IZHAJA VSAKO NEDELJO. • ••»«M« Naročnina : za celo leto D. 40, za pol leta D. 20, za četrt leta D. 10 V-A merito Dol. 3. Inserati po tarifi. RMECRfl MOC UREDNIŠTVO in uprarnišTO t MURSKI SOBOTI, .-j Slovenska ulica 25! IIH—H Rokopisi se ®e rračajo. ìefraald-rana pisma se ne j sprejema}«. LETO I. Gospodarski, narodni in kulturni tednik. io. Po volitvah. Volitve so končane. Na drfl-goj strani prinesemo izid, rezultat. Vsak vidi, kak so izpadnole za edno ali drügo stranko. — Nas brigajo najbolje volitve v našem kraji. Zdaj znamo, što je izvoljeni, znamo, koga smo poslali v našo prestolico, v Beograd na državno spravišče, v parlament, da zastopa nas, naše interese, da se briga za naš kraj, ža naše Ijüdi, da v Beogradi naprej dä naše potrebe i naše želje. Mi smo osvedočeni, da bodo oni, za štere je več kak polovica vsega našega Ijadstva dala svoj glas, šli na roko našemi narodi ; to morajo včiniti, to je njüva dužnost, zato smo jih zvolili. Oni poznajo naše potrebe, poznajo naše želje, vidijo vsakši den naše nevole i naše sirmaštvo; zdaj je na njih, da nam pomagajo. Do zdaj se je nikaj ne delalo. Samo agitiralo se je in obljübljalo. Zdaj je prišeo čas dela, čas, da se spunijo vse jezere obljiib. Mi smo že pisali od potreb Prekmurja. To vsakši vidi i zna, da je pri nas slabo, da se v Prekmurji najslabše godi v ce-loj našoj domovini. Zakaj je to — To more meti svoj vzrok i ga tüdi ma. Ta vzrok poznamo mi, ešče bolje pa ga poznajo voditelji našega naroda. Od njih je zdaj odvisno, če se nam bo v bodočnosti bolje ali slabše godilo. Volitve so končane. Znamo za koga smo dali svoje kruglice. Znamo, koga je naše ljudstvo zvolilo za svojega zastopnika. Od teh naših zastopnikov je odvisna vsa 4 prihodnja leta naše blagostanje ali naše nevole. Na izvoljene zastopnike se bo obračalo naše Ijüdstvo v vseh nevo-lah i bomo videli, kak bodo oni skrbeli za nas. Naj opozorimo včasi na najnujnejše potrebe našega kraja: gimnazija v Soboti se mora odpreti tüdi za više razrede ; Müra se mora regulirati, ar je Dolnja Bistrica i Hotiza v nevarnosti, da jivi protoletje - več ne najde ; čas je sejati, ali naše Ijüdstvo jé ešče ne dobilo semenskoga žita; zadnji čas je, da se razpišejo občinske volitve, pa jezero i jezero drügih potreb. Znamo, da se vse to včasi, naednok nemre napraviti, ali če majo naši zastopniki srce za naše Ijüdstvo, se bo lahko napravilo največ potrebnoga v kratkom časi, kaj pa je jako potrebno, pa včasi. Naše Ijüdstvo čaka i pri-čakoje izpunjenje danih obljüb, odpomoči nevol i pomoč v potrebah. Bomo vidili. Naša je zmaga! Ne bomo tajili, vsakši človek je z nezavüpanjom gledao na „Kmečko moč", kda je ona prišla na svet. Vsakši je mislo, da so to strankarske novine, štere bodo pisale za edno . stranko i bodo živele samo do volitev. Mi smo našim ljüdem odkritosrčno povedali včasi v začetki, da ,Krneč- n ka moč* s strankarstvom i bodočimi volitvami nema nikaj skäpnega. Večina naših ljüdi je tem odkritim rečam vervala, drflgi pa so ne šteli vervati. Zdaj so volitve za nami. Zdaj se vidi prava istina, zdaj se lahko vsakši prepriča, da smo gučali santo istino i da je naš cio zalstino dosta vekši, lepši i svetejii, kak dnevna strankarska politika. Volitve so za nami. Nihče je v „Kmečkoj moči" ne mogeo najti niti piknje, da bi ona služila strankarstvi. Naši prijatelji so ponosni i odkrito gučijo, da so včasi v začetki videli v „Kmečkoj moči" eden dober i potreben list, šteri bo stao na čeli prekmursko-ga ljüdstva, šteromi bo vodnjk, vučiteo i braniteo. Neprijatelje so pa posili šteli napraviti iz „Kmečke moči" strankarski list. Napadali so i blatili, šinfali i grajali. Trpela je „Kmečka moč", trpeli njeni voditelji. Vsi po krivici. *Kmečka moč" je ostala zvesta svojim načelom, ostala je čista, neomadeževana. Bujti so jo šteli, a ona živi, ešče močnejša je. Prestala je te najhfijši boj i stoji zdaj spoštovana, močna i lepa. Ona je zmagala! Prijatelje ! Zmaga je naša 1 Mi smo držali reč i mi bomo služili tistim načelom i elioni, štere smo iznesli v prvejših številkah „Kmečko moči" r gospodarsko, kulturno, narodno i moralno povzdigo našega ljüdstva. Neste se varali, vervali ste. Zdaj se veselimo vsi, prvi boj je končan s častno zmago 1 /'i' • 1 vi neprijatelje „Kmečke moči", kaj joj mate- ešče očitati? VaSt klevete i obreküvanja so pa ne Vaš neprijateo. Večina vas ,Kmečka moč" je izvojevala škodila sama Vam. Komi je je bilo zapelanih i to tüdi zdaj prvo zmago, vsi roaoljübi vkilp, „Kmečka moč" kaj včinita ? Na- vidite. Prepričali se bodete tüdi cfy bo nKmečka moča vsikdar padali ste jo po krivici; ona je v bodoče, da ste na krivoj potk zmagala tüdi v bodole! IZIDI ! IOLITEV. Srez Murska Sobota. VOLIŠČE ipHMfeMi • 9 i 126 [i » trf \ , 11 6 — 2 Gor. Petrovci 893 494 32 i •. 6 c- 369 10 12 ■UT1' 4 — 1 ! / •\M»'4 i 660/ 479* AAA , * 1 3: 15: 14 — 1 Kupšinci .«fi ... J 393 S 257 144 2 ■ f i: 4 1' 1 '' ' i" ; K.* l m —, i > • •■ ■ : — —,—.—__ , 'KànCovci t, i. 5 331 115 20 : " : i 3 a 1 87 -T- i?; 1 • j Križevci i 611 356 2 3 8 »n X* 335 ; ' s 2 t • v ■ • Krtiplivnik 458 fi- ' ir. 223 88 117 t •* *. » « r r'l ' 5 90 6 — ! c ■ Kuzdoblanje ; 713 i 335 127 t 163 15 22 4 2 i ; Markovci 447 186 79 i 3 37 6r 58 1 j r i ' Martjanci 794 384 173 33 23 i ■ i 7 140 3 4 i Moščanci 324 142 11 23 67 4 29 7 1 — Morska Sobota 1003 ' 540 202 33 75 : 12 191 20 ! 2 5 Pečarovci f Tnrt ni ' ii 'l r , s 579 360 133 18 20 rt 16 4 2 t i Pertoča 778 447 312 12 48 58 10 6 1 Predanovci 367 257 11 9 81 4 152 ■ —■ — — Puconcl 569 372 2T 28 • : 6 Jr » 1 303 6 — 1 SV. Jurij ll 176 91 62 1 19 8 r 1 — —. SV. Jürij 11. 850 5 489 196 11 87 175 14 l , 2 3 Šatovci 730 ; 268 18 9' 65 13 257 1 TiSina 42$ 308 242 I 50 l1 4 V — • - '.i [Skupaj 14.733 7922 | 3015 [ 335 1499 403 2503 109 30 28 ' '.TV Lendava. ■ - 5 os frj -t* iS G .v VOLIŠČE Volilni upravič. Glasovalo •I. i Korošec n. Radič III. Demok. IV. Nemci V. Radik. VI. Socij. VIL Komun. i «VIK. Zagorski Beltinci 870 588 484 24 58 4 13 1 < | i .* 4 • Bogojina 817 562 493 4 18 t 6 37 <1 i 3 ' ? 3.; Bratonci ... t ■■.. 554 ' i ' 428 407 2 15 — : 3 i'T [ i ' — Čentiba 640 357 27 26 37 120 118 15 13: j ' 'i ' '.r, i i črensovci it 1129 862 810 3 18 '8 14 2 5 ' 2i > Dobrovnik 769 V 373 115 tO 106 28 108 2 L 3 t 1 t! Dol. Lendava ■ 719 501 64 30 42, 29 306 21 r: . ! :X Gaberje 809 . ; i. ' .■t 431 204 25 \\ 52 61 77 B . . A. Gomilica • 479 t 366 321 2 24, 2 13 1 3 a- • • «ii Kobilje 491 263 91 17 58 62 32 2 1 s fldtanpi 623 470 4.72 A 36' ,/A '.'t ■ ' ; *» o t , t Turnišče 910 413 307 5 3 4 89 5 : i : _it Vel. Polana 460 352 313 5 7 9 23 3 — i 2 .j Skupaj 9270 5976 i 4058 157 o »■.'.- o 474 1 » - . t 336 837 68 s 27 J" ■•: ■,{ /M .)9 ' ti- fi, ••:*»;»•• '-.v? ■ ■ sl'M ■ >«•• irtii V celem srezu 8380 ' 5748 3830 433 597 nt,? 710 m 47 12 14 16 Pri nas v Prekmurji sta zvoljeniva samo gg. Josip Klekl in Ivan Jerič, oba od SLS. — V Sloveniji so zvoljeni gg..: dr. Anton Korošec, dr. Kulovec, Št-rcin, Škulj, Brodar, Sušnik, Smo-dej, inž. Sernec, Tratnik, Žebot, Hohnjec, Gosar, Vesenjak, Puše-njak, Hodžar, Bedjanič, Vrečko in Falež, vsi od SLS. gg. dr.. Žerjav, dr. Pivko in Urek od SDS, g. Ivan Pucelj od SKS in g. Petejan ' od socijalistov. V Ljubljani je zmagao de- mokrat dr. Albert Krämer, pišejo pa novine, da bo SLS zahtevala razveljavo ljubljanskih volitev. V Zagrebi sta zvoljeniva dr. Trumbič in dr. Pavelič, oba od Hrvaškoga bloka. — V Beogradi je zvoljen eden radikal in eden demokrat. V celoj državi so dobili : Radikali 112 Davidovičevi demokrati 61 Radič 60 Pribičevičevi demokrati 23 Slovenska ljüdska stranka 20 »Ut, iDr. Spaho Zemljoradniki Hrvaški federalisti Nemci S. K. .S. Čarnogorski federalisti Hrvaška pučka stranka Socialisti Tak je zvoljeni vsega vküper 315 zastopnikov celoga naroda v našoj državi, kak to temeljnimi državni zakon, ustava, zahtcvle. Eden mesec po volitvah t. j. M. oktobra se morajo vsi tej poslan- 138 : r ;0'/ 2 i ; il : 4 ■ 1 i ci zbrati v našem glavnom mesti, v Beogradi. Kak vidimo, tej poslanci so zdrflženi v več političnih strank. Vsakša teh strank ma svoj program, to je, na kakši način šče doseči v državi dobro, napredek, blagostanje državljanov, naroda in domovine. Žao, da je dneven največ strankam samo za to, da si svoje Ijüdi denejo za ministre in tak pridejo do penez, do dobro prestretega stola, do kopanje, kde si nakladajo s penezi svoje žepe, ljüdstvo pa jih nikaj ne briga. Guči se, da so te volitve zato bile, da bi prišli ednok pošteni ijüdje na vlado in bi začnoli delati za narod, ne pa samo puniti svoje žepe. Mi bi se strašno veselili, če bi se nam že resan ednok malo bolje godilo. Vüpatm? se, da bo tak, če pa ne bode, bo narod že napravo ednok konec tomi. PO DOMOVINI Što je največ trpo v volilno] borbi ? Znamo, kakši so bili volilni shodi : samo šinfanje ——BMii'i 11 .■ i j M mn»riTriESBEg Izvrsten tovaj. V starom veki je živo eden znameniti pasterski človek, tovaj, šteri }e meo samo ednoga sina, po imeni Ladja. Ta sinček se je tak navčo o-čine meštrije, da je Se v mladi letaj celo očo prekašao. Zavedao se je svoje vučenosti, zato ne je več bio zadovolen doma pri svojem oči, nego se je odiočo, da zapüsti svoj dom i svojega o£o, pa bo šo po velkom sveti, iskat i probat srečo. Bio je jako zbirSen i niti neje šteo iti v kakšo malo vet ali mali varaš, nego se je direktno, zraven napoto v glavni varaš. Tam je pitao za casara. Kda «o njemi povedali potpošteroj pride do easara, se je nanč ne zahvalo od velkoga veselja, samo se je jako paičo do grada, ge je brez vsakšega spi ta vanj a šo notri i pitao prvega «traiira, ka ge se držijo presvetli i blatenje nasprotnikov. Največ so pa trpeli nedužni s svojov „Kmečkov močjov". Ne ga bilo sestanka, ne shoda, kde se nebi šinfala i blatila „Kmečka moč" i kde se nebi lagalo od njenih Ijüdi. Nedužni trpijo vsikdar največ. Mi smo to vse prestali i dnes ešče izda živimo. Živeli bomo tüdi v naprej, zato, ar vidimo, da je bodočnost „Kmečke moči" sigurna, sijajna. Na vsakšem shodi so kandidatje i kortešje edne naših poznanih strank „Kmečko moč" tak zgrizli i njene delavce tak maiali, kak najvekše hüdodelnike. To vse pa je nikaj ne pomagalo. Mi mamo dokaze, da so se ljudje poštenjaki nad takim delom tej gospodov zgražali, ar nem-rejo vervati, da bi nešterni gospodje tak globoko spadnoli na svojoj resnosti i tasti, da tak grdo šinfajo to dobro stvar. Nam so tej Ijüdje včinoli samo dobro. Osebne žalitve radi po-trpimo za dobro stvar. „Kmeč-koj moči" pa so pomogli do toga, da je ravnotak postanola znana po čelom Prekmurji i je dobila več naročnikov. Hvala, casar, Te stražar ga j« lepo sprevodo do casara. Kda ga je casar ovaro, ga je prijazno pitao ; No mladenec, po kakšoj poti hodiš ? Jaz nadaljujem izvrstno meštrijo mojega očo, presvetli casar, — je pravo tovaj. Naj čiijem, kakša meštrija je tvojega očo ? Ne zamerite, presvetli casar ! Meštrija mojega očo je tovajska. Meni na čelom sveti nega para v toj meštriji. Prešmentano delo ! — se je zdro casar. Kak si denok vQpao kak tovaj priti pred moje casarske očil? čakaj t Zraven te dam vöprobati, če si resan tak izvrsten tovaj, kak od sebe praviš. Petnajst mojih berošov orje na njivi za varašom i vsakši beroš ima štiri jiince, če vse te jiince pri belom dnevi ne pokradneš' te ob glavo gospodje, na Vašem „dobrora" delil Osebne napade i žalitve pa Vam odpuščamo iz krščanske Ijübezni do bližnjega! Kak se čte „Kmačka moč"? Mi nemarno izda na jezere naročnikov. Mamo pa na nekotko 1 sto, ka je za pni začetek jako dosta. Sigurni smo, da z novim letom narasté število naročnikov na daleč prek jezero. Zakaj smo sigurni v tom? Dobili smo sledeči dopis, šteri svetlo kaže kelko Ijüdi šte „Kmečko moč". Gospod urednik! Tüdi jaz sam prijateo „Kmečke moči". Delam za njo, kelko morem i se zanimam za njo. Jako me je razveselio ete dogodek: V četrtek (na svetek) sam šo k meši. Od daleč sam že vido moške stati v dveh sküpinah. Mislo sam, da štejo kake politične letake, ar so volitve tii. Kda sam pristopo bliže, sani na svoje najvekše začudenje vido, da štejo „Kmečko moč". V vsak-šoj sküpini je bilo okoli dvajseti moškov; eden je šteo i drügi so poslušali. Güo sam tüdi njüvo sodbo. Vsi so pravili, da je „Kmečka moč" za- prideš. Dobro, presvetli casar — Včasr nastopim avojo sliižbo, — je pravo Laci. Mladi tovaj je zapüsto casarsko palačo i odišeo na njive, po šterih so rasli gosti grmički. Po grmovji je spolovo mlade jerebi i ednoga plan-tavoga zavca. S tem se je napoto proti njivi, gé so casarski berošje orali. Kda' je že bliizi njive bio, jc spUsto mlade jerebi i tüdi plantavoga zavca. Naskori so opazili berošje, ka pred njimi dosta mladi stvaric leče, štere bo dobro «grabiti ; najraj pa bi vsi meli zavca. Vsi naednok so zapfistili jiince, pa hajda na tovi-no. Mlade jerebi so ne mogle leteti, zato so tale po mali skakale pred njimi ; pa tiidi zavec je samo pomati pianto, da so bole volo dobili. Oboge stvarice so pomati priskakale v šumo, berošje pa li za njimi. istino eden najboljši list za Prekmurce. Tak se čte „Kmečka moč". Kde ima dva naročnika, jo Ite sto ljiidi. S tem pa se že tüdi sama najbole Širi. V vsakšo hišo v Prekmurji mora priti „Kmečka mol". Ali ste jo le naročili ? Kelko novih prijatelov si pridobo za „Kmečko moč", ti vrli naš naročnik ? V Beograd na telovadni tečaj sta odšla iz Prekmurja gdč. Dragica Roškar, učiteljica iz Dol. Lendave in g. Jožef Koc-mut, učitelj iz Beltinec. Obema našima prijateljema želimo lepe dneve v naši prestolici. Ka vse Ijüdi boli. Kda se je porodila „Kmečka moč" i kda se je zvedelo čida je i što v njo piše, je nešterne gospode to tak zabolelo, ka so za-istino betežni na razumi i teli. Takše sovraštvo, takša zavist, Škodoželjnost, nevoščljivost, takša razburjenost i takši strah je ešče nikdar ne vladao v Prekmurji, kak zdaj, kda „Kmečka moč" trka na kmečka srca, kda ona odpira kmetom oči, kda se že ona pri svojem rojstvi bori i potegüje za naše Ijüdstvo. Naš Kda so več tak daleč odišli notri, ka se več niti glas ne čiio, je Laci lepo vzeo bič i vse jünce odegnao v casarski dvor. Krao je ravno vöni sedo, da je Laei prihajao z velkim šeregom, zato njemi je ves začiidcn pravo : Sinek moj, povem ti, ka sam šče tak kiinštnoga tovaja ne vido, kak si ti. Samo čiij me Či si že tak prebrisani, moreš napraviti šče nekio delo. Jaz imam v štali ednoga sivoga konja, či ga to noč ne vkrad-neš, ti dam glavo odsekati. Ne bojte se, presvetli casar, — je pravo Laci, či eden regiment vojakov postavite na stražo, pa tiidi vkradnem. i Casar neje postavo celi regiment, da bi strazili konja, ar ga je bilo sram. Zmislo si je šče bokše. V štali na tistom konji je sedo eden soldak, dva sta držala za kantar, »3 urednik je objavo svoj razgovor z velkim županom. To je že tem gospodom ne prav, že se spod-tikajo. Če bi „Kmečka moč" do-segnola, da bi se odprla nazaj gimnazija, dalo semensko žito, dalo sredstvo za pokončavanje miši, z ednov rečjo.v, če bi se našim ljtldem pomagalo, bi tej gospodje, šteri gorijo od same krščanske Ijiibezni do bližnjega, na vse to ftičkali, ar bi mela svoje prste vmes „Kmečka moč". Ubogi Izrael, strah pa ima pred Kmečko močjo ! Hotiza. V našoj vesi mamo ravno 15 (petnajst) naročnikov „Kmečke moči", štera se vsak-šemi jako dopadne. Sigurno je, da bo pri nas število naročnikov poskočilo na 30 v kratkom časi. Odzdaj naprej nam pošilajte na skiipen naslov 15 komadov, mi si že razdelimo. Vsem drügim vesnicam kličemo naj nam sledijo 1 Kljilčnico na levoj rami si je potro g. Boris Lazorko, zvaničnik finančne kontrole. Spad-no je z bicikla. Pripelali so ga v bolnico v Mursko Soboto. — Naša vojna ladja „Hvar" se je pri otokih Malta potopila. eden pa za rep. Štalo so dol zaprli. Od zviina so postavili dva najbok-šiva soldaka na stražo. Tak so konja zavarovali pred kflnštnim tovajom. Laci si je nikaj ne dosla pre-mišlavao, liki je odišeo v varaš i si je kiipo od ednoga kodiša grdi, stari gvant, šteroga si je oblekeo. Gor na te gvant pa si je ogrno zlati, casarski plašč. Zvüntoga je küpo dve kili špeja, dva kulača žganice, v štero je zmešao uspavači prah. Pre-skrbleni z vsemi potrebščinami se je nazaj odpravo na casarski dvor. Tam je malo postai», potem pa se je z energičnimi stopaji bližao k štali, v šteroj je bio zastraženi najlepši casarski konj. Kda je prišeo do straže, ga je soldak zastavo. On pa se zdere nad njim i pravi '. aH me ne poznate, vi ničvredneži ? Re-grutje, zamazanci i Vsakomi je dao edno za viiho, po tistom pa vitežko Ladja Hvar je bila na poti v Angleško. Pri Malti je naletela na skalo i se je hitro skrila med valovi. To je velka zgüba za našo vojno mornarnico. V Beograd! so začnoli zidati tiskarno, v šteroj bo se tis-kao naš papirnati penez. Mi smo dozdaj ne meli takše tiskarne i smo morali dati bankovce tiskati v inozemstvi. Gornji Petrovci. Velika ne-vola za nas je, ka morejo hoditi naši betežniki k zdravniki v Križevce. Tam sta dva zdravnika, pri nas pa nobenoga. Najboljše bi bilo, če bi se okrožno zdravniško mesto iz Križevec preneslo k nam v Petrovce, zato ka ležij naša občina bole v sredini okrožja, kak pa Križevci, kde bi še itak ostao eden zdravnik. Ljüdstvo iz 21 občin i 6 župnih uradov se je izreklo že za to. Prosimo oblast, da ispuni to željo našega Ijfldstva. Petrovčan. AMERIKA. Statistika. Preračunali so, da je na čelom sveti vse vküper odpro štaline dveri i ponosno pre-stopo prag, bio je v štali. Ar je bila krnica, si je Laci friško dol slekeo casarski plašč, ga djao strani i kak eden najsirmaškejšl kodiš se je postavo v štali. Ves trepetajoči je jeclao Smileni vitezi ! Zimska noč me je zgrabila na cesti, da sam že ves zmržnjeni. Prepričani, da ste dobroga srca, sam se napoto kvam, da bi vas proso salaša. Imejte usmiljenje z menov ubogim sirmakom, da ne prejdem v toj groznoj zimskoj noči. Dobre viteze so do srca genole njegove genjljive reči i dali so mu stanovanje. Siromaški kodiš si je dol seo na küp slame, vzeo naprej do vrha napunjeno turbo, iz štere je začno skladati : špej, šunko, beli krüh, kulače žganice itd. Začno je tak tečno jesti, " ka so se še ovim sline cedile. Tü pa tam se je tak de-lao, kak či bi pio, da je s tem delao skomine lačnim i žednim soldakom. 27,560.267 automobilov. — V ameriki na vsakšega petoga človeka pride eden automobil. Velke družine. Gospa dr. Mary Austin je 44 dece porodila, 13 dvojčeti i trikrat trojčetl. Pa vseeno njej to nikaj ne škodilo, ar se je i tak, tak dobro včila, da je jako znamenita doktorica postanola.. — Leandrova žena je porodila 27, dece. — Teodorova 69, — Dionova 52. — Davidova 47 dece. — To so lepe družine. PO SVETI V Italiji se razmijo na po-italjančevanji drügih narodnosti menda na čelom sveti najbole. Taljanom vse prav pride i jim je dobro za popolno pokončanje Slovencov. Razpuščajo slovenska ^drtištva, preganjajo narodne ljüdi, grozijo s smrtjov vsakšemi, što se vüpa misliti proti Italiji. Da si slovenska deca ne bodo mogla več gučati slovenski v šoli, je italjanska vlada premestila vse slovenske vuoitele dol v italjanske kraje. Tak se godi vsem Slovencom, šteri so pod tüjov državov, tak se mori pomali slovanski živelj. Nesreče pri letanji. Zdaj se vse države držijo, Štera bo prišla na prvo mesto pri letanji prek morja. Nešterni letalci so že preleteli iz Amerike v Evropo. Driigi so pa meli nesrečo i so ostali v — morji. Dozdaj so se že neznano kda pogübila štiri letala. •r ■ » O ,rnßv. -mi.;.:>-! s ?rtM'. ■ 1 * ■ ■ ■ POUÉNO~ Domača vzgoja. 3. Delo i odmor. Navaditi moramo dete k tomi, da premaga pri deli vse o-vire. Prie, kak je zaČnolo kako delo, nesmi izjaviti, da : jaz te ga neznam napraviti. Nasprotno, naj njemi delo daje ovire, nesmi biti prelehko. Ovire pa mora sam s svojov moČjov premagati, po svojem načinu. (Primer : deklica naj sama preštrika vzorce) Zgodaj se mora navaditi svoje moči napeti, če je potrebno. V dobi od petnajstoga leta naprej je glavno sredstvo vzgoje : delo. Redno telesno in umsko delo. Delo v tej dobi že razen pri zgojitvi volje sltiži temu, da pripravi otroka za življenski poklic. Sedaj se že trüdi za samostojnost, posebno se kaže to pri deklicah. To pa nesmemo zadü-šiti, nasprotno, dajmo priliko za samostojno delo. (Primer: dekle naj küha sama kosilo). Samo telko dela zahtevajmo od diteta, kelko ga premore. Pri tom je treba paziti, da ga ne obložimo z delom. Torej moramo pravilno.presoditi njegove zmožnosti ali ma dovolj duševnih — telesnih zmožnosti. Ne vsiljujmo mu naednok dosta dela. Ništerna deca majo velko veselje do včenja. Pri dečkaj je to zavolo žele vučenosti, pri deklicah pa bole iz častiželjnosti. Če opazimo, ka dosta včenja škodi na zdravji otroka, moramo včenje preprečiti. Ne dovolimo diteti, da bi se včilo kesno v v noč. Tüdi to nesmimo dovoliti, da bi se deca včila na glas pa med včenjom hodila sem in tja. To je nevarno, posebno za deco, šteri majo slaba plUča. V rani mladosti se more dete privaditi potüo se včiti, kesneje se toga teško navadi. Ob izjemnih prilikah se lehko vči polvüre frtal Vüre na glas takše stvari, kàr zahteva posebno lepe izgovorjave ali naglasa. Na priliko, če se vči kakšo deklamacijo ali kakši tuji jezik/ (Dalje prih.) Dobre knjige se pišejo zato, da se ovekoveči resnica. Imamo dve vrsti knjig : slabe i dobre. Slabe knjige so kakor klepetuljàvi ljudje : mnogo govorijo, a nič ne povejo. Resnično : slabe knjige se pišejo samo radi brbljavosti. — ZDRAVSTVO Če maš rane/ piščajce ali mozole jih mujvli i peri z kar-bolovo vodov, potem pa nàlahko zveži z mehkim lenenom platnom, namazanim z mastjov ali oljom. Omedlelega človeka se naj oprosti tesne obleke, potem ga pa trebe položiti na hrbet. Polji njemi hladen zrak v lice, z mrzlov vodov ga škropi, čelo i sence njemi pa peri z jesihom. Pod nos njemi drži osmojeno perje ali dlako, da bo kihao Ì se tak zdrami. — Če pa je človek jako slab, deni njemi roke i noge v toplo vodo, podplate njemi ščegeči s kefov. Pripravi ga do dihanja s tem, da ga položiš na edno stran, njemi jezik potegneš malo vün, roke njemi pa gibleš kakih 10-krat od prsi do glave i nazaj. Kda betežnik k sebi pride, njemi daj mrzlo vodo piti, potem pa si naj vsede ali vednako leže na postelji. — Če se je komi krv vnela, skühaj stèri i položi je vroče na tisto mesto tela, obkladek ponovi za 15 minut. Zadnji volilni gulaš. Pri najboljši volji, veseloga obraza je hodo korteš od vesi do vesi. S svojov nerodnostjov je nikaj ne hasno svojoj partiji, itak pa je dosta i. ešče več jo. — Na den volitev je korteš poka-zao svojo najvekšo moč in hitrost. Kak blisk je letao okoli, itak pa brez uspeha. — Sirmak kandidat je skoro omedlo, kda njemi je korteš čestitao na u-spehi, če, ga je ravno ne bjlo. D ugo čakanje i slaba poročila so kandidata utrüdile i korteš je spoznao žalost svojega gospodarja. — Zgüba je tü. — Vre-zao jo je za sto i si naročo gulaš. Gostilničar njemi je dobro podvoro : iz vseh labušk in lon-cov je nastrtigao, samo, da bo gulaš vekši; znao je, da njemi da zadnji volilni gulaš. Naglo je požirao korteš, njegovi dugi mustači so se zibali pod nosom. Zadnja njegova reč je bila „ma ga je dosta !" Bio je to resan velki in zadnji volilni gulaš. Po dobrom pride slabo, tak si je mislo tiidi korteš in — vred vzeo celo porcijo. — K sreči ! Za srečo je stvorjeno J naše srce. Vsak je 9flm svoje sreče kovač. i; Zdravje. Kak je zdravje fundament naše sreče, tak bi morala biti naša glavna: skrb, da ohranimo zdravje. Pripomočkov za to je jako dosta: mamo lepe slovenske knjige spisane od toga, posebno one od družbe sv. Mohorja. Toga nas včijo zdravniki, novine pa nesreče drügihu — Največ ljtidi pa ne pazi na to, da bi si var-vali zdravje. Niti nam na miseo ne pride, kda smo zdravi, da bi si čuvali zdravje. Pri takšem našem ravnanji z našim življenjom i zdravjom se moramo resan čflditi, da si šče večkrat ne pokvarimo zdravje, da smo šče tak zdravi Kak je teda naša prva dužnost, da se vsikdar i vseširom čuvamo, da ne zbetežamo, rav-notak je od driige strani tüdi nespametno preveč skrbeti za zdjravje. Lani sem bio pri ednom jako vučenom zdravniki na Šta-jerskom. Pogučavala sva se od betegov. Prišla sva tüdi na naše Prekmurje. Pravo mi je te zdravnik, da k njemi jako radi hodijo betežni ljüdje iz Prekmurja. Jako dosta pa tiidi takših pride, šteri so> ne betežni, nego v glavo so si zbili, da jih< kaj boli, mislijo,-da so betežni. Takše betežnike je najžmeče vračiti. Vrastva njemi nemremo dati, ar je v istini ne betežen i njemi zato nikše vrastvo nikaj ne bi pomagalo. — Je pa betežen v telko, ar čtiti bolečine. Če takšega človeka pitamo, kaj ga boli, nam navadno ne vedrügo-ga povedati, kak samo to, daga boli, da ga vse boli. — Ar pa je v istini ne betežen, nego samo misli, da je betežen, njemi zdravnik vseedno ne sme praviti, da njemi je nikaj ne, artakši človek te misli, da njemi zdravnik samo nešče povedati, da je betežen, da je mogoče že prekesno, da ga zdravnik nori i vsefele nore reči. — Posebno naše ženske, kelkokrat pridejo vküp, drügoga ne znajo gučati, kak od bolezni, kak jih vse boli. Vsakša zna nekaj povedati, edno boli v ledov-jah, driigo dfiši, tretjo smica, štrto bode i Bog zna, kaj šče vse. Tak pridejo vküp zdrave, kda pa narazno idejo ,so vsebe-težne. v , Zakaj ta prevelka skrb za zdravje, ali bolje bi skoro povedali, za bolezen ? Zato mamo telko betežnikov, ar preveč mislimo na zdravje, ar mislimo, da nam vsaka sapica škodi. Naj-zdravejši so tisti ljüdje, šteri na zdravje najmenje mislijo. Što pri vsakšem koraki misli: „valimi ne bode to škodovalo", si pripravlja pot do bolezni. Poleg toga pa nemre biti nikdar za dosta veseli, ar je v večnom strahi za zdravje. Desetkrat je bolje včasi kakši nahod zgrabiti, kak pa si vsikdar navijati z robcom šinjek i gut, si držati z robčekom nos i vüsta. Mala bolezen pride i odide, večna skrb pa i bojazen za zdravje pa se nam vsikdar vekša, dokeč ne bomo tak daleč prišli, da bomo mislili, da smo na smrt betežni, v istini nam je pa nikaj ne. Takšemi betežniki pravimo, da je histeričen. GOSPODARSTVO Poljske miši. V Kmečkoj moči smo že pisali od te nadloge, štera dela strašen kvar po naših njivah. Zdaj se moramo pa povrnoti k toj stvari. Poljske miši so se tak raz-splodile po nešternih krajih, da so skoro vničile vse. Njive so vse sprelüknjane. Če človek ide med njivami, beži na stotine miši v svoje lüknje, da ga spreleti strah pred tov golaznijov. Miši so naj-prle vničile silje i pšenico. Ponekod je gospodar niti semena ne dobo nazaj, tak so njemi miši vničile. Zdaj so se spravile na krumple, kukorico i cito graha ne püstijo pri miri. Lahko rečemo, da so miši vničile po nešternih njivah povprečno edno četrtino pridelkov. Ali je ne to strašna škoda, štero mora trpeti naš kmet ? Gučalo se je, da se začne oster boj proti mišam. Tüdi obe-čali so, da dobijo kmetje potrebna sredstva za pokončavanje miši. Zdaj pa se bliža že zima i kak se vidi prie bodo miši mele mir i če jih samo zima kaj pokonča ! Što nosi na tom krivdo? Zakaj so občine ne dobile sredstev za pokončavanje te golezni? Ali se eš£e zdaj nihče ne gene, da bi se nekaj včinilo? Tü ma vsakši priliko pokazati, da je za ljüdstvo ! Zakaj tü ne vidimo ni-koga na deli? Mi tü ponovno prosimo i zahtevamo, da se začne energična akcija proti mišam, ar so napravile strašno kvara v n^šem gospodarstvi. SOBO meblirano, z električno razsvetljavo, s posebnim vhodom išče s 1. oktobrom mlad soliden gospod. ! ' V..- > Naslov v upravništvi „Kpiečke moči"! CENE OGLASOV: V oglasnem oddelku stanejo oglasi 1 Öin, med tekstom 1*50 Din in „poslano" 2 Din za vsaki cm2. Popusta se da pri 3-5 kratnem oglaševanju 15%, nad 5 krat pa 25»/• Cene malim oglasom 10 Din. CENE Penezi : Din. 1 dolar 1 av. šiling 1 čehosl. krona 1 nemška marka 1 francuski frank 1 švicarski frank 1 italjanska lira 1 madž. pengö Državno 1% invensticijsko posojilo Din 84*50 Državna renta za ratno šteto Din 346-— 56-15 8'- 1-67 1350 2-20 10-93 3-08 9-90 Blago Pšenica nova Oves novi Kuruza staia Pšeno Jaboke tag Din 290-. 180-„ 230-6-2- Senja : 19 septembra v Črensovcih. v Ljutomeru, pri Sv. Petri 20. na Štajerskem. 22 j? » ni pri Cakovci pri Sv. Jele- Kr. notar Anton Koder je prenesel svojo kan-celajo v svojo novo hišo prek od hotela Slon (g.Bac) lsS3E03E09B®02BS2lBS3E0eJ£ LOVSKI PES dobro vzgojen se proda. Poizve se v gostilni Banfi, H. Soboti. TEDENSRlillilLEHOail SEPTEMBER 19 20 21 22 23 24 25 Pondel^k Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedela sv. Januarij mant. sv. Estahij mant. f kv. sv. Matevž ap. sv. Tomai Vil. p. j f kv. sv. Tekla dev. f'kv. Marija rež. ji 16 po Risalah. Mesec september ma 30 dni. V tom meseci se den skrči za 1 vtiro i 40 minut. Mlaj meseca je.25. ob 11 vüri ponoči i 11. minutah. — Vreme bo lepo. — Dne 24. sept. ob 2. vüri i 17. minutah zajtra se začne jesen. — Te tjedenj je . kvatrni. Na sy. Mateja vreme ugodno. Ostane tako štiri dni prihodno. 20. sept. 1870 je bio konec države rimskoga pape. — 24. sept. 1862 je mro Anton Martin Slomšek velki slovenski pOšpek, šteri je jako ljübo svoj slovenski jezik i narod. •6 a z C O -H.. o =» C < E n M •=. c c — N "" C 41 « r- J* s > ^ 2 C/3 O. > « O N J > je 2 > _ o ►CJ 3 M D ^ e °5? s D - Z 06 - ca w w a g nj «4 00 OJ O f— o. > o z TISKARNA Murska Sobota izvršuje vsa tiskarska dela solidno in točno PANONIJA Šolska ul. št. 241 izdelujejo-se vsa knji-goveška dela najlepše