižici imamo manjše
obresti, vendar so te zanesljive, pri
vrednostnih papirjih so pričakova-
ni donosi lahko precej precej višji,
vendar so na trenutke tako neza-
nesljivi, da jih sploh ni ali je celo
izguba. Zato pa je naša naloga, da
to stvar razložimo, da ljudem sve-
tujemo tako, da se sestavi "šopek"
različnih investicij, ki v povprečju
prinesejo tisto, kar si človek želi,
torej višji donos kot pri drugih ob-
likah."
TEDNIK: Kdaj posluje infor-
macijska pisarna Modre hiše v
Ptuju in kakšna je vaša konk-
retna vloga v Ptuju? H
Franc Mršnik, predstavna
Modre hiše v Ptuju: InforJ
cijska pisarna je v prostorih Zl^'
črte v prvem nadstropju. Posliij*^
mo vsak delavnik od 9. do 12. y/
številka našega telefona je 772-8^^'
Moj glavni namen je seznanit^,
strank s storitvami, ki jih Modj!
hiša lahko ponudi prebivalce,.
Ptuja in okolice. V prvi vrsti grg^
delnice iz privatizacije, o kateri),
se zadnje čase veliko govori. ]^^^
je lahko v naši pisarni prodajo dej
niče iz privatizacije, ki kotirajo n
Ljubljanski borzi vrednostnih pj.
pirjev. Vsaj zaenkrat teh delnic
ni veliko. Gre za delnice Kolins^j^
Mercaiorja, Tovarne sladkorja
Ormož, Lesnine Emi Slovensltj
Bistrica, Slovenijalesa in Grosisu
Gorica. Največ je zanimanja
delnico Mercatorja, ki je tudi na.
jbolj likvidna. Strankam pa oino.
gočimi tudi nakup drugih delnic
in obveznic. Nudimo tudi drug^
možnosti za naložbe, recimo na-
kup kratkoročnih vrednostnih pa.
pirjev, kot so blagajniški zapisi,j;,
se včasih izkažejo kot zelo dobra
naložba, omogočimo tudi nakup
točk vzajemnega sklada Modrj
kombinacija."
TEDNIK: Ali ljudem pri vas
tudi svetujete?
Franci Mršnik: "Pri nas lahke
dobijo potencialni vlagatelji tudi
vse informacije s tega področja, za
kar se osebno prej posvetujem i
brokerji Modre borznopos-
redniške hiše. Z njimi imamo stal-
no zvezo in vse informacije, ki so
na voljo brokerjem, so na voljo
tudi strankam, ki pridejo v našo
pisarno."
TEDNIK: Poleg prodaje
vrednostnih papirjev s pes
redništvom borznih hiš pa obs
tajajo tudi drugi načini prodaje
Kakšna je primerljivost var-
nosti prodaje vrednostnih pa
pirjev prek borznopos-
redniških hiš in drugimi
načini, recimo povpraševalcem
na domu in podobno?
Franc Mršnik: "Edini varen
način nakupa ali prodaje
vrednostnega papirja je s posredo-
vanjem borzne hiše, ki ima vsa
potrebna dovoljenja in licence s
strani državnih institucij. Med
Ptujčani je veliko zanimanje za
delnice iz privatizacije. Ljudje so
mnogokrat v dilemi, komu proda-
ti, ali se torej odločiti za obisk pi-
sarne, ki je povezana z borzno
hišo, ali kako drugače. Menim, da
je obisk borznoposredniške hiše
edina prava odločitev."
Jože Bracič
Modra hiša, d.d., je spe-
cializirana borznopos-
redniška družba in je čla-
nica Ljubljanske borze.
Ustanovni člani so: Stano-
vanjski sklad republike
Slovenije, Loterija Slove-
nije, p.o., Cetis - Graf,
d.o.o., Celje, Sončni vzhod,
d.d., Ljubljana, Rei, d.o.o.,
Ljubljana, Novi delničarji
v dokapitalizaciji (junij
1995), Gorenje, d.o.o., Ve-
lenje, Matjaž Šket in Jani
Braune.
Jani Braune, dipl. iur., di-
rektor IS^odre borznopos-
redniške hiše
Dr. Franc Mršnik,
predstavnik Modre hiše v
ptujski Informacijski pi-
sarni
BENEDIKT / TISKOVNA KONFERENCA SE JE PRELEVILA V ZBOR KRAJANOV

KRAJANI ZAHTEVAJO USTANOVITEV NEVTRALNE STROKOVNE KOMISIJE, KI NAJ UGOTOVI, ALI SO POSEBNI ODPADKI MOREBITI TUDI
KJE ZAKOPANI • ALOJZ ŽABERL TRDI, DA SO VARNO SPRAVLJENI IN DA LAHKO KOPLJEJO PO MILI VOLJI - NA SVOJE STROŠKE SEVEDA
Na turistični kmetiji Seneliovič na Trsteniku pri Bene-
diktu v Slovensldh goricali je bila tiskovna konferenca, ki
jo je pripravila krajevna skupnost Benedikt in na kateri
so želeli javnosti podrobneje pojasniti stališča v zvezi s
posebnimi odpadki, ki so jih odlagali pri gospodarskem
poslopju na Trsteniku 14.
Na tiskovno konferenco je
prišlo veliko ljudi, nekaj
predstavnikov političnih strank,
občinskih svetnikov in seveda
novinarjev, žal pa ni bilo
predstavnikov ministrstva za
okolje in prostor, inšpekcijskih
služb in občine Lenart. Ker smo
v Tedniku o odlagališču po-
sebnih odpadkov na Trsteniku
prvi obširno poročali in objavili
kronologijo dogajanj, bomo to-
krat ostali le pri nekaterih zahte-
vah krajanov.
Tiskovna konferenca je bila
svojevrsten zbor krajanov, na
katerem so ljudje zelo kritično,
brez dlake na jeziku, vendar od-
govorno in dostojanstveno pove-
dali, da jim ni vseeno, kaj se do-
gaja z okoljem, in predvsem
poudarili, da v svoji bližini ne
marajo nikakršnih posebnih
odpadkov in nevarnih snovi.
Tega ne bodo dovolili, tudi ne
zato, ker je prav Trstenik ena od
treh vasi, ki so vključene v
programe celostnega razvoja
podeželja na območju krajevne
skupnosti Benedikt. Posebni
odpadki ne sodijo v zelene Slo-
venske gorice, so pribili, ko so
sprejeli sklep, da je bilo srečanje
na Trsteniku kar zbor krajanov.
Na njem so pooblastili vodstvo
krajevne skupnosti (predsednik
Janez Zorko je skupaj s tajnikom
Milanom Gumzarjem dobro vo-
dil razgreto, na trenutke tudi po-
lemično zborovanje), da nadal-
juje delo in preuči vse okoliščine
dogajanj v zvezi s posebnimi
odpadkiv. Od župana občine Le-
nart Slavka Krambergerja, ki ga
na tiskovni konferenci ni bilo
(pozneje nam je tajnik lenarške
občine Edo Zorko pojasnil, da so
imeli prav tistega dne - 23. maja
- obisk predstavnikov iz Ljublja-
ne, s katerimi so analizirali pos-
ledice plazenja in škodo, ki so jo
v občini Lenart povzročili plazo-
vi) so zahtevali ustanovitev po-
sebne komisije, ki naj temeljito
pregleda zemljišče in ugotovi, ali
so odpadki res odpeljani ali pa
vendarle niso še kje zakopani.
Hkrati so terjali odgovor na
vprašanje, kam so bili odpadki
sploh odpeljani.
Zanimivo je, da je na
predvečer tiskovne konference
(22. maja) več tovornjakov
odpeljalo sode z odpadki (slišali
smo podatek o 100 sodih) in da
je v pisarno krajevne skupnosti
Benedikt prispelo pisno obvesti-
lo podjetja Protection iz Maribo-
ra, da so odpadni plastisol odpel-
jali na ustrezno mesto za na-
daljnje procesiranje. Skla-
diščenje odpadnega plastisola pa
je bilo pregledano in dovoljeno
od ustreznih inšpekcijskih služb
(o tem smo v Tedniku že pisali).
Lastnik Alojz Zaberl je krajevni
skupnosti hkrati sporočil, da se
je že aprila letos zavezal, da bo
odpadke s Trstenika lahko od-
stranil do konca maja. Obljubo
je držal in jih pospravil pred iz-
tekom roka. Na vprašanje, ali je
odpadke morda zakopaval, pa je
bojda tajniku KS Milanu
Gumzarju odločno povedal, "da
ni takšen bedak, da bi to delal."
Tajniku krajevne skupnosti je
tudi sporočil, da bo postregel z
vsemi papirji, da so odpadli'
odpeljani in da niso zakpani. C'
krajevna skupnost želi razkop^
vati, lahko to počne po mili volji-
vendar seveda na svoje stroškC'
Na zborovanju v Trsteniku,
je bilo tudi svojevrstna potrdit^^
sorazmerno visoke ekološke z^'
vesti, so še povedali, da naj pr''
dejo k njim tudi strokovnja''''
kmalu pa pričakujejo obisk nii'
nistra za okolje in prostor df
Pavla Gantarja. Takrat bod''
krajani najbrž ponovili predla?
predsednika Zelenih Lenaf"
Ludvika Matjašiča, da naj ^
ugotovi, kaj in koliko sodoV z
odpadki je bilo odpeljanih *
Trstenika in predvsem, kam
bili odpeljani. Pripombe, daj^^
trsteniški zgodbi tudi veli''''
stvari, zrelih za kazenski preg""'
pa ne bi želeli komentirati.
M. 1''
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO ■
TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen
(direktor in glavni urednik),
Ludvik Kotar (odgovorni
urednik), Jože Šmigoc
(pomočnik odgovornega
urednika in lektor), Jože Bračič,
Ivo CianI, Majda Goznik, Viki
Klemenčič, Martin Ozmec, Marija
Slodnjak in Milena Zupanič
(novinarji).
Te/in/čn/ urednik:
Slavko Ribarič
Oblikovanje strani,
računalniška grafika in stavek:
Slavko Ribarič
PROPAGANDA:
Oliver Težak, -a 776-207
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; is (062)
771-261, 779-371: 771-226; faks
(062) 771-223.
Celotna naročnina 5.720 tolarjev,
za tujino 11.440 tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk,
Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike Slovenije
št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se
šteje Tednik za izdelek
informativnega značaja iz 13.
točke tarifne številke 3, za
katerega se plačuje petodstotni
davek od prometa proizvodov.
E ■ poŠta: tednik@mBdinet.si
- Četrtek, 30. maj 1996
POROCMMO. KOMMMTIKAMO
3
mmm
OBRATOVALNI ČAS DISKOTEK
Vsredo popoldan se je na sedmi seji sestal sosvet načelnika
upravne enote Ptuj in razpravljal o obratovalnem času dis-
kotek, ki obratujejo prek dovoljenega delovnega časa ali
qq\o brez odločbe o določitvi obratovalnega časa, ter o
ogrožanju javnega reda in miru. Glede na problematiko, ki
zahteva usklajen pristop občin, ki dajejo mnenja o obratoval-
pem času, upravne enote, ki na osnovi mnenja občine izda
odločbo o obratovalnem času, ter policije in tržne inšpekcije,
ki nadzorujeta izvajanje predpisov o obratovalnem času, je
načelnik upravne enote Ptuj Metod Grah na sejo sosveta po-
vabil tudi komandirja policijske postaje Ptuj, tržnega inšpek-
torja in vodjo oddelka za gospodarstvo v upravni enoti Ptuj.
Mo območju upravne enote Ptuj brez odločb o obratovalnem
času posluje sedem diskotek, za štiri pa vloge še rešujejo.
Vseh diskotek in nočnih barov je na območju nekdanje
ptujske občine 22.
ilSTANOVUENA PEŽEtNA STRANKA
Vpetek, 24. maja, se je v gostišču Rozman v Ptuju sestalo
okoli 30 članov iniciativnega odbora za ustanovitev
območnega odbora Deželne stranke Štajerske. Gre za novo
stranko na slovenski politični sceni, ki jo bodo uradno usta-
novili sredi junija, zavzemali pa se bodo predvsem za prido-
bitev štajerskega parlamenta in za deželno, torej ne centralis-
tično ureditev Slovenije. Ptujska podružnica bo delovala v
okviru Deželne zveze Slovenije skupaj z drugimi slovenskimi
podružnicami, ki se zavzemajo za deželno oziroma regijsko
ureditev. (-OM)
SEJA NADZORNEGA ODBORA MESTNE
OBČINE
PS^anes se bo sestal nadzorni odbor mestne občine Ptuj, ki
a vodi Boris Rojic. Obravnaval bo poročilo o trimesečni
rec zaciji proračuna mestne občine Ptuj in določil prioriteto
delo odbora v tem letu.
KOCAIOVA ŠPEDICIJA V CRUŠKOVJIf
Podjetja Kogal, d.o.o., iz Šentilja, je v ponedeljek na me-
jnem prehodu Gruškovje - Macelj odprlo že svojo peto
špeditersko enoto. Za njeno odprtje so se odločili zaradi po-
novnega odprtja avtoceste Zagreb - Beograd. V njej upora-
bnikom nudijo celovito ponudbo - klasične špediterske storit-
ve, menjalniške posle, plačilo cestnin, fotokopiranje in tudi
tople napitke.
SESTANEK PODVINŠKIH UPOKOJENCEV
fnedeljo ob 1 4. uri bo v gasilskem domu v Podvincih letna
konferenca članov društva upokojencev Rogoznica za
območje Podvincev. Pregledali bodo dosedanje delo in spre-
jeli program dela s finančnim načrtom za novo obdobje.
SPROIM PRI ŽUPANU MAJŠPERKft
lonedeljek je bil v prostorih občine Majšperk priložnostni
.jrejem za občane te skupnosti, ki so se posebej izkazali
no letošnji razstavi dobrot slovenskih kmetij in na ocenjevanju
vin. Zupan Franc Bezjak se jim bo ob tej priložnosti še pose-
bej zahvalil za ohranjanje in razvijanje bogate kulinarične in
vinske kulture na območju občine. Na razstavi Dobrote slo-
venskih kmetij so se izkazali Marjana Haložan, Bernarda in
Anton Kolar, Nada Golob, Terezija Sogadin in Terezija
Vogrinc, na vinu Ptuj '96 pa Adam Viktor, Janko Bedrač, Sta-
nislav Marinič, Dominik Vedlin in Bogdan Vinkler.
IZIET MEDICINSKIH SESTER
Vorganizaciji Društva medicinskih sester in zdravstvenih
tehnikov Ptuj - Ormož bo v soboto enodnevni izlet članic
in članov od Vršiča do Tamarja. Vodil jih bo Janez Vrtič. Izlet
je ena od vsakoletnih aktivnosti društva ob mednarodnem
dnevu medicinskih sester.
V SOBOTO NA PTUJSKI TELEVIZIJI
Tokratna oddaja ptujske televizije bo še posebej bogata. V
sliki in besedi bo predstavljenih enajst pomembnih dogod-
'^ov zadnjih štirinajst dni. Maribor je obiskal papež, v Šolskem
Centru v Ptuju so praznovali, v prodajnem centru Petovia so
odprli bistro, praznovali so tudi v vzgojno-varstvenem zavodu
^tuj, srednje šole so tekmovale v malem nogometu in podobno.
Pripravila: MG

ORJMOZ / 1 7. SEJA OBČINSKEGA SVETA
WsBn€i politi"
17. redna seja ormoškega občinskega sveta, kije trajala dobrih
sedem ur, je minila v senci osebnega in političnega obračuna
med glavnima protagonistoma - županom in predsednikom sve-
ta. Če se po 23 obravnavanih točkah, ki so bile tokrat na
dnevnem redu, govori le še o nemogočem odnosu med Alojzom
Sokom in Vilijem Trofenikom, je gotovo nekaj hudo narobe.
Očitno je, da seje odnos obeh politikov razvil tako daleč, da lah-
ko govorimo o kljubovanju in nizkih udarcih. Kljub temu da se
zdi, da slabše ne more biti, pričakujemo glavni obračun ob do-
končnem podeljevanju koncesij.
Takšen odnos kaže na
nepripravljenost za sodelovanje
in tudi nespoštljiv odnos do
svetnikov, ki so potisnjeni v
skrajno nezavidljiv položaj, ko le
s težavo balansirajo med obema
skrajnostma. Vsekakor je obema
akterjema potrebno izraziti vse
občudovanje za velikanski
angažma in vloženo energijo, ki
pa se na žalost uporablja le v
obstrukciji in z namenom klju-
bovanja političnemu nasprotni-
ku. Ta neizčrpni vir idej in zag-
nanosti bi se gotovo lahko upo-
rabil v korist ormoške občine in
njenih prebivalcev, čemur men-
da tudi služi občinski svet.
Pa poglejmo, kaj so minuli te-
den sklenili svetniki. Večji del
so se ukvarjali s formalnimi
vprašanji in soglasji k različnim
odlokom, ki so že dalj časa v pro-
ceduri. Za Ormožane je gotovo
zanimiva novica, da je bil sprejet
sklep o javni razgrnitvi ureditve-
nega načrta za center mesta.
Ormoški osrednji trg se žal vse
bolj spreminja v ogromno parki-
rišče in tržnico najrazličnejšega
blaga, v strogem centru pa je
tudi kup zgradb in dejavnosti, ki
tja ne sodijo. Osnutek ureditve-
nega načrta bo mesec dni
razgrnjen v prostorih občinske-
ga urada in na sedežu krajevne
skupnosti Ormož, seveda pa bo
organizirana tudi javna razpra-
va. Od izdelave zadnjega uredit-
venega načrta za območje sre-
dišča mesta je minilo sedem let
in v tem času so se razmere tako
spremenile, da obstoječi načrt ni
več predvideval rešitev za števil-
ne obstoječe probleme.
Na seji se je ponovno pokazalo
kronično pomanjkanje meril
vseh vrst, saj so svetniki popol-
noma prepuščeni svoji presoji,
ki ne temelji na predpisanih in
določenih merilih. To je bilo
najlepše vidno pri oblikovanju
mnenj o kandidatih za ravnatel-
je šol. Kar šestim namreč poteče
mandat in za ponovno izvolitev
je potrebno tudi mnenje
občinskega sveta, čeprav imata
končno besedo svet zavoda in
ministrstvo. Svetniki so se dogo-
vorili, da vsem kandidatom dajo
pozitivno mnenje, saj ni kriteri-
jev, po katerih bi jih lahko
razvrščali.
Vseh sedem ur, kolikor je traja-
la seja, je vladalo prav neprijetno
vzdušje, ki se je ogrevalo od
predlogov za različne koncesije
dalje in doseglo vrh pri 17. točki.
Na vrsti je bila prošnja komunal-
nega podjetja, da se iz sredstev
proračuna pokrije izguba s
področja oskrbe z vodo za
obdobje januar - marec 1996 v
znesku 2,6 milijona tolarjev. Po
številnih vprašanjih svetnika
Ivana Kukovca o preoblikovan-
ju komunalnega podjetja in
očitku predsednika sveta Alojza
Soka, da so "koncesije pisane na
kožo nekaterim podjetjem in da
so v ozadju finančne transakcije,
po principu, ki je danes v Slove-
niji bolj pravilo kot izjema", je
župan zahteval revizijo poslo-
vanja komunalnega podjetja.
vilci Iciemenčič
LENART / ODBOR ZA KMETIJSTVO O
UKREPIH ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA
RAZPRAVLJALI TUDI O PRAVILNIKU O REGRESI-
RANJU REALNIH OBRESTI ZA POSOJILA, KI NAJ BI
JIH KMETJE DOBILI ZA UREJANJE DOVOZNIH
POTI DO ODDALJENIH KMETU
V okviru priprav na pri-
hodnjo, 15. sejo lenarškega
občinskega sveta, ki bo predvi-
doma 6. junija, se je sestal od-
bor za kmetijstvo. Na seji so
med drugim razpravljali o pra-
vilniku za regresiranje realnih
obresti za posojila, ki jih bodo
kmetje najemali za urejanje do-
voznih poti. Gre za novost, ki
naj bi pomenila eno od
možnosti za hitrejši in
predvsem enakomernejši raz-
voj slovenskogoriškega
podeželja.
Že uvodoma pa so člani odbo-
ra poudarili, da najbrž ne bo pre-
tiranega števila prosilcev, saj so
posojila danes draga, kmetje pa
imajo vse manj denarja, saj so
kmetijski pridelki podcenjeni.
Pravilnik med drugim predvide-
va, da bi dobili regresirane real-
ne obresti vsi tisti, ki imajo
zaščitene in tržno usmerjene
kmetije in seveda izpolnjujejo
pogoje za dodelitev posojil, ki jih
bodo dajale banke. Vloge bo
odobraval odbor za kmetijstvo,
eden od kriterijev bo tudi oddal-
jenost od urejenih in vzdrževa-
nih cestišč, za katere skrbi
občina ali krajevna skupnost,
skupna višina posojila pa naj ne
bi presegla treh milijonov tolar-
jev. Regresirali bodo samo real-
no obrestno mero, največ do
višine 12%. Odbor je po
vsebinsko bogati razpravi skle-
nil, da naj urad občinske uprave
poskrbi, da bo pravilnik že na ju-
nijski seji obravnaval občinski
svet.
Člani odbora za kmetijstvo iz
Lenarta so ob tem opozorili na
vse slabši položaj kmetov. Tako
smo slišali podatek, da kmetje iz
lenarške občine množično odpo-
vedujejo pokojninsko in inva-
lidsko zavarovanje, ker ne zmo-
rejo plačil. Ali to pomeni, da bo
že čez nekaj let več socialnih
problemov? Kmetje tudi težko
prodajo pridelke, na najslabšem
pa so živinorejci: cena živine
pada, stroški krme pa strahotno
naraščajo. Kmetje delajo pod
ceno, z velikimi izgubami, na-
jbolj žalostno pa je, da živine
sploh ne morejo prodati. To vel-
ja tudi za podjetje ŽIPO, ki prav
tako čuti veliko krizo slovenske
živinoreje. Slišali smo oceno, da
v slovenskem in seveda tudi v
slovenskogoriškem kmetijstvu
slabše ni bilo še nikoli.
Člani odbora za kmetijstvo so
pretresli tudi izvajanje malih
melioracij. Ponovno so opozori-
li, da pospeševalna služba ni v
celoti opravila nalog, saj so neka-
teri letošnji posegi grob posegov
v naravo (najbolj so omenjali
primer Oseka). Menili so, da
pospeševalna služba zagovarja
stanje, ki nastaja na terenu po
končanih posegih. Sklenili so,
da bo odslej posebna tričlanska
komisija opravila terenske ogle-
de in točno predpisala, kako se
lahko izvajajo posegi v prostoru.
Za mnenje bodo zaprosili tudi
strokovnjake Zavoda za kme-
tijstvo iz Maribora, zlasti še o fi-
nančnih stroških, ki večkrat pre-
segajo realne okvire.
Dotaknili so se tudi umetnega
osemenjevanja govedi in vedno
znova aktualnega vprašanja pri-
vatizacije veterinarske postaje v
Lenartu. Do velikega
lastniškega deleža imajo pravico
kmetje, ki so sami prispevali de-
nar za njeno izgradnjo, svoj
delež pa j)ričakuje tudi občina
Lenart. Člani odbora za kme-
tijstvo so tudi opozorili, da bo
letošnji pridelek pšenice prepo-
lovljen in da je kmetijstvo počasi
že v izrednih razmerah.
M. Tež
■Wri se ...
t bo'dobil Ptuj do leta dva
prvo stolpnico. Ta bo na
Osojnikovi cesti, na mestu se-
danjega najnovejšega ptujske-
ga rumenega bloka. Ta bo ob
mnogokratnik izdatnih zali-
vanjih v kleti zagotovo hitro
zrasel, morda bodo ob nas-
lednji priložnosti v klet stekle
še fekalije, tako da bodo kore-
nine bloka dobile tudi gnoj.
... DA je mestni podžupan na
zadnji seji sedel tam, kjer
mora, torej poleg po-
dpredsednika sveta. Posebno
zanimanje pa je vzbudil z
okvirjem, v katerem je bilo eno
počeno steklo, ena odprtina pa
je bila kar brez stekla. Menda
gre za nov pristop v gledanju
na ptujske probleme.
... DA bi bilo glede na številne
zahteve po pogojih, ki jim bo
is^lnjevati bodoči di-
, tekt^ ptujskega muzeja, na-
jboije, da na to mesto postavijo
kak rimski skelet ali vsaj nekaj
stoletij star oklep. Eden in dru-
gi sta zgodovino doživela in
preživela, firmo bo pa tako in
tako vodila politika.
... DA v eni zunanji, obmestni
občini ukinjajo krajevne skup-
nosti. Če kdo dvomi v spo-
sobnost tamkajšnjega vodstva,
gaje potrebno spomniti, da gre
za zelo modro potezo, ki so seje
naučili pri državi: deli in vla-
daj.
vidi se ...
... DA je znani Ptujčan ob
uspešni ozvočitvi papeževega
obiska na mariborskem leta-
lišču občudujoče pokomentiral:
"Ko bi bil jaz imel tako
ozvočenje kot ti, Albin, bi bila
moja beseda v Tamu zagotovo
najmočnejša."
6!
UkUmiVOSTi, REPORTAŽE
četrtek, 30. maj 1996- TEDNiK
MARIBOR / OBISK JANEZA PAVLA II. ORGANIZACIJSKO USPEŠEN
fmni ob beatifika€iii Slomška smt v nariboru}
V četrtek so člani občinskega in škofijskega odbora za
pripravo obiska papeža Janeza Pavla 11. ocenili, da so dobro
sodelovali in uspešno opravili svojo nalogo. Nekateri so ugo-
tavljali, daje prišlo do manjših napak, ker bi se morali člani
obeh odborov več sprotno usklajevati. Oba odbora (cerkveni
in državni) sta se zahvalila vsem sodelavcem, policiji,
zdravstveni službi, novinarjem in drugim za dobro
pripravljene prireditve.
Dr.   Peter   Pavel   Klasinc,
podžupan mariborske občine, je
z zadovoljstvom ugotavljal, da je
Maribor s papeževim obiskom
veliko pridobil. Povedal je tudi,
da vodnjak miru, ki so ga ob tej
priložnosti postavili pri mari-
borski stolnici, še ni dokončan,
bo pa se to zgodilo s končanjem
projekta ureditve Slomškovega
trga. Ob koncu je dodal, da je
Maribor doživel in preživel do-
godek, ki ga v štajerski metro-
poli še ni bilo in se v verjetno v
bližnji prihodnosti ne bo pono-
vil.
Milan Čuš, načelnik Uprave
za notranje zadeve Maribor, je
povedal, da so ocene delovanje
policije v času papeževega obis-
ka ugodne. Sočasno so se v Ma-
riboru mudile delegacije policij
treh držav: Belgije, Madžarske
in Hrvaške. Tudi njihovi
predstavniki so ocenili, da je
bilo varovanje visoko profesio-
nalno opravljeno. V tem času ni
bilo nobenega incidenta ali
težjih prometnih nesreč.
Dr. Stanko Lipovšek, član
glavnega in tajnik škofijskega
odbora, je predlagal, da bi sesta-
vo mestnega in škofijskega orga-
nizacijskega odbora z vsemi pri-
padajočimi službami bilo dobro
ohraniti. Ni namreč nemogoče,
da ne bi papež Janez Pavel II. v
bližnji prihodnosti, morda v
prihodnjem letu, ob beatifikaciji
škofa Antona Martina Slomška
ponovno prišel v Maribor. "Ob
tem dogodku smo dokazali, da
se Slovenci znamo povezati in
sodelovati v pomembnih trenut-
kih, ne glede na politično ali
versko prepričanje. Cerkev v
Sloveniji bo odslej merila čas
med  papeževim   obiskom   in
razglasitvijo Slomška za
blaženega," je še dodal.
Mirko Krašovec, član glavne-
ga in škofijskega odbora za fi-
nance, pa je dodal, da za organi-
zatorje obiska na letališču v Ma-
riboru delo še ni končano, saj je
potrebno na prireditvenem
prostoru vzpostaviti prvotno
stanje. Prav tako še ne morejo
poročati o finančni plati obiska.
m
Množica novinarjev je ob papeževem obisku
predstavila Slovenijo svetovni javnosti.
Slovenska policija je svoje delo ob papeževerr^
obisku opravila visoko profesionalno.   Foto: Ozmec
OB SVETOVNEM DNEVU NaOUENIA/ PRED TRETJO OBRAVNAVO TOBAČNEGA ZAKiJNA
v
Šport in mmlnost kmi lobaka
Poslanca T. Anderlič in dr. J. Zupanec sta pripravila zakoi)
o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov za tretjo obravnavo.
V drugem branju so poslanci sprejeli večino pripomb gibanja
za sprejem ljudem prijaznega tobačnega zakona razen
amandmajev o dovoljenju za začetek akcije obveščanja pot-
rošnikov, o prepovedi prodaje tobačnih izdelkov osebam, ki
so mlajše od 18 let in v trgovinah z živili ter o tem, da se dva
odstotka sredstev, ki se letno zberejo v državnem proračunu
iz vseh davkov na tobak, namensko določita za promocijo
nekajenja in da se iz njih oblikuje sklad za nadomestno
sponzoriranje športnih, kulturnih in drugih prireditev zm
obdobje treh let po uveljavitvi zakona. ||
V gibanju za sprejem ljudem
prijaznega tobačnega zakona
bodo v čas«, ki je na voljo do
tretje obravnave zakona
(predvidoma se bo to zgodilo
julija) skušali še dodelati
amandmaja o promociji neka-
jenja in sponzoriranju ter ju
ponovno uvTStiti v predlog za-
kona.
Da se bliža tretje branje za-
kona, je opaziti tudi po pos-
pešenih in vedno večjih ak-
tivnostih tobačne industrije,
ki tako skuša zavarovati svoje
interese. Kakorkoli že, minis-
ter za gospodarske dejavnosti
Metod Dragonja je ob nedavni
obletnici tobačne tovarne, ki
jo po besedah njenih odgovor-
nih poskušajo uničiti mili-
tanmi nekadilci, povedal, da
bo propagiranje tobaka ven-
darle tudi v Sloveniji urejenjij;
tako kot v razvitih zahodnih
državah. Če bo tretje branje
zakona uspešno in če bo gi-
banju uspelo uvrstiti v pred-
log zakona omenjena amand-
maja, bo to za nekadilsko gi-
banje v Sloveniji napredek, za
katerega si prizadevajo že več
kot petnajst let.
Jutri je 31. maj, svetovni
dan nekajenja, ki je letos pos-
večen športu in umetnosti
brez tobaka. Vsako leto je ta
dan posebna priložnost za
Svetovno zdravstveno organi-
zacijo in ljudi iz vseh držav
članic, da opozorijo na škodo,
ki je posledica uporabe toba-
ka. To je tudi dan, ko vlade,
lokalne skupnosti, skupine in
posamezniki skupaj iščejo
poti, s katerimi lahko zajezijo
tobačno epidemijo in posebej
zaščitijo mlade, da ne bi pos-
tali odvisni od te škoi; ive
snovi. Na žalost je tobačn in-
dustrija usmerila napo: v
razvijanje pozitivne preds;ave
za svoje izdelke s ponir^čjo
osebnosti iz športa, kuiiare,
športnih in kulturnih organi-
zacij ter prireditev. V števil-
nih državah se šport in umet-
nost močno zanašata na de-
narno podporo komercialnih
podjetij, tobačne družbe so
med glavnimi pokrovitelji.
Lahko rečemo, da so v mno-
gih primerih športne in kul-
turne prireditve, ki naj častijo
dobro zdravje, telesne
zmogljivosti in kulturno
neodvisnost, cinično upo-
rabljene kot priložnost za
oglaševanje tveganih in
škodljivih izdelkov med mla-
dimi. To so poudarki iz posla-
nice generalnega direktorja
Svetovne zdravstvene organi-
zacije dr. Hiroshija Nakajime
ob svetovnem dnevu nekajen-
ja, za katere si že nekaj časa
prizadeva tudi gibanje za spre-
jem      ljudem      prijaznega
tobačnega zakona v Sioveniii.
MG
PTUJ / 1 150 LET PROSTIJSKE ŽUPNIJE
Med najstarejšimi ptujskimi spomeniki je glavna ali proštijska
cerkev sv. Jurija. Tako ni nič nenavadnega, da je letos začetek
praznovanj prostijske župnije, ki šteje častitljivo starost 1150 let.
Čeprav bi lahko tej obletnici oporekali v korist še starejšega da-
tuma, vendar pristanemo nanj, saj so pred sto leti silno slovesno
praznovali 1050. letnico župnije in tako tradicijo je pač potrebno
nadaljevati, saj nas opozarja na globoke korenine, ki vodijo k
našim prednikom.
Cerkev je prava umetnostna zak-
ladnica in poleg tega so tedanji
graditelji upoštevali akustiko.
Tako so take cerkve v tujini in pri
nas najprimernejši prostor ne
samo za zbiranje vernikov ter op-
ravljanje verskih obredov, temveč
tudi za koncerte. In tu smo prišli
do Brandlovih orgel, ki so eden od
biserov cerkve ter so nepogrešljiv
del po eni strani slehernega bo-
goslužja, po drugi pa vsakega malo
pomembnejšega koncerta. Vendar
se sčasoma vsaka stvar izrabi ter je
potrebna temeljite obnove; to velja
tudi za orgle. Tako bo instrument,
ki ni samo v ponos župniji, temveč
celotni kulturni podobi Ptuja, do-
bil sredi tedna v roke orgelski
mojster Jenko in bo začel obnovo.
Za to delo pa bo kljub doslej zbra-
nemu denarju potrebnih še več kot_
devet milijonov tolarjev.
Eden od načinov, da pridobim"
vsaj nekaj sredstev, je dobrodelni
koncert, ki ga organizira zbor sv
Viktorina. Zraven zbora bo tti£^
gosti večera že izven Evrope znan'
tenorist in naš someščan Jan«^
Lotrič. Na pozitiv orgle bo igr^'
priznani umetnik Tone Potočni'''
na harmoniko pa mlad, obetave"
rojak Borut Zagoranski. Konceh'
bo 31. maja ob 20. uri v cerkvi S^;
Jurija na Ptuju. Vstopnine
vendar so zaželeni prostovoljni
rovi in ti gredo za obnovo Bran')'
lovih orgel, medtem ko se nastopi'
joči odpovedujejo vsakemu hon"'
rarju.
I »o BRANKO CESTNIK / PISMO IZ RIMA
o papeževem obisku v Slove-
niji so italijanska sredstva
javnega obveščanja poročala
redno in obširno. Najbolj so do-
godku seveda sledili katoliški
mediji, a tudi drugi večji in po-
membnejši mediji so imela v
Sloveniji svoje novinarje. V
dneh papeževega obiska, zlasti
v sobotnih informativnih odda-
jah, je večina njih mednarodno
stran odprla prav s Slovenijo.
Daleč največ je o obisku pisal se-
veda vatikanski časopis LOS-
SERVATORE ROMANO. Dan
pred prihodom papeža v Ljubljano
je izšel s posebno prilogo o Sloveni-
ji. Priloga, ki obsega kar šestnajst
strani, predstavlja vse slovenske
škofije, objavlja intervjuje s škofi,
statistično prikazuje slovensko Cer-
kev, in poudarjajoč povojne pretre-
se, na kratko razloži njeno zgodo-
vino.
Med elektronskimi mediji sta po-
leg vatikanskega radia iztopali
predvsem televizijski mreži RAIU-
NO in TELEPACE. RAIUNO,
prvi in najbolj gledani program
državne televizije, je prenašal del
srečanja v Postojni ter celotno
mašo iz Maribora. Privatna kato-
liška TELEPACE pa je prenašala
vse, kar ji je bilo dosegljivo: od
papeževega prihoda na Brnik do
njegovega odhoda iz Maribora.
Mariborsko popoldne je TELE-
PACE prenašala žal brez nepos-
redne slike, ampak samo s komen-
tarjem in projekcijo fotografij.
Papež v "balkanski Švici" je nas-
lovil prestavitev Slovenije katoliški
časopis AVVENIRE. Petkov os-
rednji dnevnik televizijske mreže
RAITRE pa je prispevek začel z
besedami: Če bi ves Balkan bil
Ljubljana! Ze iz teh dveh naslovov
je moč razbrati po eni strani, da
Italijani kljub njeni izrazito
srednjeevropski zemljepisni legi
Slovenijo štejejo med "vzhodne" in
"balkanske" dežele, po drugi strani
pa, da jo občudujejo glede njene
ekonomske situacije in odmaknje-
nosti od vojnih dogajanj na Balka-
nu.
AVVENIRE je ugotovil, da je
Slovenija gospodarsko najbolj raz-
vita vzhodnoevropska država in da
ji hitrost gospodarske rasti lahko
zavidajo tudi nekatere zahodne
države. RAIUNO pa je definiral
standard Slovencev kot dostojno
visok, vendar ne razsipniško preti-
ran.
Slovenska pokrajina je bila
predstavljena kot zelena, čista in
lepa. Reporter državne televizije,
ki je komentiral mašo na maribors-
kem letališču, ni skrival nav-
dušenja nad raznolikostjo pokraji-
ne: Ta mala dežela ima vse, bodisi
toplo sredozemsko sonce na Jadra-
nu bodisi hude mariborske zime.
Sbvence so italijanski mediji
opisovali kot habsburško dosledne
in zelo delavne ljudi. Ni jim ušlo,
da Slovenci izražamo čustva na
svoj način. Tako komentira
AVVENIRE prihod papeža na
hipodrom v Stožicah: Ni stadi-
onskih spevov, ki pričakajo papeža
v Južni Ameriki, in ni prazničnih
krikov, s katerimi ga pozdravljajo
afriške množice. Vzdušje je
družinsko in ganjenost ponotranje-
na. Televizijski reporter iz Maribo-
ra pa je napovedal zborovsko petje
s temi besedami: Ti ljudje pojejo
presunljivo otožne pesmi.
Poleg imponentnega zborovskega
petja so italijanske novinarje nago-
vorile še druge slovenske navade,
zlasti zvonjenje, pritrkavanje in
postavljanje mlajev.
Pustimo ob strani Ljubljano in
Postojno in si poglejmo, kako je
bilo predstavljeno mesto Maribor.
V neposrednem prenosu z letališča
so ga opisali kot staro slovensko
mesto, pogreznjeno med zelene
griče, kije velikokrat bilo material-
no in duhovno rušeno, a se je vsa-
kokrat znalo ponovno preroditi.
Čudovito mestno jedro naj bi bilo
znamenje zdajšnega preroda. Po
drugi svetovni vojni so Maribor po-
selili delavci z juga, oblast ga je
močno industrializirala in tako je
postal najbolj socialistično slo-
vensko mesto. Danes pa nosi titulo
najbolj sekulariziranega slovenske-
ga mesta.
Slovenija: kdo se boji papeža?
je naslovila članek FAMIGLIA
CRISTIANA - zajetna te-
denska revija z milijonsko nak-
lado.   Berlusconijeva  televizija
CANALE 5 pa je napovedala
papeževo potovanje v Slovenijo kot
težki obisk. Prispevka se nanašata
na napeto ozračje med državo in
Cerkvijo. RAIUNO je v petek
zvečer povzelta Cerkveno-državni
konflikt v dve točki: odsotnostvers-
kega pouka v šoli ter pravica do
splava, kije samo v Sloveniji zapi-
sana v ustavo. Ostali mediji so do-
dajali še problem denacionalizaci-
je.
Medtem ko so katoliški mediji
podrobno poročali o vsebini
papeževih govorov in srečanj, so
jih laični povzemali v nekaj
rdečih niti. Največkrat so
papežev obisk interpretirali kot
soočenje s kulturno praznino, ki
jo je za seboj pustil komunizem,
in kot opomin, naj se Slovenija
in Evropa ne prepustita skušnjavi
divjega kapitalizma. LUNITA'
je zapisala, da je papež na ta
način hotel povedati, da se Evro-
pa še ni izkopala iz krize vrednot
in idej, ki je nastopila s padcem
berlinskega zidu. Oba največja
italijanska dnevnika pa sta mari-
borski obisk obravnavala v luči
obsodbe magije in papeževe
vzpodbude k dialogu z laično
kulturo. Papež: ne čarovnikom,
dialog z laiki je naslovil COR-
RIERE DELLA SERA, LA
REPUBBLICA pa: Svetniki in
ne astrologi za Evropo v krizi.
Evropa je bila rdeča nit preneka-
terih poročanj. Vsi mediji so povze-
li papežev izraz: To je ura resnice
za Evropo. In v evropskem smislu
je bil predstavljen tudi Slomšek.
RAIUNO ga je okarakteriziral kot
vizionarja, ki je že v prejšnem sto-
letju znal združevati dve na videz
nasprotujoči si opciji: boj za na-
rodno bit in vključevanje v širši ev-
ropski kulturni prostor. LOSSER-
VA TORE ROMANO pa je tako-
le razmišljal o sporočilu papeževe-
ga obiska: Od danes naprej ima
mariborski grb še en pomen. Gobb,
simbol miru, pred katerim se odpi-
rajo vrata utrjenega mesta, je em-
blem tega pastoralnega obiska. Iz
Maribora je ta gobb poletel proti
Evropi, ki je nedaleč od tod zaradi
strašne vojne porušena in ranjena.
Branko Cestnik - Rim
ifgDNIK - Četrtek, 30. maj 1996
šiultura, izobkaievanji
7
PIŠE: TANJA PETROVIČ / z nahrbtnikom po aziji - 4
/ krempUih
kitolske kuhinie
panes je čutiti drugačne spre-
0iembe, povezane z odpiranjem
jCitajske modernim tokovom.
Vedno več je malih privatnikov.
ulicah pa kljub naraščajoči
ijinožici avtomobilov srečate še
veliko kolesarjev, pa tudi sami
lahko najamete kolesa za majhen
jenar. Zapeljete se lahko tudi do
il lamaističnega templja, na-
jbolj znanega budističnega
templja v državi (če odmislimo
Tibet, ki ji duhovno tako ni ni-
koli pripadal). Čudež! Preživel je
kulturno revolucijo. Včasih je
bil rezidenca številnih menihov
iz Mongolije in Tibeta. Nekaj jih
še danes vztraja, čeprav dajejo
bolj vtis, da so tukaj predvsem
zato, da bi pokazali, kako je mo-
derna Kitajska strpna do vseh
vrst religioznosti. Pogovor s ti-
betanskimi menihi je potrdil
vtis o odprtosti in pregovorni
prijaznosti Tibetancev.
Do kitajskega zidu se razen
zanesenjakom ni priporočljivo
podajati s kolesom, saj je okrog
100 kilometrov iz Pekinga. V
Youth Hostlu ponujajo prevoze
do vseh treh možnosti: do turis-
tično okupiranega in zelo
obnovljenega Badalinga, nekoli-
ko manj obiskanega Mutianyuja
in najbolj strmega in turis-
tičnim množicam zato od-
maknjenega Simataja. Slednjega
smo izbrali mi in se s tem odpo-
vedali ogledu Mingovih
grobnic, ki ležijo na poti do Ba-
dalinga in sodeč po pripovedo-
vanju niso pretirano zanimive.
Simataj je praktično še
neobnovljen in se tudi danes
vije kot kača po vrhovih gorovja
takšen kot za časa dinastije
Ming (1368-1644). Nekaj
pobočij ima naklon celo do 70
stopinj in zato je odločitev za
Simataj odločitev za gorsko
turo. Poleg zadostne kondicije
je potrebna tudi zaloga stekle-
ničene vode. Domačini sicer
prodajajo svojo, vendar jo baje
polnijo kar sami (brez nadzora
sanitarnega inšpektorja, se razu-
me!). Tako sva se s Francem z
veseljem prepustila vodstvu de-
setletne deklice, vode pa od nje
vseeno nisva kupila. Kar prile-
pila se je na naju in kasneje, ko
sva spoznala, da se ne da odgna-
ti, smo se spoprijateljili, čeprav
je ona vztrajala pri kitajščini.
Urna je bila kot gams. Moje
Asics so kot v posmeh napredku
obutvene industrije komaj do-
hajale njene plastične sandale z
ravnimi podplati.
Opazovalnim stolpom, v kate-
rih so čepeli številni domačini,
ni bilo konca. Po dveh urah
vzpenjanja in izčrpanju rezervo-
arja vode se v potu lastnega zno-
ja zaveste, da je zid res dolg
5000 kilometrov, segajoč od
puščave Gobi do vzhodne obale
Bohajskega morja, in se ne čudi-
te več, da so ga gradili kar 2000
let. V miru se lahko posvetite
zasluženemu razgledu na gorato
pokrajino, saj je turistov pravi-
loma le za vzorec.
Deklici sva za slovo stisnila v
roko nekaj denarja, pa tudi tu-
ristični industriji proizvodnje
bombažnih majic sva dala nekaj
zaslužiti.
V Peking smo se vrnili sestra-
dani. Se dobro, da smo se že
vdali v usodo in se zanesli, da je
hrana vsaj vroča in s tem manj
oporečna, če že ni sveža. Prvih
nekaj dni so naši lačni želodci
odkrili raj v McDonald'su in
bližnji Friendship Store, trgovi-
ni z zahodno usmerjenim bla-
gom, kot je npr. kruh, mleko,
sir... Po presehtvi v cenejši
Youth Hostel pa smo se bolj
prilagodili specialitetam
domače kuhinje in se s pomočjo
lakote kaj hitro naučili upo-
rabljati palčke.
Ljubitelji riža z raznimi vrsta-
mi "dodatkov" (t.j. glavnih jedi)
pridejo na svoj račun večkrat na
dan, še celo za zajtrk. Druga
možnost so testenine, ki so v
Italijo prispele iz Kitajske. Na
severu države so iz pšenične, na
jugu pa iz riževe moke. Kulina-
rična znamenitost Pekinga je
pekinška raca. Zraven pečene
race smo dobili še račjo juho in
palačinke z neko črno omako, v
katere smo zavili koščke mesa.
Tudi cmoki z zelenjavnim ali
mesnim nadevom so pogosto na
jedilniku.
Kitajska kuhinja uporabi vse,
tudi to, kar druge kuhinje
zavržejo. Priljubljeni specialiteti
sta ribja glava in piščančja noga.
Največ pospravijo svinjine in
perutnine, pripravljene z veliko
količino olja in sojine omake.
Na ulicah se vedno nekaj peče
in cvre. Že sam pogled na
mastne zalogaje, ki so prosto vi-
seli na ulici, in neprijetne vonja-
ve so bili zadosten razlog, da
smo hitreje vzeli pot pod noge.
Sčasoma smo se nekoliko bolj
"kulinarično aklimatizirali",
vendar z ulice kljub vsemu nis-
mo mogli nikoli jesti.
Obisk velike tržnice v sre-
dišču prestolnice se je sprevrgel
v nočno moro. Po tistem, ko
sem bila soočena z živimi sesta-
vinami za v lonec, sem lahko
nekaj dni jedla samo v McDo-
nald'su. To so bile razne vrste
kač in drugih plazilcev, žab in
krastač in rib, ki so imele bele
lise po telesu in so delovale na-
pol segnite pri živem telesu.
Tudi podgane so čakale na ekse-
kucijo. Po tleh je bilo polno
vode, zrak pa prepojen z von-
jem, ki je bil v popolnem nas-
protju z razvajenim evropskim
nosom.
Kitajska kuhinja se deli na pe-
kinško, šanghajsko in kan-
tonsko, ki obe črpata kulina-
rične ideje iz morskih sadežev,
ter sečuansko, znano po svoji
pekoči pripravi hrane, zaradi
česar boste popili zraven tudi
večje količine tekočine.
Najljubša pijača je čaj. Osnov-
no izbiro imate med črnim (po
katerem sežete še rajši, če vas
muči diarea), zelenim in jasmi-
novim, ki mu ponekod dodajo
jasminov cvet. Kitajci res skrbi-
jo, da ne dehidrirajo. V stekle-
nih kozarcih, ki jih pri nas upo-
rabljamo za vlaganje zelenjave
in sadja za ozimnico, po ves dan
nosijo s seboj rumeno-rjavo
tekočino. Pijejo ga večinoma
nesladkanega, najbrž zato, da
pride grenak priokus bolj do iz-
raza. Mi pa smo ves čas sanjali o
domačem lipovem, planinskem
in sadnem ...
Tisti, ki se ne morejo odreči
alkoholu, se lahko potolažijo s
pivom, ocenjenim z izrazom pit-
no, kakšnih superlativov pa bi
se raje vzdržala. Na srečo izbira
ni majhna in z malo eksperi-
mentiranja lahko najdete
kakšno prav sprejemljivo zna-
mko (npr. five starš in tsingtao).
Lamaistični tempelj
Pri vinu je potrebna večja pre-
vidnost. Pod tem imenom ne
dobite vedno žlahtne kapljice,
pridobljene iz grozdja. Spustite
se lahko v avanturo in poskusite
riževo vino ali pa celo vino iz
krizantem, ki je izredno sladko
in je temne rjavorumene barve.
Če vas okrog dneva mrtvih
obišče kakšen Kitajec, poskrbi-
te, da ne bo prišel do grobov in
vam žlahtne krizanteme spre-
menil - v vino!
Nagradno turistiino vprašanje
Ta konec tedna bo v zna-
menju visokega jubileja tu-
rističnega društva Ptuj, ki bo
110-obletnico proslavilo s
tridnevnimi prireditvami.
V teh dneh se bodo v Ptuju
in okolici mudili številni
gostje od drugod, ki jim bo
mesto skupaj z njegovimi
prebivalci izreklo toplo dobro-
došlico. Turistični delavci
Ptuja imajo novo priložnost,
da se izkažejo kot dobri gosti-
telji in v najlepši luči pokažejo
to, kar imajo.
Junija bo tudi tradicionalna
prireditev turističnega društva
Gomila, ki jo pripravljajo v
počastitev dneva državnosti,
obletnice postavitvega tretjega
razglednega stolpa in zlatega
jubileja, ki ga praznujejo letos.
Nagrado za pravilen odgovor,
da letos praznuje zlati jubilej
TD Gomila, bomo izročili
Anici Puntigam iz Orešja 21,
Ptuj. Čestitamo!
Današnje vprašanje je
vezano na Terme Ptuj. Kateri
naravni dejavnik uporabljajo
pri zdravljenju v ptujskih Ter-
mah? Nagrada za pravilen od-
govor so poleg muzejskih
publikacij tudi vstopnice za
kopanje. Odgovore pričakuje-
mo v uredništvu Tednika,
Raičeva ulica 6, Ptuj, do 7. ju-
nija.
TEDNIKOVA KNJIGARNICA / MEDNARODNI KNJIŽNI KVIZ -9
OfrocI mm boliši svet
Knjižni kviz se je krepko pre-
vesil čez polovico. Pred vami je
že deveta uganka, ki je povezana
s pravicami otrok in odraslih.
Slednje pogosto slišimo tarnati,
kako težko je življenje. Vendar
ie to ravno takšno, kot ga nare-
'iinio sami. Težavnost otroških
življenj pa je odvisna od nas,
odraslih.
Prijateljstvo in RAZUME-
VANJE sta osrednji vrednoti
življenja malih in velikih. Prav
o teh dragocenostih pripoveduje
knjiga, ki skriva geslo devete
Uganke.
DEVETA UGANKA
Rosa Guy je avtorica mla-
dinskega romana Prijateljici, ki
je izšel pri Mladinski knjigi v
Ljubljani v zbirki Zlata knjiga.
Temnopolta pisateljica Rosa
Guy je bila rojena na Trinidadu,
živi na Haitiju in v New Yorku.
Izpod njenega peresa so črtice
Otroci hrepenenja, povest Ptica
na mojem domu in mnoga dela
za mlade in odrasle bralce. S
knjigo Prijateljici je zaslovela po
vsem svetu, saj prijetna zgodba
opisuje probleme mladostnikov,
ki so si kljub različnim kultu-
ram močno podobni.
Phyllisia je temnopolta štiri-
najstletnica, ki ima običajne
najstniške težave. Tem se
pridruži še selitev s sončnih An-
tilskih otokov v neprijazno be-
tonsko džunglo New Yorka.
Privajanje na povsem novo
okolje, drugačno življenje, iz-
guba prijateljev zamajejo Phylli-
sino mlado življenje. "Potrebo-
vala sem Edith. Potrebovala
sem prijateljico, ki bi RAZU-
MELA, kaj prestajam," pravi
glavna junakinja. RAZUME-
VANJE je lažje, če tudi sami
premoremo takšno ali podobno
izkušnjo. In knjige dajejo obilo
tistega, česar sami ne bomo
doživeli, a bomo strpnejši in
bolj razumevajoči.
Pravilno izpolnjeno knjižno
okence nemudoma pošljite v
KNJIŽNICO IVANA
POTRČA, Minoritski trg 1,
2250 Ptuj, z oznako KVIZ. Pra-
vilna rešitev z nekaj sreče vas bo
obogatila s knjižno nagrado, ki
jo podarjata knjižnica in Nova
Kreditna banka Maribor -
Podružnica Ptuj. KLARA ŠMI-
GOC, Rimska ploščad 23, Ptuj,
je nagrajenka prejšnje uganke. V
Mladinskem oddelku Knjižnice
Ivana Potrča jo čaka knjiga
Skorček norček, pisatelja Jožeta
Snoja.
KNJIŽNE NOVOSTI
V MLADINSKEM
ODDELKU
Kmalu bo nastopil težko
pričakovani čas počitnic. Da bi
bile te brezskrbne in prijetne,
vam predstavljam nove knjige,
ki bodo pomagale izboljšati
šolski uspeh pri različnih pred-
metih. Prav tako bodo dobro-
došle odraslim bralcem, da bodo
laže razumeli in pomagali mla-
dim.
POSEGI V NARAVO je nas
lov nove knjižne zbirke založbe
DZS. Avtorica J^ne Walker v
treh knjigah (Onesnaževanje
ozračja. Uničevanje življenjskih
prostorov. Ozonska luknja)
enostavno odgovarja na temel-
jna ekološka vprašanja. Knjige
so bogato ilustrirane in imajo
dodan slovar strokovnih izra-
zov. Vso zbirko je za slovenske
bralce prevedla Maja Ondračka.
Knjige so namenjene otrokom
od tretjega razreda dalje.
REŠI ME - REŠIM TE je
priročnik, ki bo marsikateremu
osmošolcu pomagal iz zagate pri
slovenskem jeziku. V knjigi so
učiteljice predstavile 27 umet-
nostnih in neumetnostnih bese-
dil na osnovi testnih vprašanj.
Reševanje nalog iz te knjige
(priložene so rešitve) bo utrdilo
znanje in spretnost izpolnjevan-
ja pisnih vprašanj. Knjiga je
izšla pri založbi Rokus iz Ljubl-
jane, ki je podoben priročnik
pripravila tudi za sedmi razred
osnovne šole.
SLOVNICA, ODČARANA
ČAROVNICA je nova imenitna
knjiga priljubljene avtorice Ber-
te Golob, ki slovi med mladimi
bralci s številnimi knjigami. Te
so praviloma uvrščene med
poučne,a so tako humorne in
prijetno berljive, da jih otroci
radi berejo tudi za kratek čas.
Slovnica, odčarana čarovnica je
zbirka igrivih pesmic, ki poda-
jajo osnovne slovnične pojme.
Vesele rime je ilustriral Marjan
Manček, izšle pa so pri založbi
Mihelač in Nešovič v Ljublja-
ni.Knjiga je primerna otrokom
nižje stopnje osnovne šole, pa
tudi učenci iz višjih razredov
lahko sežejo po njej.
POTOVANJE V TIŠINO je
prva med knjigami na slo-
venskem knjižnem trgu, na-
menjena sprostitveni vzgoji.
Avtorici Renata Srebot in Kris-
tina Menih predstavljata z na-
tančnimi navodili najrazličnejše
metode in oblike sproščanja za
otroke. Priročnik je namenjen
predvsem odraslim, ki se po-
klicno ukvarjajo z vzgojo; v
pomoč bo tudi staršem. V uvo-
du h knjigi je zapisano: Za vse
otroke, ki ne morejo niti minute
pri miru sedeti, ki si grizejo
nohte, ki se ne znajo zbrati pri
nalogah, ki mislijo, da je tele-
vizija najpomembnejša stvar na
svetu, ki zvečer ne morejo zas-
pati, ki se vsega takoj naveličajo,
ki jih muči dolgčas, ki so veno-
mer zaspani, ki mislijo, da so
brez domišljije, ki živijo v veli-
kih mestih, v majhnih stano-
vanjih, KI NE POZNAJO
TIŠINE ... Knjiga je izšla pri
založbi DZS v zbirki Pedagoška
obzorja.
PISMA ZALJUBLJENE
NAJSTNICE so 288. knjiga iz
mladim priljubljene zbirke
Knjižnica Sinjega galeba, ki jo
vrsto let izdaja Mladinska knji-
ga. Claire Robertson poznavals-
ko popisuje tipične probleme
najstnice na nekoliko neo-
bičajen način. Gilly Freeborne,
tako je ime glavni junakinji, je
neumorna v pisanju pisem
Aleksi Srčnik, ki vodi časopisno
rubriko za probleme mladih.
Knjiga ima skoraj dvesto strani,
ki odkrivajo kot skrivni
dnevnik vse velikanske težave
odraščajočih deklet. Pisma zal-
jubljene najstnice bodo krat-
kočasno branje mladim v poduk
in odraslim v spomin.
Ullana Klemenili
Prej prebereš sposojeno
knjigo kakor kupljeno.
(Angleški pregovor)
8
POSLOVNA SPOROČILA

STOJNCI
Bencinski servh
OMV lstrt»henx
OMV Istrabenz Koper, fi-
nančno najmočnejša in na-
jvečja družba v skupini
Istrabenz, je minuli petek v
Stojncih odprla nov bencins-
ki servis, ki sodi med manjše.
Servis bo zadovoljeval potre-
be voznikov, saj popolnoma
ustreza evropskim merilom
kakovosti in ekološke
osveščenosti, poleg osnovne
ponudbe goriv pa ga do-
polnjujejo še druge de-
javnosti.
Črpalni stolpiči bodo omo-
gočali polnjenje neosvinčenega,
osvinčenega in dizelskega gori-
va, kupcem pa je na voljo tudi
prodaja kurilnega olja. Ob servi-
su sta postavljena še samopos-
trežni minimarket in bistro. Vse
storitve na bencinskem servisu
bo mogoče plačati poleg gotovi-
ne tudi s plačilnimi karticami.
Servis bo odprt od 6. do 22. ure.
Najemnica bencinskega servisa
je domačinka, mlada podjetnica
Miroslava Roškar.
Na tiskovni konferenci je
glavni direktor družbe OMV
Istrabenz Jordan Klabjan pove-
dal, da so se uspešno prilagodili
standardom na področju tehno-
logije, ponudbe in ekologije.
Njihove bencinske črpalke so
moderni bencinski servisi - po
kakovosti in tehnologoji povsod
enaki, razlikujejo se le po veli-
kosti. V zadnjih dveh letih pro-
dirajo uspešno tudi v severov-
zhodno Slovenijo. Najprej je bil
načrtovan servis v Ptuju, kasneje
v Dravogradu, Mariboru, Murs-
ki Soboti, Ormožu ... Povsod
drugod so servisi sedaj že zgraje-
ni, le za Ptuj ni mogoče poveda-
ti, kdaj bo tu servis družbe OMV
Istrabenz. Naložba v Stojncih,
njihov 75. servis, je veljala 160
milijonov tolarjev. Letno
načrtujejo prodati nad tri milijo-
ne litrov goriv. Naložbo so zasta-
vili dolgoročno, računajo na
povečanje prometa v samem kra-
ju in okolici, pa tudi na medna-
rodni promet.
Nada KOTAR
Najemnika sta domačina zakonca Roškar (v sredini)
Direktor družbe OfVlV
Istrabenz Jordan Klabjan
f EDNIK 30 maj 1996
po naših krajih - 9
9lilodi in droga
y okviru prireditve Veter v laseh - s športom proti drogi je v petek
opoldne potekala v Domu Franca Krambergerja okrogla
^iza. S to dobrodelno akcijo so prireditelji tudi ptujskim
gladim ponudili drugačen pogled na življenje: vesel,
sproščen, dinamičen, prevetren.
Okroglo mizo je vodil dr. Rajko
grglez, strokovni del razprave pa
predstavila mag. Bojan
Sinko, vodja Dispanzerja za
mentalno zdravje pri ptujskem
zdravstvenem domu in predsed-
nik Lokalne akcijske skupine za
preprečevanje zasvojenosti ptuj-
ske mestne občine, in Aleksan-
der Solovjev s ptujskega Centra
23 socialno delo in vodja podpro-
jekta v okviru projekta Ptuj zdra-
vo mesto - Preventiva in mladi.
Ob omenjenih so želeli doprines-
ti k razpravi in zaključkom svoj
delež tudi predsednik Zelenih
Slovenije Vane Gošnik, pred-
sednik Športne unije Slovenije
Rado Cvetek, Ivan Čuš, pred-
sednik TVD Partizan Ptuj, Ervin
Hojker, podžupan MO Ptuj,
predstavniki Mladih Zelenih
Ptuja, predstavnica VVZ Ptuj,
predstavnica Kluba zdravljenih
alkoholikov Ptuj, predstavnik
župnije sv. Ožbolt ter še mnogi
drugi, med njimi (žal edini mla-
di) učenci OŠ Olga Meglic. Po
predstavitvi strokovnega pogle-
da na problematiko legalnih in
ilegalnih drog ter možnih pre-
ventivnih pristopov na splošno
in na Ptuju se je razvila diskusija,
ki je na trenutke zazvenela pole-
mično, toda dobronamerno.
Mag. Bojan Sinko je prestavil le-
galne in ilegalne droge ter
učinke, ki jih v njih iščejo mladi,
govoril je o pogostosti tega poja-
va na Ptuju in poudaril, da zaen-
krat nimamo problemov z zasvo-
jenci opiati in velik del zaslug
temu dejstvu pripisal vsemu, kar
se je nudilo mladim pri nas pred
leti predvsem na šolah ter mno-
gim preprečevalnim občinskim
programom ter pravočasnemu
aktiviranju Lokalne akcijske
skupine za preprečevanje zasvo-
jenosti. Prav tako je prestavil
Dispanzer za mentalno zdravje
in način njegovega predvsem
preprečevalnega dela. Poudaril
pa je zaskrbljajoč problem alko-
hola in cigaret med mladimi na
Ptuju, kar je zaradi dostopnosti
in zelo pozitivnega odnosa odras-
lih Ptujčanov najbolj ogrožajoče.
Aleksander Solovjev je prestavil
predvsem uspešno delo Centra za
socialno delo v zvezi z delikvent-
nostjo pri otrocih in mladostni-
kih, saj je po desetih letih preven-
tivnega dela delikvenca pri otro-
cih in mladostnikih na ptujskem
področju bistveno upadla.
Predsednik ŠUS Rado Cvetek je
poudaril predvsem pomen
osmislitve prostega časa pri mla-
dih s športom. Tudi predsednik
ZS Vane Gošnik je poudaril po-
men akcije za vseslovenski pros-
tor in kritiziral vlado, da te sicer
nevladne akcije tudi finančno ne
podpre.
Ervin Hojker je poudaril pomen
Ptuja - zdravega mesta pri ure-
sničevanju in podpiranju takih
akcij in možnosti, ki jih imajo
mladi s športom na Ptuju, in tudi
dejstvo, da je ptujski mestni svet
namenil mladim 7 milijonov to-
larjev za uresničevanje njihovih
ustvarjalnih projektov. Poudaril
je, da je treba dati mladim veliko
možnosti, da bi svojo energijo
ustvarjalno uporabili.
Diskusija je še pokazala, da tudi
Cerkev dela na tem področju,
toda po mnenju patra Mihe iz
župnije sv. Ožbolta še ne dovolj,
da bi vsem mladim bila dana
možnost za osmislitev življenja.
V diskusiji se je pokazalo, da
ptujski CID ni uresničil pričako-
vanj, da mladi na Ptuju razen dis-
co klubov in ne vsem dosegljivih
športnih klubov pravzaprav ni-
majo mnogo na razpolago. Iz-
kristariziralo se je tudi nesporno
dejstvo, da so mladi različni v
svojih interesih glede sprostitve,
da eni želijo za to šport, drugi
ročk glasbo in zabavo, tretji li-
kovno izražanje, itd. Zato so bili
tudi sklepi dveurne okrogle mize
naslednji:
- sedanje športne in vse druge
aktivnosti in objekte približajmo
mladim,
- bodimo odrasli sami vzor mla-
dim,
- šport naj bo res za vse, toda
nudimo vsem mladim vse raz-
ličnosti (od ročk glasbe do plesa,
likovnega izražanja ipd.), upošte-
vajmo njihovo individualnost.
Nesporno pa nas mora biti ta
hip najbolj strah za naše otroke
in mladino zaradi grozovite
dostopnosti legalnih drog in
njihove uporabe ter posledic.
Zakaj sta alkohol in cigareta
prisotna na Ptuju tudi pri športu
(množičnem in vrhunskih pri-
reditvah), okrogla miza ni dala
odgovora!
mag. Bojan Sinko
Zaietek reševanja
statusa muzeja
Ptujski mestni svetniki so dnevni red 18. seje razširili s
sklepom o vrednosti točke za izračun komunalnih taks v
mestni občini Ptuj. Sklenili so tudi, da bodo predlog pravil-
nika o pogojih in postopku za prodajo poslovnih prostorov
in drugih nepremičnin občanom in pravnim osebam obrav-
navali in sprejeli po hitrem postopku. Brez bistvenih pri-
pomb so sprejeli informacijo o realizaciji proračuna v ob-
dobju januar - marec '96, ki izkazuje sorazmerno visoko
realizacijo (954,388 milijonov) pri prihodkih, kar pa je pos-
ledica prenesenih sredstev iz prejšnjega leta, ki znašajo kar
31,5 odstotka skupno realiziranih prihodkov.
Brez presežka izkazujejo prihod-
ki proračuna v prvem tromesečju
letos 24,66-odstotno realizacijo.
Odhodki so v tem obdobju
doseženi v višini 480,281 milijo-
ne tolarjev ali 15,57 odstotka gle-
de na plan. Največjo porabo je v
tem obdobju doseglo izo-
braževanje, kar je tudi razumlji-
vo zaradi izvajanja velikih in-
vesticij na tem področju, zlasti še
v osnovnih šolah Ljudski vrt in
Hajdina, za kateri pa je država
dolžna kar 113 milijonov tolar-
jev, kar pomeni, da se investiciji
v tem obdobju v glavnem izvajata
z denarjem ptujskega proračuna.
O tromesečni realizaciji pro-
računa so pred ponedeljkovo sejo
razpravljali vsi odbori mestnega
sveta, pisne pripombe pa sta pos-
redovala dva: odbor za družbene
dejavnosti in odbor za gospo-
darstvo. Nekateri svetniki so pri
obravnavi pogrešali poročilo o
realizaciji sklada stavbnih
zemljišč v tem obdobju. Nihče pa
ni pogrešal poročila nadzornega
odbora mestne občine, ki je in-
formacijo o proračunu obravna-
val po seji sveta. Slovenski
krščanski demokrati zahtevajo
poročili o kurentovanju in Do-
brotah slovenskih kmetij - prire-
ditvah, ki se sofinancirata iz jav-
nih sredstev, za druge porabnike
proračuna, ki se v celoti ali pa v
večini financirajo iz proračuna,
pa takih poročil svetniki niso
zahtevali.
Ponovno se je zapletlo pri obrav-
navi in sprejemanju predloga od-
loka o ustanovitvi javnega zavo-
da Pokrajinski muzej Ptuj.
Amandmaji, ki sta jih je vložila
mestna občina Ptuj oziroma
župan dr. Luci in odbor za
družbene dejavnosti, so bili spre-
jeti brez pripomb. Predlog
amandmaja vodje poslanske sku-
pine LDS Lidije Majnik o tem,
da se črta zadnja alinea prvega
odstavka sedmega člena, ki
zahteva od kandidata za direk-
torja Pokrajinskega muzeja Ptuj
tudi znanstvenoraziskovalno
delo na področju humanistike
(ali naj bo direktor menedžer ali
raziskovalec), pa je razdelil svet-
nike. Lidija Majnik je v obraz-
ložitvi amandmaja povedala, da
je bila ta alinea v odlok vključena
tik pred zdajci in to na predlog
svetnikov iz ormoške občine,
čeprav je sedež muzeja v Ptuj. Po
glasovanju svetnikov amandma
ni bil sprejet in alinea je ostala.
Odlok o ustanovitvi Pokrajin-
skega muzeja Ptuj pa je bil v na-
daljevanju seje sprejet z večino
glasov, pomeni pa začetek raz-
reševanja razmer v ptujskem mu-
zeju. Vršilca dolžnosti direktorja
naj bi sveta obeh občin imenova-
la že na naslednjih seja sejah s
posebnim sklepom.
Na zahtevo svetnikov je bil pred-
stavljen tudi dopis ministrstva za
kulturo R Slovenije, ki ga je pod-
pisal minister dr. Janez Dular, da
bo R Slovenija zagotavljala denar
za redno delovanja muzeja in nje-
gov razvoj ne glede na njegov sta-
tus, ali bo imel pokrajinski ali
mestni značaj. Prav tako so vse
nove občine s pisnimi sklepi pre-
nesle ustanoviteljske pravice in
dolžnosti na mestno občino.
MANJ ZA
PARKIRANJE
Drugi odloki, o katerih so v po-
nedeljek razpravljali ptujski
svetniki, so bili bolj ali manj
sprejeti brez pripomb. Tako od-
lok o komunalnih taksah s skle-
pom o vrednosti točke za izračun
komunalnih taks v mestni občini
Ptuj, ki določa komunalne takse
za uporabo nekaterih predmetov
in storitev ter višino taks (tarifo).
Pri tem odloku velja posebej opo-
zoriti na spremembe parkirnine:
zaradi slabe zasedenosti parki-
rišča za avtobusno postajo so jo
znižali z deset na pet točk za vsa-
ko začeto uro parkiranja za oseb-
no vozilo. Če je vrednost točke za
izračun komunalnih taks osem
SIT, ni težko izračunati, koliko
bo po novem znašala uporaba
tega parkirišča. Zvišali pa so ceno
parkiranja v Miklošičevi ulici, na
Slomškovem in Slovenskem trgu
ter v Prešernovi ulici vse do
križišča s Cankarjevo, da se čim
bolj izprazni staro mestno jedro,
kjer je taksa za vsako začeto uro
parkiranja za osebno vozilo po
novem 20 točk, na parkirišču v
Vodnikovi ulici pa 12,5 točke.
Ptujski svetniki so s posebnim
odobravanjem sprejeli osnutek
odloka o gospodarjenju s komu-
nalnimi odpadki na območju
mestne občine Ptuj, s katerim se
določene vrste odpadkov, njiho-
vo zbiranje, transport in deponi-
ranje, subjekti gospodarjenja z
odpadki ter ukrepi za pre-
prečevanje deponiranja odpad-
kov na divjih odlagališčih. Pred-
met tega odloka pa niso posebni
odpadki. Najbolj je svetnike za-
nimalo, kako bo zagotovljen nad-
zor nad izvajanjem tega odloka.
To bo predvsem domena komu-
nalnega inšpektorja, ki je v mest-
ni občini en sam in še tega v glav-
nem siUmo, da se ukvarja s pro-
metnimi problemi. Več bo jasno,
ko bodo sprejeti vsi potrebni pra-
vilniki; ti morajo biti sprejeti tri
mesece po uveljavitvi tega odlo-
ka.
Ptujski svetniki so v ponedeljek
imeli tudi vrsto pobud in
vprašanj, o tem pa več v pri-
hodnji številki, ko bomo pisaU
tudi o nekaterih kadrovskih
rešitvah v mestni občini Ptuj.
MG
ZDAJ V
KULTURI
Monografija
o papežu v
Sloveniji
Natanko teden dni po
obisku papeža je Infor-
macijska družba NV
Press iz Ptuja predsta-
vila prvo monografijo o
tem doogodku, ki jo je
naslovila Papež Janez
Pavel II. v Sloveniji.
Monografija s številni-
mi fotografijami in be-
sedilom predstavlja
popotovanje papeža po
naši državi in njegova
srečanja pri nas.
Od tod in tam
LENART 9
Občni zbor
gasilske zveze
v novi dvorani lenarškega gasil-
skega doma je bil 41. redni letni
občni zbor GZ Lenart. Na njem
so razpravljali o delu zveze v pre-
teklem letu in sprejeli delovni
program za letos. V vseh društvih
so namenjali posebno skrb
požarni preventivi, strokovnemu
izobraževanju in usposabljanju,
pa tudi delu z mladimi. Na neka-
terih osnovnih šolah so društva
Mladi gasilec, ki dobro delajo in
skrbijo za gasilski naraščaj. Lani
so gasilci posredovali ob 12
požarih, enkrat pa so pomagali
pri prometni nesreči. Udeležili
so se številnih društvenih prire-
ditev in strokovnih srečanj. Ga-
silstvo ima v lenarški občini dol-
go tradicijo, saj je bila prva
požarna bramba ustanovljena v
Lenartu že davnega leta 1874, pri
Sveti Trojici pa leta 1875. Na
občnem zboru so govorili tudi o
letošnjem programu izo-
braževanja in sklenili, da bodo
pripravili tradicionalni dan ga-
silcev občine Lenart. Razpravlja-
li so tudi o nekaterih drugih
vprašanjih, ki zadevajo opremlje-
nost društev za zaščito in
reševanje. Prav modernizaciji
opreme in gasilske tehnike bodo
namenjali posebno skrb.
MT
DORNAVA •
Seja vaškega
odbora
Novoustanovljeni vaški odbor za
vas Dornava, ki ga vodi Janko
Horvat, se je pred kratkim sestal
s tamkajšnjimi svetniki. Dogo-
vorili so se, kako bodo ure-
sničevali plan, ki so si ga zadali
pred referendumom za občinski
samoprispevek. Največ pozor-
nosti so namenili problematiki
meteornih vod, saj je zadnje
neurje povzročilo Dornavčanom
veliko škode. Posebna komisija,
ki jo vodi Branko Ciglar, je ugo-
tovila, da je voda zalila dvorišča
in kleti, ker so neurejeni obcestni
jarki ter drugi odtoki. Stanje na
terenu si je ogledal tudi Milan
Pavlica z oddelka za okolje in
prostor pri mestni občini Ptuj ter
dodal, da bodo vse tiste napake,
ki so v njihovi pristojnosti, kma-
lu odpravili.
Za tajnico vaškega odbora so iz-
volili Slavico Bratuša, Janez Zver
bo skrbel za stike z javnostjo, Jan-
ko Petek pa za hišniška opravila
tistih objektov, ki so v lasti vaške
skupnosti.
MS
10- po naših krajih
30. maj 1996 ■  TEDNIK
PTUJ / SKUPNOST STARIH MEST
Stari pmblemi' no^iam
Skupnost starih mest v Republiki Sloveniji so v letu 1993
ustanovile občine Piran, Ptuj in Škof}a Loka, da bi zago-
tovile organizirano sodelovanje pri izvajanju prenove
starih mestnih jeder in uveljavile projekte prenove teh je-
der v okviru nacionalnega programa. %
V petek so v Miheličevi galeri-
ji v Ptuju odprli razstavo projek-
tov prenove skupnosti starih
mest, ki predstavlja vsa tri mesta
in nekatere njihove pomembne
projekte prenove. Ptuj se pred-
stavlja s prenovo malega gradu,
Piran s Tartinijevim gleda-
liščem, Škofja Loka pa projekt
prenove kašče. Odprtje razstave
je bila priložnost, da smo se po
daljšem času ponovno zanimali
za delo skupnosti starih mest.
Kot je povedala Metka
Korošec, dipl. pravnica, vodja
oddelka za splošne zadeve v
mestni občini Ptuj, ki je tudi čla-
nica delovne skupine skupnosti
starih mest, je bil poglavitni cilj
ustanovitve skupnosti zagotovi-
tev boljših materialnih razmer
za prenove in oživljanje starih
mest ter strokovnih rešitev na
tem področju in s tem ohranjan-
je kulturne dediščine.
"V minulih treh letih se je
skupnost največ ukvarjala in si
prizadevala za spremembo zako-
nodaje na področju varstva kul-
turne dediščine, urejanja prosto-
ra in na stanovanjskem po-
dročju. Med drugim si je priza-
devala, da se prenova starih
mestnih jeder vključi v nacio-
nalni program in da se sistemsko
reši financiranje prenove. Pose-
bej uspešna je bila pri zagotav-
ljanju sredstev za prenovo stano-
vanj v starih mestnih jedrih in
pri vključitvi prenove starih
mestnih jeder v nacionalni sta-
novanjski program. Manj  pa
smo bili uspešni na kulturnem
področju. Predlagali smo kar ne-
kaj sprememb, ki bi pospešile
prenovo, a žal niso bile sprejete.
V okviru skupnosti smo se tudi
dogovorili, da vsaka občina pri-
pravi po en projekt obnove in ga
pošlje ministrstvu za kulturo;
Ptuj je predlagal dominikanski
samostan. Kot vemo, iz teh pro-
jektov ni bilo nič.
Čisto moje ugotovitve pa so,
da v delo skupnosti oziroma pre-
nove starih mestnih jeder pre-
malo vključujemo izvajalske in
projektantske organizacije, saj bi
z izmenjavo izkušenj lahko
prišli do nekaterih bistveno
boljših rešitev. To bo tudi ena od
naših bodočih nalog. V skupnos-
ti tudi podpiramo prizadevanja,
da bi občini Piran in Škofja
Loka glede na njun status stare-
ga mesta postali mestni občini.
Ena od nalog skupnosti je tudi
izdelava celostne podobe skup-
nosti starih mest."
Skupnost bo v tem letu svojo
dejavnost usmerila predvsem v
aktivnosti za vključitev prenove
starih mest v nacionalni kiU^jj^
ni program, v oblikovanje zal^,^
nodaje na področju kulture
urejanja prostora, oblikovanja
stališč za sistemsko rešitev f,
nanciranja prenove (fondacij^
skladi, združenja, mednarodt^j
viri financiranja), sodelovanje ^
republiškimi institucijami
področju prenove in varstva km.
turne dediščine, povezavo s so,
rodnimi asociacijami v tujinj
sodelovanje in izmenjavo na po!
dročju turizma in kulture tet
prijavo skupnih raziskovalniij
projektov in organiziranje siro.
kovnih posvetovanj s področja
prenove in varstva spomenikov
(sanacija zidne gobe v starih ob-
jektih, sanacija fasad na starih
zgradbah). Glavne naloge skup.
nosti v letu 1996 so vezane na k-
vajanje nalog na kulturnem po.
dročju, promocijo skupnosti jn
vključevanje v mednarodne in.
stitucije.
Skupnost ima v tem letu sedež
v Piranu.
MG
PTUJ / OBISK DIREKTORJA IRSKEGA ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE
Podobno reševanje
brezposelnosti
Direktor Zavoda za zaposlovanje R Slovenije Jože Glazer je v
nedeljo, ponedeljek in torek gostil direktorja irskega zavoda za za-
poslovanje dr. Johna Lyncha, ki si je med tridnevnim obiskom
Slovenije v nedeljo ogledal tudi Ptuj. Sprehodil se je med mestni-
mi znamenitostmi in se za daljši čas ustavil tudi v ptujskem mu-
zeju. Zelo je pohvalil vodstvo po muzeju, odlično znanje ang-
leškega jezika in odlično predstavitev muzejskega bogastva ter
urejenost muzeja. Posebej sta ga navdušili glasbena zbirka in
mesto samo. V spominu mu bo ostal tudi ogled ptujske kleti, kjer
so ga seznanili s tradicijo kletarjenja na širšem območju Ptuja.
Čeprav je bila nedelja, se je
srečal tudi s predstavniki Urada
za delo v Ptuju, kjer ga je vodja
Žare Markovič seznanil z delom.
V ponedeljek je imel dr.
Lynch delovne pogovore na
sedežu republiškega zavoda za
zaposlovanje, kjer se je podrob-
no seznanil z njegovim delom in
organizacijo. Tridnevni obisk v
Sloveniji je dr. Lynch končal s
pogovori o sodelovanju med ir-
skim in slovenskim zavodom za
zaposlovanje, predvsem pri pre-
strukturiranju podjetij in sode-
lovanja z delodajalci. Irska ima
približno tako stopnjo brezpo-
selnosti kot Slovenija, z oblika-
mi aktivne politike zaposlovanja
pa se lahko postavi ob bok razvi-
tim državam. Pogovori so poka-
zali, da Slovenija in Irska pro-
bleme brezposelnosti rešujeta na
podobne načine.
MG
PTUJ / CENTER HUMANISTIČNIH DEJAVNOSTI
Okrogla miza ni prinesla rešitve
Okrogla miza o razvoju ptujskega centra humanističnih
dejavnosti in preselitvi gimnazije v prostore sedanje
vojašnice ali v morebitno novogradnjo ni prinesla odgovora
na nobeno od zastavljenih vprašanj. > >
Kljub organizatorjevim
pričakovanjem, da bodo prišli na
Ptuj predstavniki štirih državnih
ministrstev, so namreč za mikro-
fon v Narodnem domu stopali
tako rekoč samo domači razpravl-
jale!. Predstavnikov ministrstev
namreč ni bilo, s čimer so jasno
pokazali, koliko jim je dejansko do
uresničitve centra humanističnih
dejavnosti na Ptuju. Čisto nič.
iVložno pa je tudi, da so Niko
Žibret z ministrstva za šolstvo in
šport, mag. Boris Žnidaršič z mi-
nistrstva za obrambo, Ivo Svetina z
ministrstva za kulturo in dr. Sto-
jan Sorčan z ministrstva za zna-
nost in tehnologijo enostavno pre-
sodili, da je okrogla miza organizi-
rana po nepotrebnem.
Iz Ljubljane sta prišla samo
prof. dr. Janko Prunk in Štefan
Horvat kot predstavnika Sloven-
skega razvojnega sveta, društva, ki
združuje številne strokovnjake,
vendar dejanske moči nima, kaj
šele denarja. Oba sta Ptujčane
podprla pri njihovi viziji centra
humanističnih dejavnosti. Sicer
pa bi za razprave predstavnikov
ptujskih institucij lahko dejali, da
so prepričevali drug drugega in
redke goste v dvorani o tem, v kar
so bili vsi že do sedaj (vsaj deklara-
tivno) prepričani. Torej v to, da je
center humanisdčnih dejavnosti
nujno potreben, da se bodo v okvi-
ru njega povezovali drug z drugim
mnogo tesneje in bolj ustvarjalno
kot doslej in da naj bi se gimnazija
preselila v sedanjo vojašnico. Vse
10 smo vedeli že pred okroglo
mizo. Če so se Ptujčani s četrtkovi-
mi razpravami potrdili v veri za
svoj projekt, prav. Kakršnihkoli
gmotnih zagotovil pa seveda drug
drugemu niso mogli dati, saj ven-
dar vsi zajemajo iz obubožanega
občinskega kulturnega škrniclja.
Za to bo vendarle moral reči kaj
konkretnega kdo iz Ljubljane.
Milena Zupanič
GORI
Spet je mesec naokoli in
osrečila nas je 17. seja občinske-
ga sveta. Cvetk je bilo na pretek,
da človek ne ve, kje začeti. Kot
bi bili vedeli, so novinarji dogo-
dek medijsko popolnoma pokri-
li, saj jih je bilo na seji kar šest.
Vendar jih je zaradi nevajenosti
na ormoške izredne razmere 50
odstotkov obupalo že po dveh
urah "konstruktivne razprave".
Vili Trofenik je nenehno opo-
zarjal svetnike, da naj si vendar
že natočijo čistega vina. Pre-
pričana sem, da bi vsi to z naj-
večjim veseljem tudi storili, a
kaj ko jih nenehno pita le s so-
kom in radensko!
Pogovarjali so se tudi o javni
snagi. Po javni nesnagi pa niso
želeli kopati.
Treba je priznati, da se svet-
niki na sejah močno zabavajo.
Večina stvari vam je tako že
znana: besedne igrice, zanke
uganke, kockanje z javnim do-
brom. Zadnje čase pa celo kvar-
topirijo, saj je bilo slišati, da
bodo poslej igrali z odprtimi
kartami.
Zato ker so prasci! In zakaj žen-
ske ne morejo dobiti bolezni no-
rih krav? Zato ker bolezen men-
da udari na možgane. Torej je
vsaka skrb glede govedine po-
polnoma odveč.
^^^^^^
Manjkalo ni niti žalitev. Tako
je eden enemu menda nekoč re-
kel, da je navaden kriminalec.
Ta se je hudo razburil, kar je
tudi razumljivo. Kdo pa hoče
dandanes biti navaden!
Po strašnem haloju okrog us-
tanovitve Ormoških novic jih
sedaj nihče noče. Tako je minil
razpis za glavega urednika brez
pričakovanega odziva. So si pa
čisto sami krivi! Zakaj pa vztra-
jajo pri novinarju, če v bistvu
potrebujejo tajnico.
Skrajni čas je, da tudi ta ru-
brika izgubi svojo nedolžnost!
Zato vam tokrat podarjamo dve
ukradeni, rahlo viUgarno obar-
vani šali. Zakaj moški ne more-
jo dobiti bolezni norih krav?
Ormož leži na sami meji s
Hrvaško in to Ormožane razje-
da in vznemirja. V svojih para-
noičnih predstavah so prišli
celo tako daleč, da na Lenti ob
Dravi, ki je le streljaj od
Hrvaške, ne postavljajo več zna-
kov STOP, ampak le še TOP.
vi-ki

SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI   SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI   SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI   SEDEM INEIPOMEMBNIH DNI
Poplava referendumov
Komentator enega izmed slo-
venskih dnevnikov se je te dni
zgražal nad Slovenci in njiho-
vim različnim odnosom do posa-
meznih vrst referendumov. Niz-
ko število zbranih podpisov za
razpis referenduma o zaprtju je-
derske elektrarne v Krškem je
zanj dodatno dokazilo, da je z
vsemi nami nekaj narobe, še
zlasti če upoštevamo, da je hkra-
ti več kot 40.000 državljanov
podprlo socialdemokratsko po-
budo za razpis referenduma o
spremembi volilnega sistema.
Komentator se seveda po ne-
potrebnem jezi, saj referendu-
mov in priprav nanje ne organi-
ziramo samo zato, da bi nekdo
avtomatično kimal posameznim
idejam in predlogom tega ali
onega protiatomskega ali poli-
tičnega lobija. Bolj bi morali
upoštevati, da je tudi glasovanje
proti nekaj normalnega.
VELIK USPEH
JANŠEVIH
SOCIALDEMOKRATOV
Ljubljanski dnevnik piše, da
se je prvič po sprejetju ustave
zgodilo, "da je nekomu uspelo
zbrati predpisanih 40 tisoč pod-
pisov pod zahtevo za tak ali dru-
gačen referendum. Podobnikova
Ljudska stranka je, čeprav je lju-
dem ponujala mamljivo dodatno
razdelitev lastniških certifika-
tov, omagala na pol poti, vsi dru-
gi, ki so upali na tak način preiz-
kušati lastno politično moč, še
prej. Pristaši zaprtja krške nuk-
learke so, na primer, kljub
pomoči iz tujine končali pri le
nekaj več kot 2000 podpisih. Po-
leg tega veliko pove tudi dejstvo,
da je Janševim socialdemokra-
tom uspelo dvajsetkrat več pod-
pisov zbrati v bistveno krajšem
času, kot so ga imeli uradno na
voljo. Pri tem je Janša znova po-
kazal svojo organizacijsko spo-
sobnost in nepopusdjivost, ko je
treba uveljaviti svojo zamisel.
Akcija zbiranja podpisov bi
lahko služila kot šolski primer,
kot učbenik učinkovite politične
organizacije."
MANIPULACIJE Z
REFERENDUMI
V Sloveniji obsujajo različna
mnenja o referendumih. Nekate-
ri to proglašajo za najvišjo
možno obliko demokracije, dru-
gi opozarjajo na možne manipu-
lacije. Manipulacija je že to, če se
hočejo referendumi razpisovati
kar po tekočem traku, če nekdo
poziva ljudi na referendum brez
potrebnega in zadostnega števila
argumentov za in proti. Posebna
oblika izigravanja in podcenje-
vanja ljudi je, denimo, nespošto-
vanje odklonilnih referendum-
skih izidov, kar se je v Sloveniji
zgodilo ob zadnji reformi lokal-
ne uprave in samouprave pred
kakšnima dvema letoma. Refe-
rendum je bil resda samo poizve-
dovalnega značaja, se pravi zgolj
informacija o razpoloženju med
ljudmi. Toda katera načelna po-
litika bi lahko kar tako zavrgla
mnenja volilcev in se odločala
proti njihovi volji? Pri nas se je
10 zgodilo.
Tista politika in tisti politiki,
ki referendum razglašajo za sam
vrh demokratičnosti in partici-
pacije ljudi pri odločanju (kar je
ob slabo organiziranih referen-
dumih sicer vprašljivo), pač ne
bi smeli po svoje interpretirati in
prikrajati referendumskih rezul-
tatov.
Če nekdo sprašuje ljudi za
mnenje, potem se ne sme bati in
ne sme podcenjevati njihovih
odgovorov. Tako kot je neoku-
sno, da nekdo popolnoma verja-
me v podatke in znanstvenost
posameznih raziskav javnega
mnenja samo dodej, dokler so
zanj ugodne.
"PLURALISTIČNE"
RAZISKAVE
JAVNEGA MNENJA?
Pred nedavnim je eden izmed
komentatorjev z desne polovice
slovenske politične scene na ve-
liko dokazoval problematičnost
in neveljavnost raziskave javne-
ga mnenja o slovenski preteklos-
ti in narodoosvobodilnem boju
samo zato, ker so bili po njego-
vem mnenju preveč pozitivni.
Ta anketa je med drugim poka-
zala, da je 67,5 odstotka Sloven-
cev o razmerah v Sloveniji v
SFRJ do volitev leta 1990, da je
"bilo marsikaj dobrega, pa tudi
marsikaj slabega". 24,8 odstotka
meni, da je bil to čas napredka in
dobrega življenja, medtem ko jih
4,6 odstotka meni, da je bil to čas
strahu in zatiranja. Kar 43,8 od-
stotka Slovencev sodi, da je bil
sistem socialističnega samou-
pravljanja dobro zamišljen, le da
ni bil tako tudi uresničen. Skoraj
80 odstotkov ocenjuje, da so kot
posamezniki v času Jugoslavije
živeli dobro (8,4 odstotka zelo
dobro, 6,3 odstotka slabo). Poboj
tisočev domobrancev po drugi
svetovni vojni 48 odstotkov
vprašanih označuje kot straho-
ten zločin, 19,5 odstotka kot ve-
liko politično napako, 11,5 od-
stotka kot tragično, a neizogibno
posledico državljanske vojne, 6,6
odstotka kot razumljivo dejanje
maščevanja in 8 odstotkov kot
kazen za izdajo lastnega naroda.
Slovenci pozitivno ocenjujejo
tudi vlogo KPS med drugo sve-
tovno vojno (7,2 odstotka zelo
pozitivno, 15,4 odstotka negativ-
no in 3,9 odstotka zelo negativ-
no). Skoraj 21 odstotkov Sloven-
cev meni, da sta imela OF in
partizanstvo podporo velike
večine prebivalstva, 40,6 odstot-
ka meni, da podporo večine pre-
bivalstva in 25,6 odstotka pod-
poro približno polovice prebi-
valstva. Velika večina Slovencev
(61,3 odstotka) pritrjuje trditvi,
da je bil leta 1941 (po okupaciji)
slovenski narod v smrtni nevar-
nosti, hkrati pa meni, da bi brez
upora pod vodstvom komunis-
tov in OF kot narod verjetno iz-
ginil. Ne strinjajo se strditvijo
(več kot 42 odstotkov), da je
upor povzročil več žrtev in da bi
bilo bolje počakati na zmago za-
veznikov. Tudi trditev, da so se
partizani borili za slovenske in-
terese, podpira več kot polovica
(55,7 odstotkov) Slovencev,
medtem ko enako trditev za do-
mobrance podpira le 17,6 odstoi;
ka vprašanih. Vprašani se tudi
ne strinjajo s trditvijo, da je bila
ustanovitev domobranske vojske
nujno dejanje samoobrambe za-
radi komunističnega nasilja
Večina Slovencev se strinja, da je
bil boj domobranskih enot na
strani okupatorja dejanje izdaje
lastnega naroda, hkrati pa se
večinsko strinjajo s trditvijo, d^
je imel od ustanovitve dom";
branskc vojske največ korist'
okupator. (Večer, 25. aprila
1996)
Nezadovoljni komentatof
predlaga uvedbo nekakšnih pl^"'
ralističnih, dvojnih raziskav ^
natančno ločenimi političnim'
barvami raziskovalcev, kar ^
bistvu ne pomeni nič drugega
kot poskus rušenja znanstven^
avtonomnosti jaavnomnenjski''
raziskovalnih inStitucij, podre'
Janje raziskovalcev interesoi"
različnih političnih opcij in vn^'
prejšnje zagotavljanje "pravit^
odgovorov s strani vprašanih-
Jak Koprive^
f EDNIK - 30. mai 1996
naši kraji in ljudje - 11
MARIBOR / ENERGETIKA IN TEROTECH '96
5e/em odprl Ptuiian Branko Šmigoi
I^a mariborskem sejmišču ob dvorani Tabor so v sobo-
to, 18. maja, zaprli vrata 5. mednarodnega sejemskega
jvojčka Energetika in Terotech - vzdrževanje. Na obeh
sejmih seje na več kot 18.270 kvadratnih metrih pokritih
in 2000 kvadratnih metrih razstavnih površin na prostem
letos predstavilo več kot 700 razstavljalcev iz 24 držav
sveta. Organizatorji pa so več kot zadovoljni tudi z obi-
skom, saj je bil še večji kot lani.
Letošnji sejemski dvojček v
Mariboru je odprl upokojen
ptujski obrtnik Branko Šmigoc
. Dovani, član sekcije instalater-
jev - energetikov, znan kot avtor
izjemno zanimive muzejske
zbirke eksponatov s področja
energetike, ogrevanja in vodo-
voda ter avtor številnih pobud
in osebnih projektov na po-
dročju turizma in promocije
Ptuja. Ob tem je povedal: "Vesel
sem in počaščen, da so mi Mari-
borčani ponudili čast, da sem
odprl sejem, in mi s tem dali
možnost za promocijo mojih
idej in zgodovinskih eksponatov
s področja energetike, ki sem jih
zbiral dobrih 40 let, jih restavri-
ral in razstavil v Ptuju. Obenem
pa moram reči, da je zelo žalost-
no, da me ptujski gospodarstve-
niki doslej v tej smeri niso razu-
meli. Prav tisti, ki naj bi skrbeli
za ugled Ptuja na področju kul-
ture in zgodovine, so mi že ne-
kajkrat obrnili hrbet. Sramota
za Ptuj, kot je sramota, da smo
zaradi nesposobnih ljudi pred
nekaj deset leti v Ptuju izpustili
iz rok organizacijo gospodarskih
razstav. Idejo so izkoristili in
nadaljevali v Gornji Radgoni in
danes je njihov sejem znan po
vsej Evropi in verjetno tudi v
svetu. Ptujskim gospodarstveni-
kom sem že pred leti predložil
projekt za rokodelski muzej, a
mi niti odgovorili niso, čeprav
nekatere ideje že črpajo iz mojih
zamisli. Vse je ostalo pri bese-
dah gospe Purgove in gospoda
Čelana, da to pač ne spada v
sklop dediščine ptujske muzej-
ske zbirke. In če je bila za vodil-
ne ptujske može moja zbirka
'brez zveze", so Mariborčani
očitno drugačnega mnenja. Z
veseljem so me vzeli pod streho
in menili, da je moja zbirka pra-
va 'živa' zgodovina rokodelstva,
ki se mora ohraniti in pokazati
mladim generacijam. Nekdanji
in sedanji občini Ptuj sem pred-
ložil že več projektov in idejnih
zamisli za razvoj turizma in go-
spodarstva; sedaj jih imajo v ro-
kah gospodarstveniki in iz njih
črpajo moje ideje. Vse je do-
kazljivo in nikakor ne gre za kle-
vetanje. Samo svoje hočem in
ničesar drugega."
-OM
Mariborski sejemski dvojček je privabil izjemno veliko obisk-
ovalcev od blizu in daleč. Foto: M. Ozmec
BIS/ 120 LET GASILSKEGA DRUŠTVA
Mladi in gasilstvo
Osnovna šola Mladika - po-
družnica Trnovska vas se je s
projektnim tednom vključila v
praznovanje 120-letnice gasil-
skega društva Biš.
V četrtek, 23. maja, so gasilci
predstavili učencem lik gasilca,
zgodovino društva, vozila in opre-
mo. Praktično so prikazali prijavo
požara, rokovanje z gasilnimi apa-
rati, tekmovalno vajo članov in
gašenje z avtomobilsko cisterno.
Otroci bodo raziskali, koliko je v
KS Trnovska vas vodnjakov in hi-
drantov ter pripravili bodo nekaj
spisov in intervjujev na to temo.
Svoje delo bodo strnili v biltenu,
ki bo izšel kot priloga knjige, ki jo
ob jubileju pripravljajo biški gasil-
ci-
X.Š.
Plesali, peli in igrali so najmlajši folkloristi.
PRAGERSKO - 1 50. OBLETNICA PRIHODA PRVEGA VLAKA
Vrsta lanimivih priredi feir
Ob 150. obletnici prihoda prvega vlaka na Slovensko je v
slovenjebistriški občini vrsta zanimivih prireditev. Tako
bo drevi ob 20. uri v predporočni dvorani bistriškega gra-
du predavanje o razvoju železnice, popestreno z diapo-
zitivi. Predaval bo industrijski arheolog in strojni inženir
Tadej Brate, svetovalec za tehniško dediščino pri mi-
nistrstvu za kulturo Republike Slovenije.
Nekaj prireditev v okviru
železniškega jubileja pa je v
občini Slovenska Bistrica že
bilo. Tako so v ponedeljek v
prostorih Nove KB Maribor in
železniške postaje Pragersko
odprli razstavo arhivskih doku-
mentov na to temo ter razstavo
učencev osnovne šole Pragersko,
ki bo na ogled do 3. junija. V to-
rek zvečer je bil v viteški dvorani
bistriškega gradu koncert Mari-
borskega okteta. Ob tej pri-
ložnosti je govoril Marjan Re-
kar, generalni direktor Sloven-
skih železnic.
Prvo junijsko soboto pa bo na
železniški postaji Pragersko os-
rednja občinska slovesnost v
okviru prireditev ob 150. oblet-
nici prihoda prvega vlaka na
Slovensko. Ta dan bo natanko
ob 9.26 pripeljel na postajo jubi-
lejni vlak.
VT
PTUJ / OB 1 1 0-LETNICI TURISTIČNEGA DRUŠTVA
iublIoL ki obvemulo
Ptujsko turistično praznuje letos častitljivih 110 let. V ta
namen pripravljajo v najstarejšem slovenskem mestu ju-
bilejne slovesnosti, ki se bodo začele jutri z več priredit-
vami (odprtje razstav v Mestni hiši in v Sončnem parku)
in s svečano proslavo ter otvoritvijo razstave, ki v sliki in
besedi ponazarja 110-letnico. Razstavo so pripravili v
zgodovinskem arhivu Ptuj in jo bo odprl predsednik Re-
publike Slovenije Milan Kučan. Ptujčani in drugi obisko-
valci muzeja si jo bodo lahko ogledali še do 30. junija.
Svečana proslava s kulturnim
programom in svečanimi govori
ter podelitvijo priznanj zas-
lužnim se bo pričela ob 18. uri v
romanskem palaciju. Zgodovin-
ski razvoj društva je lepo prika-
zan tudi v lični brošuri, ki je
prav tako izšla ob tem jubileju.
Čeprav je društvo uradno staro
110 let, segajo začetki organizi-
rane skrbi za razvoj turizma in
urejenost okolja že v leto 1376. V
mestnem statutu iz tega leta
namreč piše, da je sodnik moral
skrbeti za čistočo in urejenost
mesta zaradi meščanov samih in
številnih tujcev. Olepševalno
društvo Ptuj je bilo ustanovljeno
23. januarja 1886, ustanovili pa
so ga meščani, ki so imeli radi
svoje mesto in zeleh zanj tudi
nekaj storiti. Olepševanje mesta
se je pričelo z zasaditvijo parka
ob Dravi, postavitvijo klopi ob
sprehajalnih poteh. Po štirih le-
^ih uspešnega delovanja so
prvotnemu imenu društva doda-
li še besedo tujskoprometno.
Mesto je do začetka 20. stoletja
dobilo kopališče ob Dravi, pov-
setn na novo so zasadili Ljudski
^n, leta 1895 so natisnili kvalite-
ten mestni palkat, zastavljen je
^il turistični vodnik. Ptuj je
^sezkozi privlačeval obiskovalce
blizu in daleč. Ob prelomu
stoletja je imel tri hotele, štiri
kavarne, 34 gostiln in 7 žganje-
točev, kar je veliko več kot da-
"^es, če upoštevamo podatek, da
imelo mesto okoli štiri tisoč
Prebivalcev. Pri nočitvenih
Zmogljivostih pa se je že takrat
zatikalo.
Turistično društvo Ptuj, kot ga
poznamo danes, je bilo ustanovl-
jeno pred 43 leti. V glavnem je
njegovo poslanstvo pri organizi-
ranju različnih prireditvah, kot
so kurentovanje, tradicionalni
sejmi. Dobrote slovenskih kme-
tij, martinovanje, veliko pa nare-
di tudi pri vzpodbujanju priza-
devanj za urejeno okolje. Štiri-
krat prvo mesto Ptuja v akciji
"Moja dežela - lepa, urejena in
čista" je sad teh prizadevanj.
Ob 110-letnici TD Ptuj je
predsednik TD Albin Pišek po-
vedal: "Želim, da bi UO-obletni-
ca turističnega društva Ptuj pris-
pevala k temu, da se vanj vključi
čim več Ptujačnov, da bi skupaj
ustvarili razmere za prijetnejše,
zabavnejše in lepše bivanje v
Ptuju. Le na ta način bomo pos-
tali zanimivi in odprti za števil-
ne gospodarske priložnosti, ki se
nam ponujajo v turizmu."
SREČANJE
OBJEZERSKrH
MEST in REGATA
v soboto, drugi dan jubilejnih
slovesnosti, bo na ptujskem gra-
du in ob jezeru potekalo 3.
srečanje objezerskih mest in kra-
jev, ki ga v TD Ptuj pripravljajo
skupaj s Turistično zvezo Slove-
nije, turističnimi društvi in
občinami oziroma kraji ob jeze-
rih ter strokovnimi institucija-
mi. Delovno srečanje se bo
pričelo ob 10. uri na ptujskem
gradu z uvodnimi mislimi mini-
stra RS za okolje in prostor dr.
Pavla Gantarja, sekretarja za
energetiko Borisa Soviča in
predsednika ZZ Slovenije dr.
Marjana Rožiča. V strokovnem
delu srečanja bodo govorili o tu-
ristični oživitvi akumulacijskih
jezer na Dravi, Savi in Soči, stra-
tegiji turistične izrabe na jezerih
in sanaciji ptujskega jezera.
Na jezeru pa bo v soboto in ne-
deljo glede na vremenske razme-
re potekala kriterijska regata v
razredu Europa in Optimist za
pokal Ptuja. V soboto in nedeljo
bo jezersko in objezersko doga-
janje namenjeno tudi turistom
in drugim obiskovalcem Ptuja.
Ponujajo se vožnja z ranco,
vožnja z balonom nad jezerom
in drugi užitki, ki jih ponuja eno
najstarejših slovenskih mest -
mesto, ki ima turistično društvo
s 110-letno tradicijo. Pravijo, da
je tretje najstarejše v Sloveniji, a
žal veliko neizkoriščenih turis-
tičnih priložnosti.
MG
OPLOTNICA/OSMI KRAJEVNI PRAZNIK
90 let iebelarstva
Prireditve ob krajevnem prazniku so v Oplotnici pričeli že
minulo sredo s slavnostnim koncertom pevskih zborov KUD
Oplotnica. Gostje večera so bili Renata Leich s svojimi kitaris-
ti ter plesni par plesne šole Pingi Janko in Metka Roj. V petek
pa so se širšemu domačemu občinstvu predstavili pevski zbori
osnovnih šol Oplotnica in Poljčane.
V soboto je bilo nekaj šponnih prireditev, srečanje starejših
občanov, zvečer pa je bila v prostorih tamkajšnje osnovne šole
svečanost ob 90-letnici ustanovitve prve čebelarske podružnice za
takratni okraj Slovenske Konjice. V kulturnem programu so nas-
topili godba na pihala Oplotnica, moški pevski zbor KUD Oplot-
nica, Pohorski Tunča, ljudske pevke iz Koritnega, folklorna sku-
pina z Zgornje Ložnice ter Štirje- revni iz Božjega pri Koritnem.
Slavnostni govornik je bil Ivo Dobrovnik. Sobotne proslave so se
udeležili tudi današnji člani Konjišl* zveze čebelarskih društev.
Trem zaslužnim čebelarjem so podelili priznanja in pohvale.
Prireditve so nadaljevali tudi v nedeljo, ko je bila ob 14. uri tra-
dicionalna povorka s prikazom običajev na podeželju, nato pa
svečanost pred gasilskim domom, kjer so prisotni prisluhnili dr.
Janezu Podobniku, poslancu državnega zbora.
Vida Topolov««
MURSKA SOBOTA/TEKMOVANJE MLADIH RAZISKOVALCEV
Mladi razisliujeio
17. maja je bilo v murskosoboški gimnaziji v organizaci-
ji Bistre iz Ptuja, regijskega centra uvajanja mladih v
znanost iz Ptuja in gimnazije Murska Sobota regijsko
srečanje mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja, Prle-
kije in Pomurja.
Mladi Šolskega centra Ptuj so
osvojili tri prva, štiri druga in
pet tretjih mest. Prva mesta so
osvojili Matjaž Novak iz eko-
nomske šole za raziskovalno na-
logo Vzreja kuncev z vidika
stroškov, njegov mentor je bil
mag. Avgust Kokol. Prvo nagra-
do je prejel tudi Tine Brodnjak
iz gimnazije za raziskovalno na-
logo Oj, ta soldaški boben, pri ka-
teri je bil mentor prof. Vlado
Kokol. Prvo mesto je osvojila
tudi raziskovalna naloga Reja
puranov avtorice Melite Ser-
dinšek, ki obiskuje kmetijsko
šolo, mentorja sta bila prof. Ga-
briela Plateis in Geza Maček.
Kljub manjšemu številu nalog,
so organizatorji četrtega regij-
skega srečanja mladih razisko-
valcev iz srednjih šol lahko za-
dovoljni, saj je bila kakovost na-
log izredna, marsikatera se lahko
primerja s katerim od diplom-
skih del, je povedal Robert Iva-
nuša, član nacionalne koordina-
cije programa uvajanja ljudi v
znanost.
23. maja pa so se v palaciju
ptujskega gradu srečali mladi ra-
ziskovalci iz osnovnih šol
Spodnjega Podravja, Prlekije in
Pomurja. Srečanje je potekalo v
organizaciji Bistre in regijskega
centra uvajanja mladih v zna-
nost. Tudi na tem srečanju so
bili mladi z območja bivše
občine Ptuj zelo uspešni. V prvi
skupini naravoslovje je bila naj-
bolje ocenjena naloga Črta Kref-
ta iz OŠ Mladina z naslovom
Vpliv elementov na rast fižola;
mentorica je bila Karin Marko-
vič. Drugo mesto sta si priborili
raziskovalki Iris Bele in Liljana
Gajser z OŠ Martina Koresa
Podlehnik - podružnica Žetale z
nalogo OOd starih krp do papirja;
mentorica pri nalogi je bila Dra-
gica Šegula. Tretje mesto v prvi
skupini si je priboril Branimir
Kuri z OŠ Mladika Ptuj z nalogo
Razvoj gumenih tesnil za proiz-
vodnjo optičnih leč; mentorja sta
bila Štefan Čelan in Karin
Markovič.
V skupini naravoslovje je bila
kot druga najboljša naloga ocen-
jena naloga Damijana Goluba
in Damjana Kopolda z OŠ Mar-
tina Koresa Podlehnik z naslov-
om Hrana - zdrav užitek, pri kate-
ri je bila mentorica Zdenka Go-
lub, tretja pa raziskovalcev Kar-
men Ivanuša in Tine Petek z
OŠ Olge Meglic z naslovom
Varčevanje z energijo; mentorica
je bila Irena Pernat.
V družboslovju - prva skupina
je prvo mesto pripadlo razisko-
valkama Brigiti Mohorko in
Vesni Feguš z OŠ Manina Ko-
resa Podlehnik za nalogo z nas-
lovom Hišna imena v Podlehniku
in Žetalah; mentorici sta bili Mi-
lena Mali in Lidija Hrga. Drugi
so bili raziskovalci: Anita Ke-
lenc, Marjana Mislovič, Janja
Lolinšek, Miha Beljak in Do-
minik Cvitanič z OŠ Gorišnica,
ki so pod vodstvom mentorice
Slavice Cvitanič ustvarili razi-
skovalno nalogo pod naslovom
Pevsko izročilo mojega kraja.
Najboljše raziskovalce iz
srednjih sedaj čaka izziv na
državnem srečanju mladih razi-
skovalcev.
MG
12 - naši kra.ii in uud.te
30. ma.1 1996 - TEDNIH
SŠC PTUJ / GIMNAZIJCI V AVSTRIJI
Srečait/e mladih
Od 12. do 15. maja je v Gradcu potekalo srečanje dežel čla-
nic delovne skupnosti Alpe - Jadran, ki ga je organizirala
štajerska deželna vlada v okviru tradicionalnega kviza Poli-
tično izobraževanje. Na letošnjem kvizu so tekmovale eki-
pe iz vseh zveznih dežel Avstrije na temo Socialni in kul-
turnozgodovinski odnosi s poudarkom na praznovanju
1000-letnice Avstrije. Srečanja so se udeležili predstavniki
Južne Tirolske, Benečije in Julijske krajine, Češke, Slo-
vaške, Ukrajine, Poljske in Hrvaške. Slovenijo smo na po-
vabilo ministrstva za zunanje zadeve R Slovenije zastopali
trije učenci Gimnazije Ptuj in učiteljici nemškega jezika
Dobrinka Voršič-Rajšp in Melani Centrih.
Gostitelji so nam pripravili
pester program. Prvi dan smo si
ogledali cerkev v Barnbachu, ki
jo je zgradil znameniti dunajski
arhitekt Hundenwasser. V
Gradcu nam je poleg glavnih
znamenitosti Ostal v spominu
ogled univerze in vzpon na
Schlossberg. Popoldne smo
preživeli z mladimi iz različnih
srednjih šol v Gradcu.
Naslednji dan smo dopoldne
obiskali priznano klasično gim-
nazijo, kjer so nam razkazali šolo
in nas povabili k pouku. Eno uro
smo se pogovarjali s profesorjem
stare grščine, ki nam je pred-
stavljal grško abecedo in nekaj
starogrških izrekov.
Srečanje v ORF centru je bilo
vrhunec vseh prireditev. Vsaka
dežela je svojo domovino pred-
stavila s stojnico in desetminut-
no predstavitvijo, ki jo je posne-
la televizija. Postavljanje stojni-
ce in nastop v tujem jeziku sta
bila za nas nova in zanimiva
izkušnja. Predstavljali smo se s
plakati, zastavicami, brošurami,
slovenskimi dobrotami, nošami,
kurentom in z glasbo. Ko sta
naša predstavitev in glasbeni
prispevek požela spontan aplavz
in ovacije, smo bili ponosni.
Zadnji dan smo bili gostje na
kvizu, ki so se ga udeležili mladi
iz vseh avstrijskih dežel. Nav-
dušili so nas glasbeni in plesni
vložki.
V teh treh dneh smo doživeli
veliko zanimivega, predvsem pa
smo imeli priložnost bolje spoz-
nati kulturo, navade in običaje
drugih dežel, videti, kako živijo
mladi v Ukrajini, kako poteka
pouk na avstrijski gimnaziji v
Pragi, kako tekne pecivo iz Slo-
vaške in Hrvaške. Skratka, imeli
smo se lepo in Avstrijo smo za-
pustili s prijetnimi vtisi.
Andrej Ranfl
Mateja Kolar
Iva Krajnc
STARŠE / TRETJA DIRKA KAJAKOV IN KANUJEV
Spvsi pp Dnvi
Brodarsko društvo Ranča iz Ptuja je že tretje leto zapovr-
stjo organiziralo spust po Dravi od Starš do Ptuja, s kate-
rim dokazujejo, da ima ptujsko območje še veliko neizko-
riščenih možnosti.
Prijavilo se je sedeminpetdeset
ekip iz vseh krajev Slovenije.
Tekmovali so v dvanajstih kate-
gorijah, ločeni po starosti in šte-
vilu tekmovalcev v čolnih. Pri
startu se je zapletlo, ker vsi prij-
avljeni še niso bili v vodi, zato so
organizatorji preložil start. Tis-
te, ki so čakali na start že v vodi,
pa je nekdo "potegnil za nos"
tako, da je s piščalko označil
začetek spusta. Ko se je organi-
zator zavedal, kaj se je zgodilo, je
bilo že prepozno, saj so tekmo-
valci bili že predaleč. Rancarji
pa niso delali panike, temveč so
počakali, da se pripravijo na
start še drugi in začnejo tekmo.
Obojim so meriU čas in na kon-
cu upoštevali najboljši čas v po-
sameznih kategorijah. Cilj je bji
pri restavraciji Ribič, slavje pa
je nadaljevalo pri spustu v naj.
večje umetno jezero v Sloveniji,
Ekipno so zmagali Ljubljančani
pred Čatežem, ptujski ekipi pj
sta bili četrta (Brodarsko
društvo Ranča) in šesta (Kanu
klub).
Milan Kraint
Foto Nini
TEDEN GOZDOV/ 20. - 26. MAJ.
Odlagališia odpadkov
Ob letošnjem tednu gozdov, med 20. in 26. majem, so
učenci in učitelji iz osnovnih šol Destrnik, Stoperce, Vi-
dem pri Ptuju ter Žetale ugotavljali onesnaženost gozdov
v svoji bližini z različnimi odpadki. Sodelovali so učenci iz
bioloških in ekoloških krožkov ali posameznih razredov
na višji stopnji.
Področni gozdarji krajevne
enote Zavoda za gozdove Slove-
nije na Ptuju so učencem poma-
gali pri odkrivanju divjih odla-
V gozdovih
gališč v gozdovih in razvrščanju
po velikosti, vrsti odpadkov,
vplivu na okolje ter možnem
povzročitelju. Sodelujoče je pre-
senetilo, kako veliko odlagališč
se skriva za lepo zeleno podobo
naše krajine. Dobljeni popisi so
pokazali, da prevladujejo manjša
odlagališča, ki so v jarkih ali gra-
bah ob potokih in zaradi
odvrženih škodljivih snovi za
okolje (olja, topila, pesticidi,
stroji in naprave) nevarno za-
strupljajo vodo in podtalnico.
Gozdarji so učencem predstavili
svoje delo pri evidentiranju divj-
ih odlagališč odpadkov v gozdo-
vih in predvidene ukrepe za nji-
hovo sanacijo. Pogovarjali so se
tudi o drugih zanimivostih v
gozdovih.
Pred odhodom v gozd so
učenci pred svojimi šolami posa-
dili češnje, ki naj jih spominjajo
na varstvo okolja.
Andrej Kovačič,
ciipl.ing.go%cl.
Žetalski sedmošolci v gozdu ob vznožju Macija
ŠOLSKI ZVONEC
Letošnje šolsko leto se že pri-
bližuje koncu, za osnovnošolci pa
sta že dve ocenjevalni obdobji in
vrsta tekmovanj na področju šaha,
športa in znanja iz materinščine,
tujega jezika, matematike, kemije,
fizike, zgodovine... Pomerili so se
že veselošolci, marsikje je hib
končano tekmovanje za bralno
značko.
OŠ GORIŠNICA • V maju
so gorišniški osnovnošolci pri-
pravili številne obšolske aktiv-
nosti, nekaj pa jih imajo še na
sporedu. Med drugim so kole-
sarili po Slovenskih goricah,
hodili po Haloški planinski
poti, se odpravili po znanih slo-
venskih krajih, sedmošolci so
se ubadali z ekologijo,
osmošolci pa so jo popihali
proti Ljubljani v prirodoslovni
muzej in si vmes ogledali še ar-
boretum Volčji potok.
V minulem tednu so učenci
pod vodstvom mentorjev Slavi-
ce Cvitanič, Karmen Fekonja
in Boštjana Rihtarja zagovarja-
li raziskovalne naloge, v torek
pa je bil na omenjeni šoli na
sporedu še en športni dan, to-
krat posvečen atletiki in pla-
vanju. Kot so nam še sporočili,
so se učenci višje stopnje včeraj
odpravili na zaključne ekskur-
zije po Sloveniji, danes pa lepo-
te naših krajih odkrivajo
učenci predmetne stopnje. Kaj
zanimivega bodo pripravili
tudi v juniju, so zapisali člani
dopisniško-literamega krožka
z mentorico Dragico Petrovič.
OŠ DR. L. PIVKA • Od
pustnega časa do sredine maja
je na OŠ dr. Ljudevita Pivka
potekal projekt Prisluhnimo
pomladi. Na zaključek so
učenci povabili svoje starše in
strokovne delavce šole. Pri pro-
jektnem delu so sodelovali
učenci 3.a, 3.b in 4. razreda.
Učenci 8. razredov pa so nara-
voslovni dan Izolacijska vred-
nost materialov posvetili obi-
sku trgovine Metalka na Ptuju.
Tam so si z Danilom Veršičem
ogledali izolacijski material, v
šoli pa jih je obiskal Štefan
Lešnik in jim povedal vse o
uporabnosti tega materiala od
temeljev do strehe.
OŠ JURŠINCI • Učenci in
delavci  so  minuli  petek v
juršinskem kulturnem domu
praznovali dan šole. Na prire-
ditvi so združili znanje, zado-
voljstvo, razigranost, veselje in
srečo.
OŠ ŽETALE • V letošnjem
šolskem letu so izvedli štiri
projekte: Stopinje skozi žetal-
ski čas, Zanimiva drevesa v
naši okolici, Od starih krp do
papirja in Hišna imena. Jutri
ob 16. uri pa bo v Žetalah glas-
bena oddaja Pokaži, kaj znaš.
Učenci, učitelji in krajani se
bodo lahko izkazali kot pevci,
instrumentalisti, humoristi, re-
citatorji in manekeni.
SELA # Letošnji projekt so
naslovili Zakaj pes maha z re-
pom in zakaj muca prede, pred-
stavili pa ga bodo danes popol-
dan. Na ta dan bo na po-
družnični šoli dan odprtih vrat.
Za starše so pripravili krajši
nastop, pozneje pa bodo učenci
merili še znanje v šolskem
knjižnem kvizu. Najboljši
bodo dobili priznanja, ob tej
priložnosti pa bodo pripravili
tudi poučno razstavo.
Pripravila: TM
150 LET ŽELEZNICE / potovali smo z muzejskim vlakom
Muzeiskivimk 10 puhal
Otroška prireditev Ringaraja čihapuha ima že dolgo
tradicijo in Slovenske železnice sojo tudi letos skupaj z
ljubljanskim živalskim vrtom pripravile po različnih
krajih. Muzejski vlakec je sopihal po Koroški, Štajerski,
Prlekiji, Prekmurju, Primorski in Dolenjski, povsod pa
razveseljeval najmlajše. Na našem koncu se je parna lo-
komotiva z železničarji in prijatelji iz živalskega vrta us-
tavila prejšnji torek in sredo.
Otroci so se lahko podali na
ježo s poniji, olepšali so se lahko
v lepotilnici, se dričaU po tobo-
ganu ter si ogledali Noetovo bar-
ko v malem. Železničarji so po-
vedali, da je bilo zabave, iger in
otroškega smeha polno na vseh
postajah, kamor je prisopihal
vlakec. Ponovno se bo na daljšo
pot podal prihodnje leto, do ta-
krat pa ga bodo otroci najverjet-
neje nestrpno čakali.
ŠE TA TEDEN V
ZNAMENJU
ŽELEZNICE
Slovenski železničarji priredit-
ve ob 150-letnici prihoda prvega
vlaka na Slovensko nadaljujejo
tudi v tem tednu. Povsod po Slo-
veniji so pripravili številne raz-
stave o zgodovini železne ceste,
na večjih železniških postajah so
praznovanja, v teh dneh pa se
predstavljajo tiste postaje, ki so
v jubilejnem letu dobile novo
podobo. Za ljubitelje železnic so
pripravili    nekaj    zanimivih
voženj z muzejskim vlakom, na
pot po železni cesti pa so se
včeraj in danes podali tudi neka-
teri šolarji.
V soboto pa bo slavnostni vlak
peljal iz Gradca natanko po tisti
poti, ki jo je prvič prevozil pred
150 leti, in se ustavil v Celju,
kjer bo zaključek vseh prireditev
ob jubileju Slovenskih železnic.
Na ta dan, torej 1. junija, bodo
imeli potniki na vseh vlakih po
Sloveniji brezplačne prevoze.
Tatjana Meherko
Mnogi so se zabavali ob kameli - samcu Ibrahimu, ko so ga
želeli nahraniti
BRIGADIRJI
Sreianie bngatlmev
Klub brigadirjev in brigadirk
ptujskih mladinskih delovnih
brigad vabi udeležence mladin-
skega prostovoljnega dela na
zbor, ki bo v četrtek, 6. junija
ob 17. uri na vrtu gostišča Pri
Roziki v Ptuju. Razpravljali
bodo o udeležbi na srečanju
brigadirjev in brigadirk ob 50-
letnici slovenskih mladinskih
delovnih brigad. Srečanje bo
na dan državnosti, 25. junija, v
Semiču v Beli krajini.
Prijavite se lahko na zboru, in
če bo dovolj prijav, bo organizi-
ran prevoz.
Na zboru bodo tudi obravnava-
li programsko zamisel srečanja
brigadirjev in brigadirk ob 50-
letnici največje prostovoljne de-
lovne akcije slovenske mladine -
regulacija reke Pesnice, ki bo je-
seni v Dornavi, določili pa ]jodo
tudi kandidate za novo vodstvo
ptujskega kluba brigadirjev, ki
bo v prihodnje deloval kot inter-
esna oblika dejavnosti pri
območni organizaciji ZZB
NOV.
Feliks Bagar
f CDNIK - 30. ma.11996
nasveti -13
Kuhardil nasveti
Jedt iz medu
0^ je naravno sladilo, ki so ga uporabljali in cenili že veli-
prej kot trsni sladkor. Iz njega ne pripravljamo samo
l2vrstnega čajnega peciva, ampak ima še veliko zdravilnih
učinkov. Med najboljše vrste meda sodijo: akacijev med,
jflcd iz pomarančnih cvetov in evkaliptov med.
garva medu je odvisna od cve-
ta, velja pa pravilo, da bolj ko je
j^ed svetel, nežnejšega okusa je.
]Vleda pa ne razlikujemo samo
po vrstah, ampak tudi po načinu
pridobivanja. Človek uporabi
jiajveČ točenega meda, nekoliko
[iianj pa meda iz satovja in sti-
skanega.
Med ne naredi peciva le oku-
snejšega, ampak tudi trdnejše in
vlažnejše. Glede na to je pecivo
tudi trajnejše. Najpogostejše
drobno pecivo, ki ga sladkamo
in mu damo tudi okus in vonj po
medu, so zagotovo medenjaki.
poznamo jih več različnih vrst,
razlikujejo pa se predvsem glede
na strukturo in sestavo testa ter
obliko. Pri pripravi medenjakov
lahko uporabimo več različnih
vrst moke: rženo, katere polovi-
co nadomestimo s pšenično
moko, lahko pa uporabimo
samo rženo, kruhovo, to je sicer
pšenična, po barvi nekoliko bolj
siva. Ostale osnovne sestavine so
še: vezivno sredstvo, to so jajca
(na pol kilograma moke vzame-
mo 2 do 3 jajca). Medeno testo
rahljamo s sodo bikarbono, na
kilogram moke navadno upora-
bimo^ 2 žlički rahljalnega sredst-
va. Če dodatno sladkate testo
tudi s sladkorjem, je najboljše,
da uporabite mleti sladkor ali ga
penasto umešate z jajci. Na kilo-
gram testa uporabimo okrog 30
do 50 dekagramov medu. Če
vsebuje receptura še margarino
ali maslo, takrat je količina
medu manjša, drugače pa obrat-
no. Če je med v kristalizirani
obliki, ga s pomočjo posode s to-
plo vodo lahko zopet utekočini-
te, vendar pazite, da steklenice z
medom ne segrevate predolgo,
saj vam lahko poči. Pri pripravi
medenjakov uporabimo še
začimbe, in sicer se z okusom
meda najlepše ujemajo mleti ci-
met in mleti klinčki. Klinčke
lahko tudi spustite. Medenega
testa ne gnetemo predolgo, saj se
zaradi predolgega gnetenja ved-
no bolj prijema na delovno
površino in roke. Torej ga lahko
valjate takoj, ko ste sestavine
med sabo dobro premešali, in iz
njega izrezujete poljubne oblike
medenjakov in delate manjše
kupčke oziroma krogce. Pri val-
janju pazimo, da testa ne razval-
jamo pretanko; primerna debe-
lina je 5 milimetrov.
Pečene medenjake lahko po
vrhu okrasimo z glazuro, ki jo
pripravim iz limone, sladkorja v
prahu in beljaka; glazuro, pri-
pravljeno iz teh sestavin, imenu-
jemo beli led. Glede na gostoto
pripravimo različne stopnje be-
lega ledu: lahko je tekoč, tega
navadno prehvamo čez okrogle
medenjake, tako da v večjo poso-
do damo vse medenjake, čeznje
prelijemo beli led, narahlo pre-
mešamo, nato jih položimo na
pladenj enega zraven drugega in
pustimo stati vsaj en dan, da se
glazura dobro strdi. Lahko pa
pripravite bolj kompakten beli
led, s katerim se da po medenja-
kih pisati oziroma čečkati. Na
medenjake pišemo s pomočjo
papirnate dresirne vrečke, ki jo
lahko pripravite iz vsakega čis-
tega belega papirja. Po medenja-
kih pa lahko prelijemo tudi
čokoladno glazuro.
Medenjaki so prve dni po pri-
pravi nekoliko trši, zmehčajo se
čez tri do štiri dni zaradi higro-
skopičnosti medu.
Naslednjič pa še o medenih
kolačih in drugih jedeh, ki jih
pripravljamo iz medu.
•0^ Nada Pignar,
učiteljica Icuharstva
MEDENJAKI
Potrebujemo:
50 dag moke,
1 kavna žlička sode bikarbone,
15 dag margarine,
15 dag sladkorja v prahu,
2jajci,
15 dag medu,
ščepec cimeta.
Moko presejemo, ji dodamo
sodo in premešamo, nato doda-
mo razrezano margarino. Nare-
dimo jamico, vanjo damo slad-
kor, cimet in jajca ter s pomočjo
roke na hitro zagnetemo testo.
Testo naj počiva eno uro ali čez
noč. Oblikujemo enakomerno
velike kroglice ter jih polagamo
na pekač, ki smo ga potresli z
moko. Pečemo pri temperaturi
180C 15 minut. Pečene takoj po-
beremo iz pekača.
Beli led:
1 beljak,
20 dag sladkorja v prahu,
1 žlička limoninega soka
Beljaku po žličkah dodajamo
sladkor do želene gostote. Če
želite pripraviti zelo redek beli
led, uporabite nekoliko manj
sladkorja. Na koncu dodamo še
limonin sok.
PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. /
KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 70. NAD.
I krvodajalci    |
14. MAJ: Anica Štumberger, Dor-
nava 4, Marija Kožic, Kraigherjeva i
24, Alojz Pihlar, Dornava 66/a, Maj-
da Kramberger, Krčevina pri Vur-
bergu, Albin Peteršič, Dornava 2/c,
Vesna  Emeršič,  Mezgovci  3,
Božana Bedenik, Rujska Gora 56,
Romana Jurič, Dornava 115, Franc
Vidovič, Mezgovci 51 /a, Stanko
Rep, Nova vas 1, Marija Kolednik,
Pacinje 5/a, Dornava, Oto Mesaric,
CMD 17, Dragica Polanec, Placar
64, Destrnik, Roman Petrovič, |
llčeva 15, Sonja Paternost, Mestni
Vrh 17/b, Miran Žgeč, Žamenci 4,
Vanda Rižnar, Kraigherjeva 26, Ptuj,
Kristina Vidovič, Mezgovci 51/a,
Stanko Peteršič, Dornava 72, Vlasta
Pisanec, Polenci 21, Milica Zamu-
da, Zamušani 38/a, Milica Ljubeč,
\ Mezgovci 2/a, Domava, Milica Pe-
^ tek-Filipovič, Ul. 25. maja 9, Vesna I
I Brodnjak, Gorišnica 24/b, Ivanka I
Žgeč, Zamenci 3/a, Neža Čuš, Dor- '
nava 4, Verica Emeršič, Mezgovci '
3, Irena Ljubeč, Spuhlja 133, Ivan t
f Lešnik, Gerečja vas 103, Janez Ma- '
j rin, Bresnica17.
I 16.MAJ:DragicaJanžekovič, Mez-
govci 8, Neža Mislovič, Domava 35,
Milan Lesjak, Nova vas 111/b, Mi-
s lan Golob, Dornava 142/b, Jožica :
i Blodnjak, Mezgovci 56/a, Klavdija ^
Satler, C. na Hajdino 32, Marjeta
. Mendaš, Moškanjci 84/a, Suzana
Hentak, Domava 119, Vinko Kokol,
I Dornava 87, Zvonka Rozman, Hum
i 27, Janez Horvat, Dornava 38, Si-
I mona Ljubeč, Zg. Hajdina 107/a,
i Dragica Dobič, Ul. 25. maja 3, Da-
rinka Till, Podvinci 39/b, Majda ,
Zemljič, Podgorci 44, Darijan Lah, |
Orešje 72, Milan Štumberger, Mez- -
govci 40, Andreja Graifoner, Rim-
ska pl. 3, Alojz Horvat, Juršinci ,
19/a, Angela Golčman, Dornava 16, I
Milovan Milunič, Ul. 5. prekomor-
^ ske 4, Helena Šmigoc, Bukovci 9/a,
I Marjan Korpar, Mezgovci 53/a, Gi-
zela Držaj, Brstje 14/b, Tanja Trunk,
Breg 6, Vera Popušek, Podvinci 13,
Brigita Čuš, Mezgovci 64/a, Martina
Florjanič, Strelci 9, Anton Mernik,
; Slomi 7, Slava Potrč, Prerad 48, Ire-
na Jurič, Štrafelova 17, Ivan Cebe,
Ptujska 65, Jože Topolovec, Jablo-
vec 39, Podlehnik, Vlado Perhač
Mestni Vrh 7, Kadmsh Gashnjani,
Preradovičeva 29, Štefan Matečko,
Prvomajska 5,_ Miran Zagoršek, ^
Mezgovci 28, Štefan Breznik, Ul.
Zofke Kukovič 55, Ivan Zemijarič,
Dornava 141, Zvonko Savec, Stan-
tetova 28, Stanko Vidovič, Ul. Roze
Luxemburg 53, Peter Dukarič, Slo-
venjegoriška 1, Anton Horvat,
Krčevina 133/a, Ivan Teskač, Arbaj-
terjeva 4, Simon Hodnik, Bevkova
3. Gabrijel Novoselnik, Pleterje 72,
Zdenka Cebe, Ptujska 65, Bojan
Ljubeč, Zg. Hajdina 197/a, Miran
Jakolič, Mihovce 56.
20. MAJA: Vido Kavarič,UI. oslobo-
dilaca, Beograd.
iMbIm pmklM€a
1. nad.
dejavniki, ki vplivalo na
dobro počutje pri delu
Znano je, da največ motenj v delovnem procesu ne nastane
zaradi strokovno-tehničnega neznanja, premajhne
izkušenosti delavcev, zaradi prahu ali ropota, temveč zara-
di čustvenih problemov delavcev. Čustveni problemi del-
avcev zmanjšujejo njihovo storilnost od 20 do 40%, na nji-
hov račun pa gre tudi tretjina bolniških staležev.
Glavni viri teh problemov iz-
dajajo iz osebnosti posameznika,
'2 odnosa do dela (napačen izbor
Poklica, neustrezne delovne raz-
"^ere), iz odnosov do predpos-
tavljenih in sodelavcev ter vsa-
'^odnevnega zasebnega življenja.
Poglejmo si štiri dejavnike, ki
učinkujejo na dobro počutje pri
''elu: delitev dela, izpolnjena
Pričakovanja v zvezi s poklicem
delom, osebnostne značilnos-
t' delavca in odnos nadrejeni -
Podrejeni.
I^CLITEVDELA
I^elitev dela poznamo že iz
^3vnine, ko so spoznali, da je
^•^^n sposobnejši za nekaj, drugi
^a drugo. Hitra industralizacija,
^^dno večje potrebe trga in ved-
rio Večja želja po profitu so deli-
dela pospešile. Izboljšale so
delovne razmere, toda delitev
^'3, katere višek je tekoči trak,
tudi   slabosti.   To   je
^'^^dvsem  okrnitev človekove
^tvarjalnosti,    razvrednotenje
'^govega pomena ter večanje
nezadovoljstva in utrujenosti.
Pri prilaganju dela delevcem pa
še žal niso našli ustreznih
rešitev.Razne rotacije delavcev
na različnih delih, seznanjenje s
končnim produktom ipd. so le
delno uspešni ukrepi. Še najs-
labši rezultat daje predvajanje
glasbe med delom, ki je marsikje
edini ukrep!
IZPOLNJENA
PRIGAKOVANJAV
ZVEZI S POK-
LICEM IN DELOM
če človek dela izključno za to,
da si pridobi sredstva za življen-
je, potem je njegovo zadovoljst-
vo pri delu majhno. Prav tako
mnogo žena ni zadovoljnih z de-
lom, ki ga opravljajo, saj so ta
dela pogosto slabše plačana in so
jim ob delu za družino le v bre-
me.Tudi za moške pravzaprav ni
bolje (ekonomska negotovost,
odvisnost od delodajalcev, gro-
zeči stečaji ipd.), ob tem pa še
storilnostna tekma, češ za
moškega so najvažnejše stvari
uspeh, prestiž in denar in ni
čudno, da jih je tretjina nezado-
voljna z delom, ki ga opravlja.
Največ psihosomatskih bolezni
pa kažejo delavci ob tekočem
traku - bolj si namreč nezadov-
oljen z delom, večja je verjet-
nost, da oboliš za psihosomatsko
boleznijo.
Ankete so pokazale, da je pravo
delo tisto, ki daje človeku
občutek, da nekaj ustvarja ter ob
njem preizkuša svoje sposobnos-
ti in znanje. Torej so v ospredju
pričakovanj osebno zadovoljst-
vo, možnost uveljavljanja svojih
sposobnosti in ustvarjalnosti pri
delu in manj to, da omogoči do-
ber zaslužek in udobno življen-
je.
Naslednjič pa si bomo pogle-
dali še druga dva dejavnika, ki
vplivata na dobro počutje pri
delu.
mag. Bojan Šinico
RPECI KRIZ SLOVENIJE
"Nikolisami"
Od 23. maja bo 10. junija bo
v različnih oblikah po celi
Sloveniji potekala akcija
oglaševanja kot poziv vsem
Slovenkam in Slovencem ter
podjetjem, da se vključijo v
nacionalni program zbiranja
sredstev za programe
Rdečega križa Slovenije.
Rdeči križ Slovenije je letos
prvič uvrščen med donatorje in
ne med prejemnike humanitar-
ne pomoči, to pa ga zavezuje, da
z vso odgovornostjo zagotovi vse
potrebne pogoje za izvajanje svo-
jega temeljnega poslanstva,
pomoč ljudem v stiski in ure-
sničevanje mednarodnega hu-
manitarnega prava. To želi zago-
toviti z dolgoročno zastavljenim
nacionalnim programom zbi-
ranja sredstev. Prva akcija v tem
okviru bo potekala pod geslom
Nikoli sami, v njej pa naj bi s po
dvesto tolarji sodelovali vsi Slo-
venci in Slovenke, vsako podjet-
je pa s po pet tisoč tolarji.
Prošnjo s položnico oziroma vir-
manom bo v tednu solidarnosti,
ki bo potekala od 3. do 6. junija,
prejelo vsako gospodinjstvo in
podjetje. Tako pridobljena
sredstva se bodo zbirala na enot-
nem računu Rdečega križa Slo-
venija in nato razporejala v 58
območnih organizacij Rdečega
križa za izvajanje programov v
okoljih, v katerih živijo in
opravljajo dejavnost darovalci.
Glede na rezultate raziskave
javnega mnenja o visoki stopnji
pripravljenosti slovenskega na-
roda za pomoč v humanitarne
namene v Rdečem križu Slove-
nije ne dvomijo o uspehu akcije.
MG
V vrtu
v SADNEM VRTU pone-
kod na brajdah opažamo večjo
objedenost poganjkov in listov
vinske trte. Povzroča jo rast-
linski škodljivec, majhen
hrošček trtni zavijalec. Ta se
na vinski trti - žlahtni in sa-
morodnici - pojavi vsako leto,
objeda pa tudi liste hruševih
dreves, kutin, lipe, breze, in
topola, vendar nanj nismo po-
sebej pozorni, ker ne povzroča
večje škode. Pojav hroščka je
letošnjo pomlad morda večji
zaradi mile zime; zemlja, v ka-
teri prezimujejo bube, namreč
ni dobro premrznila.
Že zgodaj spomladi se iz pre-
zimljenih bub v tleh razvijejo
hroščki bleščeče modre ali zla-
tozelene barve, dolgi 6 do 9
mm, in prično na odganjajoči
trti objedati brste in liste. Sa-
mice trtnega zavijalca nagrize-
jo listne peclje in poganjke, da
listi ovenijo, jih zvijejo, v zvit-
ke pa odlagajo jajčeca za na-
daljnji rod. Samci objedajo lis-
te ter na njih naredijo številne
večje in manjše luknje med
Ustnimi rebri.
Ko opazimo, da je na vinski
trti škodljivec pričel
povzročati škodo, ki se spozna
po zaostajanju v rasti po-
ganjkov, listi pa ostanejo
majhni, nerazviti, gosto pre-
luknjani in bledo zelene barve,
napadene trte poškropimo z
enim od želodčnih strupov
(dipterexom, zolonom, lebay-
cidom, ekaluxom ali basudi-
nom v 0,2-odstotni koncentra-
ciji). Škropivu dodamo ditha-
ne, antracol ali podoben fungi-
cid, da trto zavarujemo pred
vdorom rastlinskih glivičnih
bolezni na ranjenih in objede-
nih Ustih.
Na sadnih in okrasnih rastli-
nah ter mnogih vrstah vrtnin
se z bujno pomladno vegetaci-
jo prično pojavljati listne uši.
Od mnogih vrst so v vrtovih
najbolj razširjene zelena jabla-
nova uš, mokasta jablanova uš,
črna češnjeva uš, na breskvah
in češpljah breskova medena
uš, siva breskova uš, ki je hkra-
ti največji prenašalec virusnih
rastlinskih bolezni, in črna
fižolova uš, ki napada fižol,
bob, peso in mak.
Za vse vrste uši je značilno,
da se na mladih poganjkih po-
javijo množično v obliki kolo-
nij in da za razliko od drugih
rastlinskih škodljivcev, ki
rastline oziroma njihove orga-
ne objedajo, obglodajo ali ob-
grizejo, uši sesajo rastlinski
sok. Napadeni listi se prično
zvijati in kodrati, izgubijo list-
no zelenilo in se končno
posuše. Zaradi izčrpanih in
poškodovanih listov se prično
izčrpavati poganjki in končno
cele rastline. Nekatere vrste
uši prenašajo nevarne rastlin-
ske virusne bolezni, nekatere
pa izločajo po listih in vejah
sladke iztrebke v obliki mede-
ne rose. Na teh se pojavi črna
prevleka sajastih glivic. Skorja
in lubje takih dreves postaneta
povsem črno sajava, kar je po-
sebno opazno na hruškah in
slivah. Ker je zatiranje listnih
uši v vrtnarstvo izredno
težavno in problematično, saj
je najučinkovitejše uničevanje
s strupenimi kemičnimi pri-
pravki, teh pa v vrtu raje ne
uporabljamo, uporabimo naj-
različnejše načine naravnega
vrtnarjenja, da bi zmanjšali
množičnost napadov. Na
zmanjšanje okužb lahko vpliva
že dosledno kolobarjenje pri
vnninah, izbiri in setvi odpor-
nejših vrst in sort drevnih in
vrtnin, setev in sajenje v rast-
linskih združbah, med kateri-
mi so takšne, ki uši zaradi po-
sebnega vonja ali okusa
odvračajo, za zalivanje pa upo-
rabljamo razne zeliščne zavrel-
ke.
Običajno kljub vsej prizadev-
nosti z naravno obrambo pred
listnimi ušmi ostanemo
nemočni, takrat pa se moramo
zateči k uporabi kemičnih
strupenih pripravkov in napa-
dene rastline poškropiti. Ker
se listne uši hranijo s sesanjem
rastlinskih sokov, so temu pri-
merno pripravljeni kemičnimi
pripravki. Škropiva delujejo
tako, da z njimi zastrupimo
rastlinski sok, pri čemer se se-
sajoči insekti zastrupijo. V
prometu je mnogo pripravkov
z bolj ali manj strupenim delo-
vanjem, daljšo ali krajšo ka-
renčno dobo, kar vse moramo
pri uporabi strogo upoštevati,
da ne bi zastrupili pridelkov.
Uporabimo metasystox, piri-
mor, folimat ali talstar v 0,1-
odstotni koncentraciji.
Bolj je v ZELENJAVNEM
VRTU bujna vegetacija, bolj
mora biti vrtnar skrben, da s
sprotnimi opravili pri negi in
oskrbi odpravlja ovire za ne-
moteno rast in razvoj vnnin!
Če smo aprila sejali rdečo
peso in je posevek pregost, ga
konec maja preredčimo. Izpul-
jene rastlinice lahko uporabi-
mo za sadike, če so visoke 8 do
10 cm in če še nimajo izrazito
obraščene glavne korenike. Ko
sadike pulimo, si pomagamo s
primernim orodjem, da ostane
korenika nepoškodovana. Sa-
diki pri presajanju odstranimo
nekaj večjih obrobnih listov,
da vzpostavimo približno rav-
novesje med listi in koreniko.
Sadimo v medsebojno razdaljo
20 cm in ne pregloboko, ker bi
to izzvalo razvoj cvetnega ste-
bla.
Pri zgodaj posajenih sadikah
paradižnika se že pojavljajo za-
listniki. Te sproti odstranjuje-
mo, ker rastlino bolj izčrpava-
jo kot pa kasneje plodovi. Ob
močnem razraščanju zalistni-
kov oslabita rast vrha in tvorba
cvetnega nastavka. Paradižni-
kovo rastlino sproti privezuje-
mo k opori.
Čebula in česen ne prenašata
zapleveljenosti, zato posevka
redno plitvo okopljemo in
oplevemo. Če opazimo pojav
čebulove rje ali peronospore,
zmanjšamo uporabo dušičnih
gnojil in rahlo dognojimo z
lahkotopnimi fosfornimi in
kalijevimi gnojili. Sproti od-
stranjujemo liste, ki jih je na-
padla peronospora, če pa so na-
padeni vsi, pa takšne rastline
izpulimo in odstranimo. Zdra-
ve rastline škropimo in zaliva-
mo z antracolom combijem aU
bakrenim antracolom v 0,2-
odstotni koncentraciji, škropi-
vu oziroma brozgi pa dodamo
pinovit ali drugo sredstvo za
boljšo močljivost.
Grm jajčevca pričnemo obli-
kovati, brž ko se je rastlina
pričela razraščati. Grm naj tvo-
rijo le trije vrhovi. Nasad
jajčevcev pogosto okopljemo,
večkrat dognojujemo, preden
pa se rastline razrastejo, jih
osipamo. Mlade rastline varu-
jemo pred bolhači, da jih ne
načno z objedanjem.
Po biokoledarju je pripo-
ročljivo sejati in saditi rastline,
ki jih pridelujemo zaradi lista,
1. in 2. junija, zaradi plodov
26. maja, zaradi korenike od
27. do 30. maja ter zaradi cveta
in vrtna zelišča 30. maja.
Miran Glušič, ing. agr.
14 - šport
30. maj 1996- TEDN||(
ODBOJKA
Velik uspeh Ptvjiunk
Odbojkarice ptujskega
Marsela so se povsem zas-
luženo uvrstile v prvo B slo-
vensko odbojkarsko ligo. V 22
tekmah so osvojile osemintri-
deset točk, z razliko v setih
61:21. Drugouvrščene Pre-
valjčanke so prehitele za
osem točk. V celotnem
prvenstvu so izgubile samo tri
srečanja: z Meltalom,
Rušami in Jesenicami.
Za uspeh so zaslužne
predvsem domače igralke z iz-
redno Nevenko Merhar, v eki-
pi pa so bile še Marjana Goj-
košek, Mateja Klajderič, Janja
Vindiš, Marta in Marjetka
Emeršič, Tamara Zenunovic,
Sabina Intihar, Suzana Habja-
nič, Brigita Godec in mlajše.
Njihov trener je Nagiba Zenu-
novič, ki ga je vojna usoda pri-
nesla v Ptuj. Predsednik kluba
je profesor Jakob Rajh, direk-
tor Štefan Vrbnjak, sponzor pa
podjetje Marsel Marjana Se-
linška.
Z uvrstitvijo v višji rang pri-
hajajo tudi večje obveznosti,
večji stroški, še zahtevnejša or-
ganizacija. V klub so pridobili
igralko iz Maribora Natašo
Prauhart, tukaj jojudi Tina Li-
povec in še katera. Sicer pa vse
teče po programu. Ne bi se
čudili, če bi se uresničila tiha
želja -1. A liga. V ženskem od-
bojkarskem klubu Marsel zre-
jo v bodočnost optimistični,
predvsem pa so na realnih tleh.
Danile iOafašek
JUDO / EKIPNI POKAL SLOVENIJE
Drava - pokalni vkeprvak
Za ptujskimi judoisti je zno-
va izredno uspešen konec ted-
na. V soboto, 25. maja, se je
članska ekipa udeležila ekipne-
ga pokala Slovenije. Nastopili
so Koletnik do 60 kg, Vogrinec
do 65 kg, Tomažič do 71 kg,
Kranjec do 78 kg, LeŠnjak do
86 kg in Krupenko do 95 kg in
kot ekipa v prvem kolu pred-
tekmovanja premagali Mursko
Soboto, v drugem kolu pa favo-
rizirano ekipo celjskega Iva
Reye. V finalu so se pomerili z
bistriškim Impolom, kjer se je
najbolj izkazal najmlajši tek-
movalec Dejan Vogrinec, ki je
z najvišjim možnim rezulta-
tom premagal trenutnega član-
skega državnega prvaka Aleša
Ačka. Judoisti Drave so na
koncu osvojili odlično drugo
mesto, kar je za to mlado ekipo
izjemen rezultat, saj so na poti
do uspeha premagali zelo kva-
litetni in izkušeni ekipi.
Predsednik J K Drava Ptuj
Vlado Čuš je ob tem dejal: '
Zelo sem zadovoljen z borbe-
nostjo tekmovalcev. Presenetil
je najmlajši del ekipe. Z zmago
nad celjskim Ivom Reyo pa
smo napovedali borbo za uvr-
stitev v evropski pokal tudi v
jesenskem delu, ko se bo
pričela 1. državna liga."
Skupni rezultat: 1. JK Im-
pol, 2. JK Drava, 3. JK Ivo
Reya in J K Branik Broker, 5.
JK Golovec in JK Murska So-
bota.
Simon Starček
Uspešen debi Dejana Vogrinca (desno), ki je prema-
gal državnega prvaka
KONJENIŠTVO
JOf Sfevenslre gror^
bo še ihrel
Pri Lenartu v Slovenskih goricah je bila razširjena seja uprav-
nega odbora Konjeniškega kluba Slovenske gorice. Na njej so
namenili največ pozornosti pripravam na letošnjo konjeniško
prireditev. Ta bo 25.avgusta na hipodromu Polena, pripravili
pa jo bodo v okviru praznovanja 800-letnice Lenarta.
Člani upravnega odbora so
se zadržali pri organizacijskih
in kadrovskih težavah, ki že
lep čas pretresajo ta športni ko-
lektiv. Klub je bil ustanovljen
leta 1991 in nadaljuje bogato
tradicijo konjeniškega športa v
osrednjih Slovenskih goricah.
Vseskozi so se srečevali s pre-
cejšnjimi kadrovskimi težava-
mi in tudi z nesporazumi, te-
meljni problem pa je neurejena
Polena. Hlevov očitno še ne bo,
saj je denacionalizacijski
zahtevek že priromal na ustav-
no sodišče. Dogovorili so se, da
kadrovskih sprememb za zdaj
še ne bo in da vodstvo kluba
ostaja v enaki sestavi. Predse-
duje mu Slavko Kramberger,
sicer tudi lenarški župan. Ime-
novali so organizacijski odbor
za pripravo prireditve 25.av-
gusta, ko bo na hipodromu Po-
lena osem kasaških dirk, tek-
movanje galoperjev, dirka
kmečkih dvovpreg in tekmo-
vanje za lenarški venec.
Za zdaj torej lenarški konje-
niški klub še živi, čeprav je že
vse kazalOjda bo lepega dne
razpadel. To pa bi bila škoda,
saj je konjeništvo del le-
narškega športnega življenja, s
tekmovanji na Poleni pa so
poskrbeli za prijetno turistično
promocijo Lenarta in Sloven-
skih goric. Upajmo torej, da je
najhuje mimo in da bo konje-
niški klub živel tudi v pri-
hodnje.
MT
PLANINSKI KOTIČEK torka,4. junija.
Od Slavnika do
Ankarana
8. in 9. junija organizira PD Ptuj izlet od
Slavnika do Ankarana, ki ga vodja je Franc
Korpar. Odhod je z avtobusne postaje Ptuj ob
6. uri, predvidena vrnitev na Ptuj pa v nedel-
jo zvečer ob 21. uri. Na poti se bomo ustavili
pri Škocjanskih jamah. Po ogledu se odpelje-
mo do vasi Prešnica, od tod pa sledi vzpon na
Slavnik do Tumove koče, kjer prenočimo.
Slavnik je najvišji vrh v severovzhodnem
delu Istre, z njega pa je obširen razgled. Proti
severovzhodu seže pogled vse do Kamniških
Alp, vidimo pa tudi skoraj vso Istro in ob-
morska mesta med Koprom in Umagom.
Drugi dan se s Slavnika spustimo nazaj do
Prešnice, od tod pa nas avtobus odpelje do
Socerba, Tinjana in Ankarana. Oprema za
sredogorje, priporočljiva spalna vreča (ni pa
obvezna). Hrana iz nahrbtnika. Cena izleta
3500 tolarjev (v ceno je vračunan prevoz, pre-
nočišče in vodstvo).
Prijave z vplačilom v pisarni društva do
ORMOŽ • Izlet
nai Olševo
Ormoški planinci se odpravljajo v soboto
na čez 1900 metrov visoko Olševo. Ta enod-
nevni izlet je le ogrevalna vaja za poletni ta-
bor, vabljeni pa so vsi planinci, ki bi radi
preizkusili svojo hodno formo. Na poti si
bodo ogledali Potočko zijalko in Savinjski
gaj. Izlet bo vodil Muri, poskusno pa tudi
mladi, perspektivni kandidati za vodnike.
Še dober mesec pa je časa, če se želite prija-
viti za planinski tabor. Ta bo že šestnajstič.
Vse je že jasno in določeno, le glede kraja se
ne morejo odločiti: ali v Logarsko dolino ali
v Kamniško Bistrico. Potekal bo od 8. do 14.
julija, namenjen pa je planincem nad 12 let -
brez omejitev navzgor. Tega se drži tudi ku-
harica, ki letos slavi že 70. rojstni dan in gre
seveda tudi zraven. Za tnlajše planince bo or-
ganiziran "mali tabor" pod vodstvom Tomaža
in Ljube.
vk
ORMOŽ/KICK BOXING
Pnn turnir v llghtv
Minulo soboto so v ormoški športni dvorani na Hardeku nas-
topili najboljši slovenski kikboksarji in se pomerili na prvem
turnirju za državno prvenstvo v light kontaktu. Skozi kvalifika-
cijske borbe se je zvrstilo 42 tekmovalk in tekmovalcev iz 11
slovenskih klubov. Ormožani so lahko videli tekmovalce z zelo
bogatimi izkušnjami in laskavimi tekmovalnimi dosežki v
državnem in mednarodnem merilu. Med njimi je gotovo največ
pohval požel aktualni svetovni prvak iz Stuttgarta, Tomaž Ba-
rada. Pogrešali pa smo domačina Marcela Fekonja in Smilja-
na Lukmana, ki sta bila menda službeno zadržana in se turnir-
ja nista mogla udeležiti.
Darko Filiput, predsednik
Kick boxing zveze Slovenije, je
pohvalil zgledno organizacijo
turnirja, ki jo je brez težav
speljal klub borilnih veščin iz
Ormoža. Dodal je, da se kvali-
teta v večini slovenskih klubov
izboljšuje. Še posebej pozorno
pa se mu je zdelo, da je Vili
Trofenik kot župan mesta gos-
titelja izrazil nastopajočim do-
brodošlico s krajšim nagovo-
rom.
Borbe so potekale na dveh
boriščih, sodili pa so priznani
sodniki. V popoldanskih final-
nih borbah so bili najboljši:
Tomaž Barada v kategoriji do
63 kilogramov, Milan Korotaj,
Ormož,(do 69 kg), Andrej
Tucič, Maribor (do 74 kg), Jan
Čreslovnik, Izola (do 79 kg),
Sašo Hajnšek, Novo mesto (do
84 kg) in Dani Marhold,
Ormož (do 89 kg). Med člani-
cami je bila v kategoriji do 60
kilogramov najboljša Nadja
Šibila iz Ptuja.
Turnir je bil pravi športni
dogodek, ki je gledalcem nudil
obilo športnih užitkov. Poleg
dobrih borb pa jih je navdušil
tudi nastop ormoških
mažoretk in točka, ki jo je pri-
pravila skupina Body Line.
Ormoški turnir je budno
spremljal tudi selektor sloven-
ske reprezentance Vladimir Si-
tar. Služil mu bo namreč za ori-
entacijo, ko se bo odločal, koga
povabiti na priprave za evrop-
sko prvenstvo, ki bo jeseni v
Gradcu. Priprave bodo poteka-
le od 28. do 30. junija v Izoli,
sočasno pa bo tam tudi sod-
niški seminar in turnir. V Gra-
Foto Hozyan
dec bo najbrž odpotovala celot-
na reprezentanca, v St. Peters-
burg, pa zaradi visokih
stroškov najbrž le peščica naj-
boljših.
vk
VETER V LASEH / S ŠPORTOM PROTI DROGAM
PmMmo prosil ms sftiipaf
DTV Partizan Ptuj in Športna unija Slovenije sta uspešno iz-
peljali vseslovensko akcijo Veter v laseh - s športom proti dro-
gi. Šport, gibanje, likovno izražanje, glasba so bili sestavni del
te akcije na Ptuju v petek, 24.maja. Otvoritev prireditve je po-
tekala na igrišču pri OŠ Ljudski vrt. Pričela se je s skokom pa-
dalcev Aerokluba Ptuj, nadaljevala pa s točkama baletne šole
Ptuj in ptujskih mažoretk. Prisotne sta pozdravila podžupan
mestne občine Ptuj Ervin Hoj ker in predsednik Športne unije
Slovenije Rado Cvetek.
V akcijo se je vključilo blizu
500 udeležencev, ki so tekmo-
vali v košarki, odbojki, rolan-
ju, plavanju, nogometu in teni-
su. Zraven športa je potekala
likovna in glasbena delavnica,
odprli pa so tudi razstavo slik
učencev in učenk OŠ Ljudski
vrt, Olge Meglic in Mladika.
Orgaiiizator DTV Partizan
Ptuj in Športna unija Slovenije
sta vsem učencem od 6. razre-
da OŠ do zadnjega letnika SŠ
razdelila zgibanke s tematiko
akcije, vsi aktivni udeleženci
akcije so prejeli majice, naj-
boljši pa tudi diplome in me-
dalje. Največ aktivnih ude-
ležencev akcije se je vključilo
iz OŠ Ljudski vrt in Olge Me-
glic. Glede na udeležbo je
pričakovati, da bodo dobri na-
meni vseslovenske akcije s
športom proti drogi padli na
plodna tla.
Na finalno prireditev, ki bo
8. junija v Velenju, so se uvrsti-
li tile Ztaagovalci: KOŠARKA:
do 15 let: Nesramno dobri;
nad 15 let: Deordevičevska JE
Team; ODBOJKA: do 15 let:
OŠ Breg, nad 15 let: Dream
Team; ROLANJE: starejši
dečki: Aljaž Ketiš; mlajši mla-
dinci: Miha Kramberger; mla-
dinci: Sandi Novak; mladin-
ke: Sara Bauman.
Zahvala velja organizacijske-
mu odboru, vsem mentorjem v
šolah in klubih ter sponzor-
jem, ki so pomagali pri organi'
zaciji in izvedbi te dobrodelni
prireditve.
Simon Siarče^
Otvoritev so s skoki popestrili padalci Aerokluba PtuJ
f EDNIK - 30. maj 1996
šport -15
ŠPORTNE NOVICE
ATLETIKA •Uspešna
flia\a Žižek
Mlada ptujska atletinja Maja
Žižek je bila v prejšnjem tednu
zelo uspešna na dveh mednarod-
nih tekmovanjih za mlajše mla-
dinke. Tako je z rezultatom 2 mi-
nuti 13 sekund in 61 stotink zma-
gala v teku na 800 metrov na po-
kalu Savarija v Karlovcu, v isti
disciplini pa je s 33 stotink
slabšim rezultatom zmagala tudi
na tradicionalnem mednarodnem
niitingu mladih na Južnem Tirol-
skem v Italiji. Njeni letošnji
začetni rezultati so kar šest se-
kund boljši od lanskih v tej disci-
plini.
I.k.
ROKOMET« V sobo-
to turnir kadetinj
ženski rokometni klub Ptuj je
organizator drugega turnirja za
kurentovo kapo, ki bo v soboto od
9. ure v športni dvorani Center.
Nastopile bodo kadetinje (mlajše
mladinke) rokometnih klubov
Robit Olimpija, Žalec, Velenje in
Ptuj. Tekmo za tretje mesto bodo
začeli ob 11., finalno pa ob 12. uri.
I.k.
KOLESARSTVO
• Perutnina na dirki
Bratislava - Beograd
Kolesarji ptujske Perutnine so
včeraj odpotovali na štirietapno
dirko Bratislava - Beograd, ki bo
dolga 1400 km. Verjetno bodo
nastopili v popolni sestavi. Po
zadnjih nastopih pričakujemo
dobre rezultate.
V soboto in nedeljo pa so kole-
sarji Perutnine nastopili na krite-
riju slovenskih mest in na dirki
okoh Pohorja. Pri mlajših mla-
dincih (12 krogov - 13,2 km) je
Matej Marin osvojil 8., Jernej
Finžger pa 16. mesto.
Na gorski dirki od Rečnika do
Areha je pri mlajših mladincih
Matej Marin osvojil četrto mesto,
12. pa Iztok Kerin. Pri starejših
mladincih so imeli Ptujčani pre-
več defektov za najvišja mesta.
Pri članih je Gregor Zaje osvojil
osmo mesto, drugi pa so bili v
glavnini, ki je zaostajala štiri mi-
nule.
Danilo Klajnšek
TENIS^Zaceteklige
Petovio'96
V tem mesecu se je pričelo tek-
movanje teniških rekreativcev in
starejših od 30 let v okviru
teniške lige Petovio '96, v kateri
sodeluje 12 ekip, ki so razdeljene
v rdečo in modro skupino. Zasto-
pani so vsi teniški centri z
območja bivše občine Ptuj, kjer
potekajo tudi srečanja. Organiza-
tor lige je agencija Luka. Ze pri-
hodnje leto naj bi podobno ligo
organizirali za rekreativke.
Po dveh kolih vodi v rdeči sku-
pini TD Duplek, druga je ekipa
TK Ptuj L.B., tretja pa Tercia
tisk. V modri skupini je trenutni
vrstni red: 1. TK Ptuj D.B., 2. TC
Luka in 3. TK Podvinci.
MG
KARATE •Lidijana
svetovnem pokalu
Lidija Cafuta iz Karate-do klu-
ba Ptuj se je skupaj slovensko re-
prezentanco, ki je štela osem čla-
nic, udeležila tridnevnega svetov-
nega pokala v kara tej u na Ažurni
obali. V Monacu so potekale kva-
lifikacijske tekme, v Franciji pa
finale. Pokala se je udeležilo pet-
najst reprezentanc, zmagale so
Francozinje pred Špankami, Slo-
venke pa so bile odlične pete.
MIlan Krajnc
VITOMARCi
• Kolesarski trim
Turistično društvo Vitomarci
in Športno društvo Cerkvenjak
sta v soboto, 25. maja, že četrtič
organizirala trim kolesarjenje
"Spoznaj svoj kraj in okolico." Vi-
tomarčani so krenili ob desetih
pron Cerkvenjaku, kjer so se jim
pridružili tamkajšnji kolesarji in
se skupaj odpeljali v Cogetince,
nato pa prek Župetincev nazaj v
Vitomarce oz. Cerkvenjak. Kole-
sarjenja se je udeležilo okrog 50
kolesarjev, predvsem mladih.
Z.Š.
PODLEHNIK
• Rekreacijski tek
športno društvo Podlehnik pri-
pravlja to soboto (1. junija) od 9.
ure naprej pri ribniku v Podleh-
niku rekreacijski tek. Gost prire-
ditve bo maratonec Mirko Vin-
diš. Vabljeni vsi ljubitelji rekrea-
cije.
UPOKOJENSKI ŠPORT^
• Uspeh strelcev in
šahistov
Ptujski upokojenci so nastopih
na tradicionalnem turnirju v šahu
in streljanju z zračno puško v
Ljutomeru. Lanski uspeh so po-
novili šahisti, ki so osvojili I.
mesto s 16,5 točkami pred Mari-
borom 14, Čakovcem 13 itd. Za
ekipo so^ nastopili Majcenovič,
Horvat, Škarja in Supančič. V
streljanju pa so bili Ptujčani dru-
gi. Zmagali so domačini Ljuto-
merčani s 374 krogi, Ptuj 364,
Čakovec 352 in Krog 246 krogov.
Za ptujsko ekipo so nastopili
Geti, Hvaleč (s 83 krogi je bil dru-
gi), Pintarič, Kolarič, Kramber-
ger.
anc
ORMOŽ/
VARSTVENO-
DELOVNI CENTER
Pred
državnim
teltmovanjem
Po uspešnem nastopu na
igrah specialne olimpiade po-
dravsko-pomurske regije v
Lendavi se najuspešnejši
ormoški tekmovalci pripravl-
jajo na državne igre, ki bodo v
začetku junija v Mariboru.
Udeležili se jih bodo Marta
Hergula, Irena Polanec in
Vlado Miško.
Tekmovanja v Lendavi se je
udeležilo 14 športnikov iz
ormoške občine, vsi pa so
vključeni v varstveno-delovni
center. Tekmovanje je obsegalo
tek na 50, 100, 200 in 400 me-
trov, vožnjo z vozičkom na 25
metrov, elemente košarke ter
namizni tenis. Ormoški tekmo-
valci so osvojili štiri zlate me-
dalje (Ivan Ivančič v vožnji z
vozičkom, Marta Hergula v
metu žogice, Irena Polanec v
elementih košarke in Vlado
Miško v skoku v daljavo), tri
srebrne (Mirko Salajster v
metu žogice, Dominika Cajnko
v vožnji z vozičkom ter Mani-
na Škrjanec v skoku v daljavo z
mesta) in tri bronaste medalje
(Franc Juršič v teku na 50 me-
trov, Jerica Vinceuč v elemen-
tih košarke in Tanja Voglar v
skoku v daljavo z mesta). OstaU
tekmovalci so prejeli medalje
za sodelovanje.
V Sloveniji so potekala tek-
movanja v okviru specialne
olimpiade v petih regijah. Pri-
hodnje leto bo regijsko tekmo-
vanje v Ormožu.
vk
HOGOMCT
2. liga
ŠENTJUR-DRAVA 3:1
(3:0)
Strelci: 1:0 Stanič (15. minuta),
2:0 Drobne (23), 3:0 Drobne (40),
3:lŽolek (86).
DRAVA: Jovanovič, Koren,
Hotko (Bezjak), Pucko (Šoštarič),
Ramšak, Žolek, Volk Boškovič,
Vesenjak, Milan Emeršič in Čeh.
V prvih 15. minutah so bili boljši
nasprotnik igralci Drave, zadetek
Staniča pa je praktično pomenil
začetek konca. Domači so povsem
premagali ekipo Drave in najboljši
strelec v drugi slovenski nogomet-
ni ligi Drobne je dosegel še dva za-
detka. Nogometašem Drave ni po-
magala niti petkova zamenjava tre-
nerja. Ladja ptujskih nogometašev
je praktično nasedla, Jože Hadler
pa ni čarovnik, da bi z enim tre-
ningom lahko zadelal luknje. V
igri je bilo preveč napak. Drugi
polčas je ponudil boljšo predstavo
ptujskih nogometašev, a razen
častnega zadetka niso uspeli pre-
obrnili rezultata.
S tem porazom in nekaj čudnimi
rezultati "ogroženih ekip" v
zadnjih kolih je Drava še najbližje
izpadu.
Danilo Klajnšek
3. LIGA-VZHOD
Rezultati tekem 23. kroga: Alu-
minij - Pohorje 4:1, Kungota Bro-
ker - Bistrical:!, Turnišče - Perto-
ci Bakovci 2:1, Paloma Sever - Ste-
klar 2:0, Dravograd - Unior Zreče
1:0, Beltrans - Dravinja 3:0,
Odranci - Kovinar 3:2.
Rezultati tekem 24. kroga: Bi-
strica - Aluminij 3:4, Pertoci Bak-
ovci - Odranci 1:0, Kovinar - Bel-
trans 1:1, Dravinja - Dravograd
0:2, Unior Zreče - Kungota Broker
2:1, Pohorje - Paloma Sever 6:0,
Steklar - Turnišče 6:0.
1.DRAVOGRAD 2418 2 4 53:20 56
2. PERTOCI BAKOVCI 2416 3 5 42:18 51
3. POHORJE 2416 2 6 64:30 50
4. UNIOR ZREČE 2410 4 10 18:26 34
5. TURNIŠČE 2410 4 10 34:45 34
6. ALUMINIJ 24 9 6 9 35:34 33
/.STEKLAR 24 9 510 28:28 32
8. DRAVINJA 24 9 510 31:35 32
9 KOVINAR 24 8 7 8 28.26 31
10. ODRANCI        24 9 2 13 33:43 29
11. KUNG. BROKER 24 7 611 24.34 27
12. BELTRANS       24 7 3 14 30:37 24
13. BISTRICA        24 6 4 14 35.54 22
14. PALOMA SEVER 24 5 5 11 20:45 20
BISTRICA-ALUMINIJ
3:4(0:2)
Nogometaši Aluminija so na gos-
tovanju v Slovenski Bistrici pre-
magali ekipo domače Bistrice, ki
se bori za obstanek v 3. ligi -
vzhod. Gostje so bili absolutno
boljši nasprotnik in bi lahko slavi-
li s še višjim rezultatom.
ALUMINIJ: L. Šmigoc, E. Hoj-
nik, Krajnc, Žemljic, Emeršič,
Rozman (Habjanič), Štumberger,
Zrnko (Kovačec), J. Šmigoc, R.
Hojnik in Šaberl.
Danilo Klajnšek
ALUMINIJ - POHORJE
4:1(2:0)
Strelci: 1:0 Šaberl (17. minuta),
2:0 Zrnko (38), 3:0 R. Hojnik
(67).4:0 Rozman (71. iz llm), 4:1
Majcenovič (89).
ALUMINJ: L. Šmigoc, E. Hoj-
nik, Kranjc, Žemljic, Emeršič,
Lončarič, Štumberger (Habjanič),
Rozman, R. Hojnik, Šaberl,
Zrnko.
Nogometaši Aluminija iz Ki-
dričevega so osvojili pomembne
točke proti ekipi Pohorja iz Ruš, ki
se je do tega kroga borila za vrh.
Domači so bili absolutni gospo-
darji na igrišču in so si v prvem
polčasu pripravili veliko pri-
ložnosti, realizirali pa samo dve. V
nadaljevanju so se gostje nekoliko
bolj trudih. Ko pa sta R. Hojnik in
Rozman dosegla še dva zadetka, so
se vdali v usodo.
Danilo Klajnšek
Razpored tekem 25. kroga: sobo-
ta, 1. junija, ob 17.00: Aluminij -
Unior Zreče, Paloma Sever - Bi-
strica, Steklar - Pertoci Bakovci,
Turnišče - Pohorje, Kungota Bro-
ker - Dravinja, Dravograd - Kovi-
nar, Beltrans - Odranci.
1.LIGAMNZPTUJ
Rezultati tekem 20. kroga: Uni-
ted Eagles Pragersko - Boč 1:2,
Dornava - Rogoznica 6:0, Bukovci
- Stojnci 6:0, Gerečja vas - Slovenja
vas 2:2, Središče - Hajdina 1:2,
Gorišnica - Videm 1:1.
Rezultati tekem 21. kroga: Vi-
dem - Gerečja vas 3:5, Slovenja vas
- Središče 2:3, Hajdina - Dornava
0:2, Rogoznica - Bukovci 0:0,
Stojnci - Boč 1:2, Gorišnica - Uni-
ted Eagles Pragersko prekinjeno
pri rezultatu 1:1 zaradi napada
igralca Pragerskega na sodnika.
1. DORNAVA 2115 5 1 62:21 50
2. U. EAGLES PRAG. 2113 5 3 52.26 44
3. GEREČJA VAS 2112 4 5 16:26 40
4.B0Č-1             21 11 1 9 31:45 33
5. SREDIŠČE 21 9 3 9 53:41 30
6. SLOVENJA VAS 21 8 5 8 45:41 29
7. HAJDINA 21 8 4 9 22:37 28
8.VIDEM 21 7 5 9 41.40 26
9. STOJNCI 21 6 5 10 28.36 23
10. GORIŠNICA      21 6 5 10 24:33 23
11.R0G0ZNICA-1    21 3 5 13 19:48 13
12. BUKOVCI        21 3 3 15 31:60 12
Razpored tekem 22. kroga: ne-
delja, 2. junija, ob 10.30: Stojnci -
United Eagles Pragersko, Boč -
Rogoznica, Bukovci - Hajdina,
Dornava - Slovenja vas. Središče -
Videm, Gerečja vas - Gorišnica.
2. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 20. kroga: Pod-
vinci - Tržeč 3:2, Hajdoše - Mladi-
nec 3:3, Grajena - Pago Leskovec,
6:3, Ormož - Sp. Polskava 2:3.
Rezultati tekem 21. kroga: Mla-
dinec - Ormož 1:2, Sp. Polskava -
Apače 1:1, Tržeč - Grajena 2:0,
Pago Leskovec - Skorba 0:1.
1.SK0RBA 1713 2 2 47:18 41
2. GRAJENA 1810 4 4 47:22 34
3. ORMOŽ 17 9 4 4 41.25 31
4. MLADINEC        17 8 5 4 30:32 29
5. SP. POLSKAVA 17 7 5 5 35:30 26
6.APAČE-1 17 6 4 7 23:34 21
7.TRŽEČ 17 4 4 9 23:27 16
8. HAJDOŠE 17 4 3 10 19:44 15
9.P0DVINCI-1       17 4 3 10 20:34 14
10. PAGO LESKOVEC 18 3 2 13 24:43 11
Razpored tekem 22. kroga: ne-
delja, 2. junija, ob 17.00: Skorba -
Tržeč, Podvinci - Sp. Polskava,
Apače - Mladinec, v sredo, 29.
maja, ob 17.00: Ormož - Hajdoše.
MLADINA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 21. kroga:
Gorišnica - Pragersko 2:0, Videm -
Gerečja vas 1:0, Slovenja vas - Bi-
strica 2:5, Hajdina - Dornava 1:2,
Rogoznica - Bukovci 3:0, Stojnci -
Boč 6:3.
Razpored tekem 22. kroga: sobo-
ta, 1. junija, ob 17.00: Pragersko -
: Stojnci, Boč - Rogoznica, Bukovci
- Hajdina, Dornava - Slovenja vas,
Bistrica - Videm, Gerečja vas -
Gorišnica
Branko Lešnik
BOKS
BK Pftff " drugii Atiavni ekipni prvak
V Celju so ptujski boksarji v soboto, 25.maja, slavili v prvi
boksarski državni ligi zaslužen naziv ekipnega državnega
prvaka. Deset klubov iz vse države je nastopilo na šestih tur-
nirjih po vsej Sloveniji. Boksarji. BK Ptuj so osvojili prvo mes-
to s 63 točkami pred Mariborom s 55 točkami in Slovensko Bi-
strico s 47 točkami.
Boksarji so zaradi prepogostih
nastopov bili že utrujeni, vendar
so se pogumno držali in zmagovali
na vseh turnirjih. Pri tem se pose-
bej opazi kolektivna zastopanost le
šestih klubov, ostali z enim ali ne-
kaj boksarji pa zaostajajo tako v
kvaliteti kot v materialni oskrblje-
nosti.
Predsedstvo BK Ptuj ocenjuje,
da boksarski špon v Sloveniji pri-
dobiva na množičnosti in kvaliteti,
zato bodo do jeseni storili vse za iz-
boljšanje dela in kvalitete. Prav
tako bodo v okviru Boksarske zve-
ze Slovenije predlagah, da se opus-
ti liga in se uvede revialni način
tekmovanja. Ta način bo tudi bolj
stimuliral tekmovalce in organiza-
torje tekmovanj.
Za ljubitelje boksa pripravlja BK
Ptuj v kratkem revijo na prostem z
udeležbo najboljših boksarjev in
nastopom ženske ekipe, kar bo pri-
reditev še popestrilo.
Albin Mere, trener: "BK Ptuj je
zasluženo osvojil ta laskavi naziv.
Ne bi pa ga bilo mogoče doseči
brez trdega in vztrajnega dela s po-
sameznimi boksarji in ekipo kot
celoto."
J. Mlakar
Tekmovalci Boksarskega kluba Ptuj
Vindiš znova
zmagal v
Radencih
v soboto je bil v Radencih tra-
dicionalni maraton Treh src, le-
tos z zelo množično rekreativno
udeležbo. Osrednja teka pa sta
bila mali in veliki maraton, ki je
bil hkrati tudi državno prvenstvo.
Mirko Vindiš je po poškodbi na
treningu pred maratonom v Tori-
nu le nastopil, saj so treningi v
prejšnjem tednu pokazali, da do-
brih 42 kilometrov lahko zdrži,
vendar ne v tempu za izpolnitev
olimpijske norme. Res pa je tudi,
da na tem maratonu zaradi tudi to-
krat visokih temperatur in izjem-
no močnega vetra na Murskem
polju izpolnitev ne bi bila možna
tudi za najbolje pripravljene. Mir-
ko je maraton kljub zanj slabemu
času (2 uri 29 minut in 47 sekund)
dobil prepričljivo in z veliko pred-
nostjo. Med dirko in po njej se je
pritoževal nad vetrom in vročino,
še bolj pa zaradi neustrezno pri-
pravljenih okrepčevalnic, ki so
bile daleč od običajne organizacije
na maratonih drugje. Zato se ni
čuditi, da je množičnost res na za-
vidljivi ravni, kakovostnih tekmo-
valcev iz tujine pa ni.
Maratona so se udeležili tudi
tekači tekaškega kluba Maraton iz
Ptuja, ki se intenzivno pripravljajo
na peti tek ob mejah Slovenije. Na
tradicionalnem največjem sloven-
skem prazniku teka v pokrajini ob
Muri je bilo med 3780 udeleženci
iz različnih držav 13 članov TK
Maraton: Ivan Golob, Franc Zu-
panič, Boris Zmazek, Nataša Vido-
vič, Aleš Šimenko, Ivan Rogelj,
Milan Rogina, Boris Knez, Sergej
in Aljoša Kaučevič ter Rado in
Drago Ačimovič. Vsi so uspešno
premagali zelo naporno preiz-
kušnjo. Posebej so se izkazah:
Nataša Vidovič, ki je bila tretja na
21 km progi v svoji kategoriji.
Rado Ačimovič, ki je bil sedmi v
skupni razvrstitvi na isti progi in
tretji v svoji kategoriji, največ po-
hval pa velja Iveku Golobu iz
Ormoža, ki je bil odličen četrti v
velikem maratonu (42 km) in prvi
v svoji kategoriji.
L. Kotar,
Drago S. Ačimovič
ZLATA PUŠČICA
SLOVENIJE
v Ljubljani je v soboto prvič le-
tos potekala zlata puščica z
zračno standardno puško in
pištolo. Zmagovalca zlate
puščice sta s puško svetovni re-
korder Rajmond Debevc, s
pištolo pa Cveto Ljubičkaj.
Pet ptujskih strelcev je pridobi-
lo pravico nastopa na državni
zlati puščici s pištolo. Največ
smo pričakovali od vicešampiona
Slovenije Janeza Štuhca. Nastrel-
jal je 558 krogov in bil deveti.
Povratnik v ekipi Ptuja Franc
Bedrač je bil z odličnimi 562 kro-
gi četrti. Slavko Ivanovič se zara-
di poškodbe ni udeležil tekmo-
vanja. Članica Majda Raušl je z
izrednimi 550 krogi imela drugi
rezultat članic. Mladinski
državni prvak Sašo Porok pa je
bil najboljši mladinec na zlati
puščici Slovenije.
Zlata puščica je zadnje uradno
prvenstvo v sezoni, na vrsti so
tekme z malokalibrskim
orožjem. Vodilni SD Ptuj nimajo
finančnih sredstev za vadbe in
tekmovanje. Športni zavod pa
nima razdelilnika za strelske re-
zultate.
SI
STRELSTVO
Ptu/
ieMiv
prvi ligi
Tekmovanje v prvi državni hgi
s standardno zračno pištolo je
končano. Prvak je ljubljanska
OUmpija, saj je zmagala enajst
krat. Ekipa Mroža je zmagala de-
set krat in je druga. Dušan
Poženel tretji, ptujski strelci, ki
so zmagali sedem krat, pa so
četrti. Lanskoletni viceprvaki so
nastopili brez stebra ekipe Alojza
Trstenjaka. Iz kola v kolo je tre-
ner Ludvik Pšajd st. iskal tretje-
ga člana ekipe: najprej je bil to
Srečko Šeruga, nato mladinski
državni prvak Sašo Porok, naj-
boljša članica Majda Raušl in na
koncu član Izidor Pulko.
Vseh tekem se je udeležil Janez
^tuhec in bil s povprečjem
566,82 kroga četnouvrščeni po-
sameznik. Rezultati drugih
Ptujčanov: Majda Raušl 546,50 ,
Srečko Šeruga 538, Sašo Porok
535 in Izidor Pulko 544.
Ptujčani so spet dosegli naj-
boljšo uvrstitev od šponnih klu-
bov Ptuja na državni ravni, spet
bodo med najboljšimi ekipama
za leto 1996. ^
SI
ifgDNIK - 30. maj 1996
poslovna sporočila - 21
Info - glasbene novice!
Info - kviz
Ali veste, kdo je pevec na sliki?
Izrežite glasovnico, vpišite odgo-
vor, in če vam bo sreča naklonje-
na, vam hodo v prodajalni Tehni-
ka Emone Merkurja Ptuj podarili
zgoščenko.
Daje bila pred štirinajstimi dnevi
na fotografiji Helena Blagne, je
ugotovila tudi Lidya Majerič, Zg.
Jablane 28,2326 Cirkovce.
Čestitamo!
Odgovore na današnje vprašanje
pošljite (ali prinesite) na: Ured-
ništvo Tednika, p.p. 95,2250 Ptuj.
Rok: četrtek, 6. junija.
Glasba je vir energije, iz nje
črpamo posebno moč, s katero
lažje premagujemo ovire.
Britanski pevec JOHN AL-
FORD je na glasbenem nebu za-
sijal s priredbo pesmi skupine
The Platters z naslovom Smoke
Gets in your Eyes. Prijeten reg-
gae in dober glas sta zaščitna zna-
ka tega pevca, ki prepeva pesem
z naslovom BLUE MOON.
(***^)
Novi izvajalci na reggae sceni so
RIPPINGTONS, ki so k sodelo-
vanju povabili še skupino THE
WHISPEARS in pevca Phila
Perryja. Trio je v reggae verzijo
priredil velik hit skupine Flying
Pickets z naslovom CARAVAN
OF LOVE. (***)
Ameriška pevka DIANA KING
je lani za film Bad Boys posnela
veliko uspešnico Shy Guy in de-
bitanski album Tougher than
Love. Zanimiv duo pa sta DIA-
NA & NAKHI, ki prepevata pe-
sem ril do it. (***)
V ZDA sta izredno priljubljeni
glasbeni zvrsti soul in RN'R.
Nove prihajoče skladbe v soul
stilu so: Get on up - JODECI,
Sky Plus - NYLON HOON, I
Wish - BARRIO BOYS, God
only Knows - NVLONS, You -
MONIFAH, Touch me, Tease
me - ČASE, Please don't Go -
IMMATURE, Ain't Nobody -
FAITH EVANS, Wind beneath
my Wings - GERALD & EDDIE
LEVERT, Stairway to Heaven -
PURE SOUL.
Nemška skupina E-ROTIC slovi
po erotičnih naslovih, kot so:
Max don't have Sex with your ex,
Fred Come to Bed, Sex on the
Phone ... Tudi novi komad sku-
pine E-ROTIC ima vroč naslov:
FRITZ LOVE MY TITS.
(¥*¥)
Zasedba DOG EAT DOG je lan-
sko jesen nastopila tudi v
Ljubljani in navdušila s svojo po-
sebno glasbo. Fantje snemajo
novi album Play Games, ki ga
napoveduje promocijski single
ISMS. (***)
CHER je v začetku leta na veli-
kem filmskem festivalu v Canne-
su praznovala 50. rojstni dan.
Objavila pa je odličen album It's
a Man's World, na katerem je
tudi pesem NOT ENOUGH
LOVE IN THE WORLD
(****), ki je podprta z
odličnim besedilom.
Britanska pevka BRIANA COR-
RIGAN je nekoč pela pri izvrstni
pop-rock skupini The Beautiful
South. S producenstvom ji je na
solo poti pomagal Damon But-
cher, ki je v pesmi LOVE ME
NOW (**^^) odigral tudi vse
instrumente.
MICHAEL BOLTON je ob kon-
cu lanskega leta izdal album
Greatest Hits z dvanajstimi naj-
večjimi hiti in petimi novimi
skladbami. Dve novi skladbi Can
I Touch you ... there in I found
Someone sta že osvojili pos-
lušalce, to pa bo najverjetneje
uspelo tui čudoviti izpovedni ba-
ladi THIS RIVER. (****)
V juniju bodo vse športne oči
uprte v Anglijo, kjer bo evropsko
nogometno prvenstvo. Uradno
himno z naslovom ENDLESS
TOGETHER (***^) je pri-
pravila skupina SIMPLY RED,
z njimi pa sodeluje tudi pevski
zbor.
David Brernilc
popularnih 10
1. Fast Love
- GEORGE MICHAEL
2. Drill Instructor
- CAPITAN JACK
3. They don't Care about us
- MICHAEL JACKSON
4. TheonlyThingthatLooks
Good on me is you
- BRYAN ADAMS
5. Always be my Baby
- MARIAH CAREV
6. Coco Jamboo
- MR. PRESIDENT
7. Retum of the Mack
- MARK MORRISON
8. Ironic
- ALANIS MORISETTE
9. Cecilia - SUGGS
10. Don't Walk away
- CAUGHT IN THE ACT.;
Lestvico POPULARNIH 10
lahko poslušate vsak petek v
večernem sporedu radia Ptuj.
c^Mladi dopisniki
zelena oblačila vseh odtenkov in
ogromen klobuk, ki mu je sedel ob
strani - kot kakšnemu pijančku. Bil
je ves premočen. Nisem si mogla kaj,
da se ne bi zasmejala. Niti slutila ni-
sem, kdo bi to lahko bil.
"Prosim, ne smej se mi," mi reče.
"Sram me je."
"Saj. Kaj res ne moreš ničesar druge-
ga obleci kot te smešne cunje?" se
zasmejem.
Možak se ozre po sebi in me začudeno
gleda. "Kaj je pa narobe z njimi?
Meni so všeč. V njih se da prav fino
plavati. In nič se ti ne lepijo na kožo,"
mi vneto zatrjuje.
"Še plavaš v tej obleki? Za to so ven-
dar kopalke!"
"Kopall-ke. Ja, veš, že dolgo nisem bil
na kopnem. Vidim, da se je svet od
takrat že močno spremenil. In ljudje
se oblačijo v ko-ko..."
"Kopalke," ga popravim. "Hočeš reči,
da živiš pod vodo in sploh ne veš,
kako živimo? Ne me hecat."
"Sedaj boš pa še rekla, da te hecam.
Kakšna predrznost. Ko sem bil
zadnjič na kopnem, to je bilo pred
kakimi 100 leti, so bili ljudje bolj
spoštljivi do mene. Še posebej pa
takšni smrkavci kot ti!"
"Kaj?" zazijam vanj. "100 let? Človek,
koliko pa si sploh star!?
"Ne me hecat, hej, človek," reče
zaničevalno. "Same neke čudne izra-
ze uporabljate dandanes. Sicer pa, kaj
je narobe z mojimi leti? Sedaj sem v
najlepših letih. Seveda, ko sem bil
zadnjič na kopnem, sem bil dosti
lepši in postavnejši. Vsa dekleta so
gledala za mano. Še celo Urška je
hotela plesati samo z menoj. Oj,
Urška. Pa mi je umrla, ko sem jo
pripeljal v svoj dom. To so bili časi.
Od moje lepote je kar umrla! Sedaj pa
bi jo prestrašil, če bi me videla."
Nenadoma se mi je posvetilo, kdo bi
to lahko bil, čeprav se mi je zdelo
nemogoče. "Si slučajno povodni mož,
ki te pesnik opeva v pesmi?"
"Da, točno. Sem bajeslovno bitje.
Vendar resnično. Ko sem še bil mlad
in sem odpeljal Urško, sem imel
oblast nad gromom, vetrom, strelo,
nad vsem. Sedaj pa tega nimam več.
Zato si nikoli ne upam na kopno,
čeprav je dosti lepše tukaj kot pa v
vodi. Naveličan sem že te umazane,
smrdljive vode! Res ne vem, komu
sem še v korist, da moram tako dolgo
živeti."
"Ti boš živel tako dolgo," mu zatrju-
jem, "dokler bo živela slovenska bese-
da. Kajti Prešeren, ki te je utvaril, je
naš največji pesnik. In dokler bo žive-
la slovenska beseda, tako dolgo bomo
brali pesem o povodnem možu, ki je
odpeljal Urško v valove Ljubljanice.
Zato moraš živeti in tvoje življenje ni
brez pomena. Oh, kako dobre volje
sem postala. Vidiš, da še imaš čarob-
no moč. Bila sem neznansko slabe
volje, a sedaj, ko sem se pogovorila s
tabo, sem spet vesela.
"Res? To vse je res? Da sem tako
pomemben? Hvala, zelo si mi poma-
gala. Bay! Saj se tako pozdravljate
sedaj, kajne?"
"Točno. Čao!" In kakor je prišel, je
izginil.
Res čudno, kajne? Da lahko v tako
kratkem času postaneš tako dobre
volje.
Anja Sagadin, 7. r.
05 Destemik
O PSIČKU, KI GA NI VEČ
Na velikonočni ponedeljek smo
pričakovali obisk. Napovedala sta se
botrček in botrca. Bila sem že nestrp-
na, ker sem vedela, da bom nekaj
dobila.
Po kosilu me je mama prosila, naj ji
prinesem drva. Ko sem stopila skozi
duri, sem zagledala na dvorišču
mrtvega sosedovega psa. Zelo sem se
prestrašila. Bila sem žalostna, tudi
jokala sem. Odnesla sem ga v gozd in
ga pokopala. Na grob sem zapičila
palico in na list napisala: POKOPAN
mlad PSIČEK.
Ko sem prišla domov, sta pri nas že
bila botrca in botrček. Vsi so me gle-
dali začudeno. Botrca me je vprašala,
zakaj jočem. Ko sem jim povedala, da
sem pokopala psička, mi niso verjeli.
Vsem sem rekla, naj gredo z mano, da
jim pokažem, kje sem ga pokopala. V
gozdu mi je postalo slabo, zato sem
odšla domov. Drugi so začudeno gle-
dali list in ugibali, zakaj je psiček
poginil.
Doma sem se zaklenila v sobo. Vsi so
me klicali, a se nisem oglasila. V sobi
sem jo^kala, ker sem imela psička zelo
rada. Šele čez nekaj časa sem prišla v
kuhinjo. Botrček me je vprašal, kaj
sem delala v sobi. Nisem mu mogla
povedati.
Včasih se še spomnim psička.
Klavdija Golob, 3. a,
OS Majšperk
KAKO PEČEMO KRUH
Moja babica speče najboljši kruh.
Najprej zakurimo v peč. Nato segre-
jemo vodo, da je mlačna. V skledo
nasipamo moko, sol, kvas ter mlačno
vodo. Počakamo, da kvas vzhaja.
Nato začnemo mesiti. Ali je testo do-
bro premeseno, preskusimo z nožem.
Vrežemo v testo, in če so v njem
luknje, ga moramo še mesiti. Pripra-
vimo si slamjačo, jo pokrijemo s krpo
in potresemo z moko. Nato damo
noter testo in počakamo, da vzhaja. V
ječi razgrnemo žerjavico in peč je
pripravljena. Vzamemo lopar, ga po-
sipamo s koruznim zdrobom. Testo
damo na lopar, ga namažemo z jajcem
in damo v peč. Čez eno uro že čudo-
vito diši babičin domači kruh. Imam
ga rajši kot kupljenega v trgovini.
hjana Topolovec, 1. a,
OŠ Podlehnik
MOJE NAKUPOVANJE
Bila sem že velika in tudi dovolj stara.
Mamica mi je prvič pustila, da grem
5ama v trgovino. V trgovini je bilo
ogromno različnih reči. Videla sem
veliko kupcev, tudi jaz sem bila ku-
pec. Hodila sem med policami in si
ogledovala razstavljeno blago. Vzela
s«m si košarico in začela nakupovati,
f^upila sem si čokolado, bombone,
kekse, žemljico, mleko, sir, lizalko in
sladoled. Stopila sem k blagajni in
prodajalka je začela seštevati. Ko mi
je dala račun, sem iskala denar. Iskala
sem ga v žepih, v bundi, vsepovsod,
ampak nikjer ga nisem našla. Prosila
sem prodajalko, naj počaka, da grem
po denar. Stekla sem domov in vzela
denar. Še vedno sem ga imela prema-
lo. Spet sem pohitela domov in prosi-
la mamico, ali mi da še več denarja.
Mamica mi ga je dala in odšla sem
nazaj v trgovino. Vedela sem, da bo
doma hudo. Mamica mi je dovolila,
da si kupim eno čokolado, jaz pa bi
imela kar pol trgovine, zato mi je tudi
zmanjkalo denarja. Kljub vsemu ni
bilo tako hudo. Povedali so mi, da si
človek pač ne more kupiti vsega, kar
vidi. Nihče ni tako bogat.
Evelin Čuček, 2. a,
OŠ Breg
SREČANJE S POVODNIM
MOŽEM
Sedela sem na obrežju Ljubljanice. V
vodo sem metala kamenje in grizla
kislico. Tisti dan sem bila zares slabe
volje. Vse mi je šlo narobe. Dan je bil
lep in jasen, zato sem legla v travo.
Naenkrat sem zaslišala glasno čofo-
tanje. Prestrašena sem se dvignila.
Pred mano je stal čuden mož. Imel je
Vecfa ni oporečna
Število azbestnih vlaken, njihova vrsta, dolžina in debelina v ormoški vodi
so v mejah normale in ni razloga za paniko, je skopi povzetek dveh analiz,
ki ju je na tiskovni konferenci minuli teden predstavil Vili Trofenik.
že nekaj časa se je po Ormožu govorilo o škodljivih cementno-azbest-
nih ceveh, po katerih se voda pretaka po 10 kilometrih od skupno 300
kilometrov vodovodnega omrežja. Da bi prišli zadevi do dna, je župan
naročil izdelavo analize azbestnih vlaken v pitni vodi in mnenje o od-
stranitvi tovrstnih cevi. Azbestne cevi so manj primerne za uporabo,
res pa je, da je koncentracija azbesta v ormoški vodi 200 krat manjša
od dovoljene. Analiza je bila izdelana na ljubljanskem inštitutu Jožefa
Štefana - na oddelku za keramiko, kjer so ugotovili le 30.000 vlaken na
liter vode.
Mag. Metoda Dodič Fikfak z uni-
verze v Massachuscttsu v ZDA je iz-
delala mnenje o odstranitvi azbest-
nih cevi iz uporabe. V analizi je zapi-
sala, da je o vplivu splošne one-
snaženosti z azbestom tvegano govo-
riti, saj je možno le spekulativno
sklepanje. V grobem se azbest deli na
krisotilna in amtibolna vlakna, pri
čemer so amfiboli veliko bolj kance-
rogeni. V literaturi se azbestu pripi-
suje odgovornost za različne bolezni,
med drugim je lahko povzročitelj
pljučnega raka, raka na ustni sluzni-
ci in grlu, gastroiniestinalnem trak-
tu in ledvicah. Spoznanja o tok-
sičnosti azbesta so v svetu vodila do
različnih odločitev glede odstranje-
vanja in uničenja takšnih objektov.
Rušenje hiš, ki so imele vgrajen az-
best, je bilo namreč najpogosteje
ocenjeno za bolj tvegano kot obsto-
ječe stanje. Izračunali so, da bi bilo
sproščanje in obstoj vlaken v okolici
porušene zgradbe veliko nevarnejše.
Znanstvenica domneva, da bi bilo v
ormoškem primeru mogoče odstra-
nili vodovodne cevi, ne da bi se kon-
taminirali pitna voda in okolica.
Opozorila pa je, da bodo morali
Ormožani sami odločiti, ali je za-
menjava cevi zares prioritetnega po-
mena za ljudi. Pohvalila je skrb za
kvalitetno pitno vodo, vendar kvali-
teta vode ni odvisna le od prisotnosti
ali odsomosti azbestnih vlaken v
njej.
Tega se v Ormožu očitno zelo do-
bro zavedajo, saj letno opravijo čez
300 analiz vode, ki jo preiskujejo
predvsem na vsebnost pesticidov.
Lani so bili le tri promili negativnih
vzorcev, kar pomeni, da je eden iz-
med parametrov presegel dovoljeno
vrednost. Tako pogoste analize niso
odveč, saj je ormoško vodno zajetje
na skrajno neustreznem prostoru,
kjer poteka intenzivna kmetijska
proizvodnja. Da iz vode s čistilnimi
napravami odstranijo večino škodlji-
vih snovi, se porabi ogromno energi-
je, zato okrog 50 odstotkov cene vode
predstavlja cena električne energije
in številnih analiz.
Prav zaradi teh razlogov in vedno
večje porabe pitne vode se pripravlja
projekt umetnega bogatenja podtal-
nice. Za rešitev problema je prof.
Rismal z inštituta za sanitarni
inženiring univerze v Ljubljani iz-
delal načrt za alternativno pokrivan-
je deficita. Projekt naj bi potekal v
več fazah, v katerih bi zgradili dva
sedimentacijska bazena, dva predfil-
tra in tri infiltracijske bazene ter pet
novih studencev. Z novim načinom
pridobivanja vode bo mogoče opusti-
ti nekatere faze njenega čiščenja.
Vodo bodo pridobivali iz Drave, Pe-
snice in Seneškega potoka. Cena pro-
jekta, o katerem je inštitut za razi-
skovanje vode iz Dortmunda v
Nemčiji izdal pozitivno izvedensko
mnenje, bo okrog tri milijone
nemških mark.
viki klemenčič
PTUJ # Nocoj ob 20.
uri bo ponovitev pred-
stave Gledališča Ptuj
Polovične resnice.
ORMOŽ • V petek ob
19.30 url pripravlja
ormoški oktet pod
vodstvom prof. Rada
Munda prijeten kon-
certni večer. Poleg
domačega okteta
bodo kot gostje nasto-
pili člani moškega
pevskega zbora iz Luč
v Savinjski dolini in
tamburaški orkester
pod vodstvom Maje
Frangež. Prireditev bo
na grajskem dvorišču,
v primeru slabega vre-
mena pa v domu kul-
ture.
PTUJ • V petek, 31.
maja, ob 18. url bo v
prostorih Hranilno-kre-
ditne službe Kmetijske
zadruge Ptuj v Mi-
klošičevi 2 odprtje raz-
stave del ptujske sli-
karke Cecilije Bernjak.
PTUJ # Pokrajinski
muzej Ptuj vabi v ne-
deljo ob 10. uri starše
in otroke do 10 let (tudi
predšolske) na prvo
otropko muzejsko ma-
tinejo, na kateri bodo
predstavili stari Ptuj.
Dobite se pred Orfeje-
vim spomenikom na
Slovenskem trgu.
VITOMARCI • V ne-
deljo, 2. junija, se bo
ob 15. uri pričel v vito-
marški cerkvi popol-
dan z domačo glasbo
in pesmijo. Nastopili
bodo mladinski in
otroški orkester ter
ženski pevski zbor.
ŠMARTNO NA PO-
HORJU • 2. Junija ob
10.30 bo v avli tam-
kajšnje osnovne šole
11. srečanje ljudskih
pevcev in godcev.
PTUJ # Zgodovinsko
društvo Ptuj vabi na
predavanje o kapucin-
skem samostanu, ki
bo v sredo, 5. Junija,
ob 17. uri na prostoru
nekdanjih vojaških
skladišč ob Potrčevi
cesti. Zgodovino sa-
mostana in arheo-
loške najdbe bo pred-
stavila Marija Lubšina-
Tušek. Po predavanju
bo ogled ptujske kleti
z degustacijo vin. Kdor
se želi udeležiti tudi
ogleda z degustacijo,
naj se prijavi na
sedežu društva, tel.
771-619. Cena ogleda
kleti z degustacijo je
500 tolarjev.
SLOVENSKA BI-
STRICA # 8. Junija ob
19. uri bo na notran-
jem grajskem dvorišču
zaključni koncert pev-
skih zborov občine
Slovenska Bistrica'.
SLOVENSKA BI-
STRICA # 9. junija ob
10. uri bo slavnost ob
odprtju in blagoslovitvi
obnovljene cerkve sv.
Urha na Pohorju.
KINO PTUJ • Do ne-
delje, 2. Junija, Je ob
18. uri na sporedu
Zlomljena puščica, ob
20. uri pa Hollandov
opus. V soboto in ne-
deljo Je ob 16. uri Svet
igrač.
VOZNIK UMRL NA
KRAJU NESREČE
Po lokalni cesti od Koga proti
Središču ob Dravi se je v
četrtek, 23. maja, nekaj po 15.
uri peljal z osebnim avtom
Yugo 75-letni Jožef Borko iz Vi-
tana, KS Kog, občina Ormož.
Zunaj naselja Vodranci je ne-
nadoma zapeljal čez levi rob
cestišča na zelenico in po okoli
13 m vožnje po njej zapeljal v
obcestni jarek, kjer je trčil v be-
tonski propust. V nesreči se je
hudo ranil in umrl, še preden
so ga uspeli rešiti iz pločevine.
MOPEDIST PRED
OSEBNI AVTO
V soboto, 25. maja, nekaj po
20. uri se je po lokalni cesti od
Godenincev proti Jastrebcem,
KS Kog v občini Ormož, peljal
na kolesu z motorjem 15-letni
L.M. V bližini naselja Vodranci
je nenadoma močno zavrl in
zapeljal v gozd, od tam pa ta-
koj nazaj na cesto, po kateri je
tedaj peljal voznik osebnega
avtomobila Alojz L. Osebni
avto je trčil v mopedista, ta je
padel in se hudo ranil.
POŽAR V
DRAŽENCIH
Prejšnji četrtek, 23. maja, je
izbruhnil požar na gospodar-
skem poslopju Štefana T v
Dražencih pri Ptuju. Ogenj je
najprej zajel osrednji del pos-
lopja, dolgega 31 metrov in
širokega 7,70 metra, kjer je
zgorela večja količina sena in
slame. Nato se je ogenj razširil
na druge dele poslopja, v kate-
rem so bili predvsem stroji in
razno kmečko orodje. Po oceni
je škode za dobrih pet milijo-
nov tolarjev Vzroke požara še
ugotavljajo.
UKRADLI
TERENSKO VOZILO
V noči s četrtka na petek, 24.
maja, je neznance ukradel te-
renski avtomobil znamke jeep
cherokee, parkiran v Kraigher-
jevi ulici v Ruju. Vozilo je bilo
temno zelene barve z registrs-
ko tablico MB 12-47K in poli-
cisti za njim poizvedujejo.
DVE VLOmi
TATVINI
Ob koncu prejšnjega tedna
je neznanec vlomil v gostinski
lokal Amadeus v Prešernovi
ulici v Ptuju. Z njim je izginil
glasbeni stolp, precej cigaret
in nekaj pijače. Poi oceni je
škode za okoli 100.000 tolar-
jev
V noči na sredo, 22. maja, je
neznance vlomil v prodajalno
Tobačne Ljubljana na avtobu-
sni postaji v Lenartu. Ukradel je
predvsem cigarete v vrednosti
okoli 400.000 tolarjev
ZADELA KOLESARKO
V nedeljo, 26. maja, nekaj po
15. uri je 41-letna Ingrid O. iz
Slovenske Bistrice vozila oseb-
ni avto po lokalni cesti mimo
Črešnjevca. Pri prehitevanju
skupine kolesarjev je vozila
preblizu roba cestišča, zato je
trčila v kolesarko, 18-letno Da-
nielo N. iz Slovenske Bistrice.
Kolesarka je padla in se pri tem
hudo ranila.
FF
RODILE SO - ČESTITA.
MO: Daniela Prapotnife
Pušenci 18, Ormož - Nastjo-
Aleksandra-Saša Popit, Cesta
na Boč 24, Rogaška Slatina .
Jana-Luka; Irena Štumber-
ger, Spuhlja 52, Ptuj - Roka;
Sonja Trstenjak, Vinski Vrh
30, Miklavž - deklico; dr. Al-
eksandra Einfalt-.^omen
Mestni Vrh 57/b, Ptuj - Iris;
Daliborka Lovrec, Breg 15
Središče - Roka; Nikita Med-
var, Cuber 17, Ljutomer .
Saro; Martina Ranfl
Zamušani 7, Gorišnica - Ma-
nuela; Martina Pungračič,
Drenovec 7, Zavrč - deklico;
Mira Hliš, Drstelja 43, Destr-
nik - Marušo; Jožica
Cmrečnjak, Koritno 19^
Majšperk - Katjo; Barbara
Štumberger, Ul. 25. maja 7,
Ptuj - Majo.
POROKE - PTUJ: Robert
Furjan, Zavrč 7/a, in Iris Vi-
dovič, Cirkulane 34/b; Mirko
Lorenčič in Darija Horvat,
Anželova 5, Ptuj; Leopold
Rola, Selce 59, in Irena Ko-
rent, Crmlja 12/a; Roman Po-
lajžer in Romana Jeza, Abra-
mičeva ul. 4/a; Janko Korez,
Kupčinji Vrh 48, in Renta
Pernat, Lovrenc na Drav-
skem polju 33; Miroslav
Janžekovič, Stojnci 103, in
Sonja Bezjak, Spuhlja 32/a;
Andrej Orovič, Trnovec 19,
in Marija Toplak, Kukava 69;
Janko Berlak in Ana Raušl,
Zagorel 62/b; Dušan Peklar
in Tatjana Hrženjak, Do-
lenjska C. 44, Ljubljana; Al-
eksander Kunstek, Na livadi
11, Rogaška Slatina, in Kris-
tina Koražija, Stoperce 42;
Iztok Anželj in Lidija Zamu-
da, Slavšina 32; Tomislav
Drevenšek, Langusova ul. 7,
Ptuj, in Vanja Zebec, Ul. 5.
prekoraorske 7, Ptuj; Sandi
Perger in Nataša Gaber, Verje
32; Stanislav Polajžar, Dobri-
na 39/a, in Majda Bedenik,
Dobrina 40.
POROKE - ZAVRČ: Alojz
Spevan, Gorenjski Vrh 6, in
Dušanka Rižmarič, 9. maja
53, Lovrečan; Zlatko Bezjak
in Brigita Kolarič, Forrain
39; Marjan Primožič,
Moškanjci 78, in Mateja
Kovačec, Formin 4/a.
UMRLI SO: Terezija
Dajnko, roj. Osenjak,
Draženci 46, 1923, t 16.
maja 1996; Marija Cigula,
roj. Majerič, Dornava 120, =1=
1912, t 17. maja 1996; Franc
Fergola, Jastrebci 14, -i' 1918,
120. maja 1996; Neža Cafuta,
roj. Napast, Skorba 6, 1913,
t 20. maja 1996; Marija Nor-
ko, roj. Potočnik, Volkmerje-
va C. 10, Ptuj 1910, t 19.
maja 1996; Angela Podvor-
nik, roj. Ograjšek, Aškerčeva
ul. 14, Ptuj, :i'1913, umrl 22.
maja 1996; Janez Karbos,
Nova cesta 11, Ptuj, 1929, t
21. maja 1996; Srečko Kožar,
Čelofigova ul.2, Kamnica, -I'
1953, 1 18. maja 1996; Marija
Bezjak, roj. Šmigoc, Bukovci
113, 1927, t 23. maja 1996;
Marija Kolarič, Prešernova
ul. 12, Ptuj, 1910, t 23.
maja 1996; Kristina Rosic,
roj. Brumen, Jenkova ul. 1>
Ptuj, * 1929,122. maja 1996.
KIDRIČEVO / DRŽAVNO PRVENSTVO KAJ VEŠ O PROMETU
V$e mmi i^hd na konmMh
V soboto, 25. maja, so se v
Kidričevem zbrali osnovno- in
srednješolci iz vse Slovenije
na petem državnem prvenstvu
Kaj veš o prometu. Nanj se je
uvrstilo štirideset osnovno- in
petnajst srednješolcev.
Tekmovalci so se najprej po-
merili v znanju cestnopromet-
nih predpisov, nato so se osnov-
nošolci, ki so tekmovali s kolesi
brez motorja, podali po ki-
dričevskih ulicah, spremljali pa
so jih inštruktorji ptujskih
avtošol s sodniki, ki so ocenje-
vali praktično vožnjo. Svoje
spretnosti so pokazali tudi na
poligonu. Pri tem je prišlo do
razburjenja tekmovalcev, saj so
veljavna pravila stara že petnajst
let, takrat pa so bila tekmovalna
kolesa krajša od današnjih, zato
je prišlo do podiranje kegljev
med vožnjo "slaloma". Tehnika
in razvoj gresta naprej, le država
ostaja hladna za spremembe.
Srednješolci so tekmovali na
kolesih z motorjem. Tudi med
njimi je prišlo do očitkov orga-
nizatorjem, saj so pripravili
samo en poligon, kar je po-
daljšalo čas tekmovanja, in tudi
razdalje med keglji so bile pre-
kratke, tako da niti teoretično
ni nihče mogel brez napak pre-
voziti progo. Če pa si pogledal,
kako so sodniki ocenjevali, se je
zdelo, da si sproti izmišljajo pra-
vila, da bi tako odpravili napake
organizacije.
Pri osnovnošolcih je zmagal
Iztok Zeleznik iz Hrastnika, pri
srednješolcih pa Simon Brezov-
nik iz Velenja.
Na tekmovanje je prišel tudi
tajnik Sveta za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu Bo-
jan Zlender. Dejal je, da opažajo
vse večje znanje cestnopromet-
nih predpisov pri mladih, kar se
pozna tudi pri kulturi vožnje na
cesti, je potrdil komandir poli-
cijske postaje na Ptuju Silvester
Skok.
Milan Krajnc
Foto: Nini
PETI POHOD PO HALOSKI PLANINSKI POTI
Od Borfci cfb Cirkulan
Planinsko društvo Ptuj je že
peto leto organiziralo pohod
po delu Haloške poti, letos od
Borla do Cirkulan. Zbralo se je
350 ljubiteljev narave iz vseh
koncev Slovenije, ki so potrdili
rek: "Vračamo se k naravi!"
Pohod je potekal po markira-
ni poti med vinogradi, kjer pri
delujejo vrhunska vina, in po
grebenih s čudovitim razgle-
dom. Trajal je štiri ure s postan-
ki na vmesnih kontrolah, kjer
so poskrbeli za pestro gostinsko
ponudbo. Cilj prihoda je bil v
Cirkulanah v gostišču Krona,
kjer je bil ob 14. uri slovesen
zaključek pohoda s podelitvijo
bronastih značk za tiste, ki so se
pohoda udeležili že trikrat, in
srebrnih za tiste, ki so bili na
vseh petih pohodih. Organiza-
tor, Planinsko društvo Ptuj, je
obljubil, da bodo na desetem
pohodu vsem tistim, ki jih bodo
redno spremljali, podelili jubi-
lejne plakete. Slovesnost sta
spremljala kulturni program in
planinsko rajanje ob živi glasbi.
Prihodnje leto se bodo pla-
ninci srečali v Cirkulanah in na-
daljevali pot v Podlehnik. Zago-
tovo se jim bo pridružilo še več
spremljevalcev, saj so planinci
družabni ljudje, odlična pa je
tudi organizacija.
Milan Krajnc
Foto: Nini