OKT.—NOV. 1978 GLASILO SZDL IN ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA MIRNA ŠT • 7 LETO" I -----------------------------------------------------—j----------- Samoprispevek - pogoj za gradnjo šol Zbiranje sredstev vseh občanov s samoprispevkom je edina možnost za hitrejše reševanje problemov, ki tarejo razvoj posameznih področij in posameznih krajev. Za nami je vrsta uspešnih akcij v občini in v krajevni skupnosti, za katere so se vaščani odločili in jih s samoprispevkom financirali. S tako obliko samofmanciranja so bili 1. Od 1/7-1966 do 31/12-1969 2. Od 1/1-1969 do 31/12-1973 Od tega: — od OD iz del. razmerja — od KD kmetov — od dohodka od obrti in drugih gospod, dejavnosti — od pokojnin 3. Od 1/1-1974 do 31/12-1977 Od tega: - od OD iz del razmerja od KD kmetov - od dohodka od obrti in drugih gospod, dejavnosti - od pokojnin SKUPAJ OD 1/7-1966 do 31/12-1977 že doseženi uspehi, ki jih je naša občina dosegla na področju osnovnega šolstva z izgradnjo novih in preureditvijo starih šolskih objektov, za kar občani občine Trebnje plačujejo samoprispevek že od 1966. leta. V času od uvedenega samoprispevka so se zbrala naslednja sred- stva: Plan Realizacija 1,385.160,00 din 1,356,191,00 din 3,213.326,0 din 5,511.794,00 din 2,381.587,00 din 4,046.138,00 din 560,900,00 din 522.295,00 din 118.379,00 din 399.480,00 din 15 2.460,00 din 603.880,00 din 12,927.048.00 din 16,257.020,00 din 8,315.000,00 din 10.677.189,00 din 1,091.000,00 din 1,090.763,00 din 466.500,00 din 773.322,00 din 885.000,00 din 1,546.198,00 din 23,124.960,00 din Do konca leta se bo po oceni zbralo še cca 5,250,000,00 din, tako da bo skupaj zbranih cca 28,374.960,00 din. Zbrana sredstva so bila porabljena za naslednje objekte: Za investiranje v šolske objekte a) Novogradnje in dozidave Šola Leto izgradnje Mirna 1969 Jelše vec 1971 Trebelno 1972 Veliki Gaber 1973 Mokronog 1976 Investicijski znesek 3.248.276.00 din 846.793,00 din 2.163.580.00 din 4,250.000,00 din 16.781.985,00 din Udeležba sredstev samoprispevka 1.038.143.00 din 265.202.00 din 437.696.00 din 1.071.729,00 din 12.027.673.00 din b) Adaptacije in rekonstrukcije Mokronog 1967 Veliki Gaber 1969 POŠ Mirna 1970 Šentlovrenc 1970 Dol. Nem vas 1972 Šentrupert 1972 Dobrnič 1973 154.110.00 din 26.500,00 din 562.740.00 din 286.124.00 din 688.052.00 din 358.430.00 din 792.000,00 din 333.992.00 din 26.500.00 din 80.901.00 din 142.656.00 din 342.228.00 din 358.431.00 din 441.802.00 din Vsa sredstva, namenjena za gradnjo šolskih objektov od leta 1974 do 1977 so se porabila za šolo Mokronog. Šola Mokronog je izhajala še iz programa o uvedbi samoprispevka za obdobje 1969 - 1973 in je bila povzeta v program za obdobje 1974 - 1978. Šola je bila do- končana in izročena svojemu namenu za občinski praznik 1976. leta. V šoli je 13 učilnic, 2 prostora za otroško varstvo, telovadnica, šolska kuhinja in skupni prostori. S sredstvi, zbranimi v letu 1978 za investicije v šolstvu (13,341.000,00 din) bodo v letu 1978 izvršene naslednje že pričete investicije: 1. Telovadnica Veliki Gaber z dvema učilnicama (kot večnamenski prostor) in s pridobitvijo prostorov za predšolsko varstvo 7,266.000,00 din. Gradnja bo predvidoma končana za 29. november 1978. 2. Telovadnica Šentrupert s prostori za predšolsko varstvo, veznim hodnikom in dvema kabinetoma 6,075.000,00 din. Prostorski problemi, z vključno predvidenimi gradnjami v letu 1978, so v glavnem rešeni, razen v Trebnjem in na Mimi. oceni bo ta amortizacija znašala v obdobju 1978 - 1985 skupaj 7,172.000,00 din. Od centralnih šol je v najhujši prostorski stiski osnovna šola Trebnje. Zaradi hitrega razvoja centra občine pa se ta problem le še povečuje. Prostorska stiska v Trebnjem nujno narekuje izgradnjo nove, večje osnovne šole. Poslopje sedanje šole pa bo predano na razpolago za potrebe srednjega šolstva, poklicnega šolanja in izobraževanja ob delu. Tako bo reševanje prostorov za osnovno šolo s predvideno novo gradnjo istočasno tudi reševanje prostorov za srednje in strokovno Zaradi prostorske stiske delujejo v stari mirenski šoli tri delovne enote: vrtec, posebna šola in internat za učence posebne šole, delovati pa bi morala le ena. Zadnji čas pa se je pojavil še problem sanacije stropov v šoli Sentmpert, nadaljnja ureditev centralne kurjave v podružnični šoli v Dol. Nemški vasi in Čatežu. Zaradi teh problemov se bo amortizacija šol, ki se v višini 75 % zbira pri občinski izobraževalni skupnosti, tudi v naslednjem obdobju vključevala v sredstva samoprispevka. Po šolstvo, kot tudi za izobraževanje ob delu (slednje se sedaj rešuje v okviru prostorekih možnosti - kot tretja izmena, v prostorih barake itd.). Prav tako je ostal nerešen tudi problem zagotovitve prostorov za potrebe posebnega šolstva v okviru osnovne šole na Mimi, ki se še vedno razvija v (nadaljevanje na 2. strani) ZA PODALJŠANJE SAMOPRISPEVKA BOMO v delovnih ORGANIZACIJAH V ČETRTEK, DNE 7. DECEMBRA 1978 OD 7 -19, URE V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH PA V NEDELJO DNE 10. DECEMBRA 1978 OD 7. - 19 URE Samoprispevek - pogoj za gradnjo šol (nadaljevanje s 1. strani) prostorih stare šole, kjer je hkrati tudi organizirana domska oskrba, kot tudi prostori vzgojno varstvene enote za predšolske otroke. V zadnjem času pa se je pokazala tudi potreba za pridobitev učilnic za kabinetni pouk ter delna preureditev sedanjih prostorov, ki bi zagotovila funkcionalno rabo telovadnice, ki sedaj služi hkrati kot prehodni prostor. Glede na ugotovljene potrebe in možnosti zagotovitve finančnih sredstev, bo program v naslednjem obdobju naslednji: 1. Izgradnja osnovne šole v Trebnjem 2. Izgradnja II. faze prostorov za posebno in osnovno šolo na Mimi 3. Rekonstrukcija osnovne šole Šentrupert Osnovna šola Trebnje obsega 34 učilnic (1020 učencev), od tega 14 nižjih in 20 višjih oddelkov. Objekt sestoji iz 4 enot: v sredini skupni šolski prostori (kuhinja, večnamenski prostor, knjižnica, uprava), trakt nižjih in trakt višjih oddelkov na vsaki strani skupnih prostorov ter športna dvorana nasproti srednjega trakta. Šolski objekt ima 3 etaže: suteren, pritličje in nadstropje. Športna dvorana dimenzij 24 x 45 x 7 m se da predeliti na 3 telovadnice 24 x 15 m in predstavlja samostojno gradbeno enoto. Skupna površina bo znašala 6.760 m2, poleg tega še zaklonišče v površini 645 m 2 in športna dvorana v površini 324 m2. Skupaj torej znaša 7.729 m2. II. faza šole na Mirni obsega 6 oddelkov posebne šole z večnamenskim prostorom za te učilnice in svojo delavnico. Poleg prostorov za posebno šolo obsega 8 novih učilnic, kar pogojuje prehod na enoizmenski pouk. Zaradi uporabe večnamenskega prostora za telovadnico, bo zgrajen še večnamenski prostor za redne oddelke osnovne šole. Na novo bodo zgrajene tri pisarne in sanitarije za redne Smo tik pred odločitvijo za podaljšanje samoprispevka za naslednje petletno obdobje, zato je prav, če podrobno predstavimo težave, s katerimi se srečuje mirenska osnovna šola. Za pogovor smo prosili v. d. ravnatelja Janeza Kramerja, ki nam je povedal: „S prvim delom nove osnovne šole in obnovo stare smo veliko pridobili, vendar pa se je kmalu po gradnji pokazalo, da prostorski problem še ni rešen. Problem je zlasti začel izstopati, ko smo razširili dejavnost posebne šole, ki rešuje tovrstno vzgojo in izobraževanje otrok za vso našo občino. Če vzamemo pod drobnogled staro šolo hitro ugotovimo, da v njej delujejo kar tri delovne enote; vrtec, posebna šola in internat za učence posebne šole, delovati pa bi morala le ena. Seveda so s to natrpanostjo prekoračeni vsi normativi in to ne malo. To pa preprečuje kvalitetno delo, saj nimamo praktično nobenih tehničnih delavnic, čeprav je v učnem programu poudarek na praktičnem pouku. Poleg tega nimamo za učence posebne šole ustreznega prostora za dnevno bivanje, ki vključuje vse dejavnosti od učenja naprej. Prav tako je z vrtcem, ki ima na voljo le dva prostora. V teh dveh prostorih se otroci igrajo in spijo. Zaradi tega je program vzgoje okrnjen, saj v te prostore oddelke. Ob telovadnici bo urejen poseben vhod za zunanje uporabnike in sanitarij! z umi-valnimi prostori. Sedanji nefunkcionalni pisarniški prostori bodo preurejeni za potrebe šolske kuhinje. Skupna nova površina bo znašala cca 1700 m2. Z rekonstrukcijo šole v Šentrupertu se izvrši kot nujno sanacijo stropov, nadalje preureditev hodnika v I. nadstropju v kabinete. Vrednost programa po cenah leta 1978 je naslednja: 1. Osnovna šola v Trebnjem z zakloniščem, zunanjo ureditvijo in opremo 75,394.000,00 din 2. II. faza osnovne šole Mirna z zunanjo ureditvijo in opremo ne moremo namestiti vseh ustreznih vzgojnih pripomočkov. Skratka, v vrtcu se otroci zaradi prostorske stiske kar gnetejo. Večkrat je bilo že postavljeno vprašanje, kdaj bodo jasli na Mirni? Odgovor je na dlani takrat ko bomo zgradili nove prostore za vrtec. To pa se bo moralo na Mirni čimprej rešiti, saj nateliteta in število prebivalcev v naši KS neprestano narašča. Trenutno čaka na prostor v vrtcu 7 otrok. Sedaj pa poglejmo probleme novega dela osnovne šole, ki je bil zgrajen 1969 leta. Tudi tuje prostorska stiska, saj nam primanjkuje učilnic že za dvoizmenski pouk. Trenutno tudi še nismo rešili oz. našli prostora za malo šolo. Verjetno pa še marsikdo ne ve, da imamo zaradi pomanjkanja prostora eno učilnico v prostorih naše kra-jevny skupnosti. To so grobi obrisi težav, zato se mi zdi prav, da naštejem nekaj podrobnosti. V prvem oddelku podaljšanega bivanja se v pionirski sobi vsak dan stiska 30 učencev. Drugi oddelek pa ima na voljo le neprimerno učilnico tehničnega pouka. Ker še ni zgrajena druga faza šole, so sanitarije neustrezno razporejene. Zaradi tega morajo učenci hoditi preko telovadnice. S tem pa zelo motijo pouk telesne vzgoje. Imamo tudi pretesne pisarniške prostore (računovodja dela v 3. Rekonstrukcija osnovne šole Šentrupert 5,250.000,00 din Skupaj: 97,644.000,00 din Z najetjem premostitvenih in dolgoročnih kreditov je treba zagotoviti pokritje potreb investicijskih sredstev, tako da se investicije v osnovnošolski prostor v Trebnjem, na Mimi in v Šentrupertu izvajajo hkrati. Razumljivo je, da dmžbeni plan še ne zagotavlja izvedbo teh ukrepov. Je le dokument, ki predstavlja osnovo za aktivnost, ki jo morajo izvajati delovni ljudje in občani kot posamezniki in združeni v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih, da ob možnih pogojih dosežejo cilje, ki so s planom postavljeni. Predsednik KK SZDL: KURENT MAKS tiskarni) in še vrsto drugih manjših težav. Rešitev vidim v dogradnji šole. To pa bomo lahko kmalu izvedli le, če bo referendum uspel. Vsi učenci in delavci šole želimo, da se občani z razumevanjem odločijo ZA. J ANEZ PLATIŠE krajan 2 lit.. Nr Prva faza mirenske šole. Drugo bomo zgradili s samoprispevkom v naslednjem petletnem obdobju. 17,000,000,00 din Rešitev je v samoprispevku Srednjeročni program je zastavljen V okviru DO Industrije mo- ko smo pred 2 letoma uvedli to tornih vozil Novo mesto smo se proizvodnjo v naš program, vsi TOZD na referendumu 14. V sestav našega TOZD spada 9. 1978 odločili za sprejem Sa- še oddelek Adlešiči. Za ta odde-moupravnega sporazuma o te- lek že tečejo priprave, da se bo meljih srednjeročnega plana organiziral v samostojen TOZD razvoja DO IMV za razdobje takoj ko bodo dozoreli vsi za-1976-1980 ter Samoupravnega konski pogoji. Bistveni problem Šivalnica v TOZD IMV na Mirni sporazuma o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti med TOZD, združenili v DO IMV Novo mesto. Referendum je uspel tudi na Mirni, saj je za sprejem srednjeročnega programa glasovalo od 518 zaposlenih 355 delavcev, proti je glasovalo 90, neveljavnih glasovnic pa je bilo 20. Podoben rezultat smo zabeležili pri sprejemanju sporazuma o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti med TOZD. In kaj si TOZD Mirna obeta v tem razvojnem obdobju od tega programa? S planiranimi investicijami -nekaj nad 5 milijard starih dinarjev bomo skušali predvsem posodobiti in ponekod povečati proizvodne oddelke. Nujno bomo morali posodobiti oddelek šivalnice in sedanji strojni park nadomestiti z novim. Predvidevamo razširitev prostorskih kapacitet proizvodne hale kovinske proizvodnje — zlasti linije dvigdk, sklopk in tretjih koles. Sedanje pretežno ročno delo in montaža v oddelku avtoelek-trike bomo morali nadomestiti s stroji, da bomo lahko zadovoljevali s temi izdelki tako v pogledu kvalitete kot zaradi same rasti letne proizvodnje. Planiramo tudi večjo proizvodnjo stenskih in strešnih oblog za avtomobile, sicer pa smo ta oddelek opremili z novimi stroji, 3 krajan je vprašanje prostorskih kapacitet. Prav glede tega se sedaj iščejo najustreznejše rešitve, kako in na kakšen način investirati gradnjo nove proizvodne hale v tem kraju. Srednjeročni program je torej zastavljen. Prizadevati si moramo le, da se bomo držali začrtanih smernic pri sami realizaciji, saj le od gospodarno in preudarno vloženih sredstev si lahko obetamo dobre proslovne rezultate. To pa je podlaga nadaljnjemu razvoju tako TOZD kot DO in tudi delavčemu počutju. Glede na planirana vložena investicijska sredstva TOZD Mirna ni udeležen glede na svoj prispevek pri formiranju dohodka DO. Kljub prizadevanjem vodstva TOZD, družbeno-poli-tičnih organizacij in samoupravnih organov nismo uspeli doseči, da se sredstva, predvidena za Mirno povečajo vsaj na cca 12 milijard S din, da bi lahko vzporedno sledili vlaganju v ostale TOZD. TOZD Mirna ima širok proizvodni program. Glede na ljudske in ostale kapacitete našega področja pri povečanju proizvodnje se je bilo potrebno odločiti o ožanju programa. Odločili smo se, da bo v bodoče naša programska usmeritev v kovinski proizvodnji, proizvodnji oblog, notranje opreme za avtomobile ter avtoelektriki. Ostali programi pa se bodo postopoma ukinjali in se bodo zaposleni vključevali v delo ostalih oddelkov. Pri programu avtoelektrike s strani vodstva DO nastajajo pri- tiski, češ da je potrebno ta program odseliti z Mirne, ker da na Mimi ni pogojev za nadaljnje širjenje tega programa. Zaposleni v TOZD pa se vprašamo, kako da so bili doslej pogoji, saj že več kot 8 let delamo na tem programu in imamo za to usposobljen strokovni in proizvodni kader. Ekonomsko upravičeno je, da se ta program širi na Mirni, ko imamo za to ustrezne pogoje in je možno z najmanj vlaganji večati proizvodnjo do planirane količine: 150.000 avtomobilov R 4, 50.000 prikolic, 10.000 dostavnih avtomobilov. Po tehnološkem projektu, ki smo ga dobili na Mirni za ureditev proizvodnje elektroinstala-cij, smo predvideli, da se stroje za brizganje plastike preseli v sklop linij VF — varen je z oddelka plastike. Tako se sproste spodnji prostori in s tem pridobimo možnost, da se ta program v celoti izvaja na enem mestu. V projektu je nadalje razdelano, kolikšna vlaganja so potrebna za programirano proizvodnjo in sicer bi za: 50.000 avtomobilov R-4, 30.000 prikolic, 3.200 dostavnih vozil bilo predvideno vlaganje 1.975.000 din. S tem bi zmanjšali obstoječe čase za cca 40 % in letno prihranili 1.867,752 din, tako da bi se investicija izplačala že v enem letu. Za II. varianto: 100.000 avtomobilov R-4, 40.000 prikolic, 40.000 dostavnih vozil bi bila potrebna vlaganja 2.645.000 din, letni prihranek pa bi bil 3.412.640 din, investicija se izplača že prej kot v enem letu. Za III. varianto: 150.000 avtomobilov R-4, 50.000 prikolic, 50.000 dostavnih avtomobilov je potrebno vlaganje 3.315.000 din in je letni prihranek 4.965.300 din. Tudi tu se investicija izplača celo prej kot v enem letu. Za II. varianto so stroji že cca 2 meseca v Novem mestu zapakirani tako, kot so prišli od dobavitelja. Namensko so bili nabavljeni za elektro proizvodnjo, sedaj pa se ne dajo v proizvodnjo. S tem se dela velika gospodarska škoda. Kakšni so letni prihranki, je razvidno iz prejšnjega opisa. Tudi za proizvodnjo šivalnice je bilo nabavljeno 35 industrijskih šivalnih strojev, ki prav tako čakajo v skladišču v Novem mestu. Delavski svet TOZD je to problematiko na svoji zadnji seji obravnaval in zadolžil vodstvo TOZD da se z vodstvom delovne organizacije doseže, da se ta oprema čimprej montira. ING. KURENT MAKS V SLOGI JE USPEH V začetku junija letos so vaščani Stana pričeli z gradnjo vodovoda, ki je dolg 3000 m in ga uradno otvorili 1. oktobra. Izvir so zajeli v Starem Apnu. Vodo črpajo v zbiralnik na Lužarjevem hribu, od koder se vodovodna mreža razprede po vasi. Kako so potekala dela, nam je pripovedoval tajnik gradbenega odbora Franc Lokar, ki je dejal: „Da je bil vodovod zgrajen v tako kratkem času, je zasluga vseh vaščanov, saj smo prav vsi prijeli za delo. To se mi zdi, da je bil glavni činitelj uspeha.“ „Za tako akcijo je poleg pridnih rok potreben tudi denar. Kje ste a dobili, saj je predračun za vaš vodovod znašal kar 56 starih miljonov? “ „Nekaj smo ga zbrali sami. Vsaka hiša je prispevala po 500 tisoč starih din. Lastniki zidanic in počitniških hišic pa so prispevati po 400 tisoč starih din. Ostali denar, 6.400,000 S din pa sta prispevati Komunalna skupnost Trebnje in KS Mirna. Seveda je tu zraven treba prišteti še okrog 3000 prostovoljnih delovnih ur.“ , .Koliko pa vas bo stal 1 m3 vode? “ „Cena za m3 vode se bo sukala okrog 300 starih din.“ JNa enem izmed sestankov so vas izvolili za predsednika novega gradbenega odbora. Povejte, kakšne načrte ima novo izvoljeni gradbeni odbor? “ Franc Lokar ,JDo Stana bi radi položili asfalt. Seveda bomo morali cesto prej razširiti in ji na nekaterih mestih omiliti vzpone in ovinke. Z deli, upam, bomo pričeli naslednje leto." j p C@a.% >< oo ★ X. KONGR15S ZSMS Mladi smo izbrali Titovo pot Nova Gorica, naše najmlajše mesto, ki so ga natanko pred tridesetimi leti začeli graditi prav mladi, je od četrtka, 12. 10. 1978 do sobote, 14. 10. 1978, 35 let po legendarnem prvem kongresu v Kočevski Reki, slavnostno okrašena, gostila 736 mladih delegatov, ki so se kot 300 gostov. Kongres je o tvoril predsednik RK ZSMS Ljubo Jasnič, ki je tudi položil temeljni kamen za nov dijaški dom, ki bo nosil ime pokojnega Mitje Gorjupa, predsednika ZMS v letih 1968 - 1971. Potem pa je konferenca pričela z delom. zbrali na jubilejnem desetem kongresu ZSMS, da bi pregledali svoje delo in sprejeli programsko usmeritev za naslednje štiri leta. Na predkongresnih razpravah 30. septembra v Ljubljani na področnih konferencah ZSMS, so delegati iz izobraževanja, kmetijstva in iz KS poudarili, da je nujna tesnejša povezava OO ZSMS na terenu z organizacijami v šolah i delovnih organizacijah. Pozornost so namenili tudi vprašanju članstva in starosti vodstev v starosti od 27 do 30 let, saj taka mladina največkrat ne občuti več problemov, ki tarejo mladega človeka in jih zato tudi težko zastopajo. Seja konference mladih o vzgoji in izobraževanju pa je poudarila, da mladina premalo sodeluje v zveznem merilu. Delegati konference mladih v kmetijstvu so v razpravi opozorili na težave pri organiziranosti mladih kmetov v aktive zadružnikov in osnovne organizacije, za kar je vzrok predvsem nezainteresiranost kmetov samih, pa tudi občinskih konferenc, ki posvečajo mladim kmetom premalo pozornosti. Mladi spoznavajo, da še zdaleč niso uporabili vseh možnosti za vplivanje na dogajanje, ki jim jih ponuja samoupravna d mžba. Kot sem že rekla, se je udeležilo kongresa 736 mladih in več Delegati so sprejeli poslovnik, dnevni red kongresa in izvolili organe kongresa. Ljubo Jasnič je v uvodnem referatu ocenil delo mladinske organizacije med devetim in desetim kongresom. Udeležence kongresa pa sta pozdravila tudi Mitja Ribičič in Azem Vlasi. Mladi so se seznanili še s poročilom odbora za statutarna in pritožbena vprašanja, poročilom nadzornega odbora in z referatom o nalogah ZSMS v razvijanju socialistične samoupravne demokracije. Da bi njihovo delo potekalo lažje in bilo uspešnejše, so mladi delegati razpravljali o poročilih in referatih — nalogah ZSMS, kongresni resoluciji ter spremembah in dopolnitvah statuta ZSMS v petih komisijah: komisiji za družbenoekonomske odnose, v kateri so delegati namenili največ pozornosti družbeno-ekon omskemu položaju mladih v združenem delu, položaju mladih kmetov in šolajoče se mladine, ter vlogi KS. Ugotovili so, daje še vedno premalo čutiti vpliv mladih, komisija za politični sistem socialistične demokracije: razpravljale! v tej komisiji so ugotovili, da mladi v zadnjih štirih letih niso bili tako učinkoviti in uspešni kot bi pričakovali, če upoštevamo njihovo številčnost in zastopanost v delegacijah, komisija za mednarodne odnose, ki je namenila poglavitno pozornost sodelovanju z mladimi iz zamejstva, delovanju klubov OZN, politiki neuvrščenosti, delovanju mladinskih organizacij med našimi delavci za začasnem delu v tujini, ter vlogi mladine v podružbljanju mednarodnih odnosov; komisija za vzgojo, izobraževanje, kulturo in znanost: referati te komisije so obravnavali vprašanja svobodne menjave dela, pravilnega usmer- janja mladih v vzgojno izobraževalni proces, štipendiranja, izgradnji dijaških in študentskih domov .. .; komisija za interesne dejavnosti: tu pa so delegati podrobno razčlenili problematiko interesnih organizacij. Delovni pristop h kongresu je našel polno potrditev na sobotnem plenarnem zasedanju. Delegati so sprejeli poročila petih komisij, poročilo o delu RK ZSMS med obema kongresoma, sprejeli so dopolnitve k statutu, osrednja točka pa je bil sprejem Resolucije X. kongresa ZSMS. Buren in spontan aplavz mladih delegatov je bil zrcalo enotnosti slovenske mladinske organizacije in mladine nasploh, pokazal je trdno odločnost nadaljevati samoupravno pot razvoja, hkrati pa tudi obljuba, da se bomo mladi dosledno prizadevali uresničevati kongresne sklepe. Ob zaključku kongresa so delegati izvolili tudi novo vodstvo. Predsednik RK ZSMS je postal Boris Bavdek, podpredsednica Vida Mikuž in sekretarka Nevenka Grgič. Mladinci so s plenarnega zasedanja poslali pozdravni pismi tovarišu Titu in Edvardu Kardelju. Obljubili so, da se bodo še dosledneje kot doslej vključevali v spreminjanje in dograjevanje naše družbe, za njen hitrejši samoupravni razvoj, k čemur bo pripomogla trdna enotnost slovenskih mladincev. ANDREJA KRANJC Kako smo poslovali v Dani? Uspeh naše delovne organizacije se najbolj pokaže v poletnih mesecih, v času ,,sezone", kot pravimo. Kar z največjo skrbjo smo se poskušali organizirati tako, da bi povečana proizvodnja in prodaja tekla nemoteno in da bi čimbolj omilili težave, ki spremljajo naše delo. Pomanjkanje vode, premajhne kapacitete čistilne naprave in premajhne kapacitete transportnih sredstev nam na srečo niso povzročale takih problemov, kot smo pričakovali. Stvari so nekako stekle nemoteno, krepko pa nam je v letošnji sezoni ponagajalo vreme, na katerega žal ne moremo nikdar z gotovostjo računati. Kolektiv „DANA“ šteje letos 334 delavcev. Zaradi povečane proizvodnje v poletnih mesecih in zaradi izpada delovnih ur na račun letnih dopustov smo primanjkljaj delovne sile nadomes- tili z zaposlovanjem dijakov -srednješolcev. Kljub problemom smo z na Šim poslovanjem v devetih me secih letošnjega leta zadovoljni V zadnjem tromesečju smo ustvarili 56.912.000 din celot nega prihodka, po pokritju poslovnih stroškov je ostalo 13.741.000 din dohodka. Po slovni rezultat za vseh 9 me se cev pa izkazuje 163.040.000 din celotnega prihodka, v katerem je vsebovanih 125.248.000 din materialnih stroškov in amortizacije, dohodek pa znaša 37.792.000 din. Primerjalna analiza kaže, daje celotni dohodek na 21 % večji od doseženega v devetih mesecih 1977. leta, dohodek pa kar za 40 %. Znatno večji doseženi dohodek je v neki meri rezultat določenih premikov na podočju usklajevanja cen n a** h izdelkov, saj je večletno zadrževanje cen nespo- dbudno vplivalo na razvoj naše dejavnosti. S pričujočimi podatki dosegamo tudi planirane rezultate za to obdobje. Dohodek smo razporedili za pokrivanje obveznosti do samoupravnih interesnih skupnosti, za pokrivanje članarin, zavarovanja, obresti in drugih stroškov. Čisti dohodek, ki znaša 26.721.000 din, smo namenili za osebne dohodke in sklad skupne porabe, za poslovni in rezervni sklad, del pa smo namenili tudi za pokrivanje obveznosti po samoupravnih sporazumih za neposredno svobodno menjavo dela in upamo, da bomo po zaključnem računu za leto 1978 namen tudi uresni- čih- „DANA“ MIRNA krajan 4 O čem smo razpravljali? Na vseh javnih razpravah v vaških odborih SZDL v krajevni skupnosti Mirna so razpravljali o podaljšanju samoprispevka za naslednje petletno obdobje in obravnavali še vrsto drugih problemov. Na vseh javnih razpravah vaških odborov SZDL so krajani potrdili oziroma podprli akcijo za podaljšanje samoprispevka, ki je namenjen za izgradnjo šolskih objektov. Imeli pa so tudi določene pripombe. Vaščani vasi Sevnica, Zagorica, Škrjan-če, Gorenja vas, Stan in Debenc so zahtevali, da se uredi prevoz otrok v šolo in nazaj. Na javni razpravi vaškega odbora SZDL Mirna pa so bili sprejeti naslednji sklepi: sredstva, dobljena s samoprispevkom, naj se koristijo samo za predviden program; vse gradnje šolskih objektov se morajo pričeti istočasno — seveda ne smemo tega jemati preveč togo; vsaj dvakrat na leto naj se poroča o dotoku denarja iz samoprispevka in o izvajanju programa gradenj šolskih objektov. Prav tako so bili prisotni seznanjeni s programom komunalnih del v krajevni skupnosti Mirna. Želja je bilo sicer več, kot je, oziroma bo, na voljo de-naija. Zato se bo treba naslednje leto lotiti del le v mejah možnosti in opraviti le najnujnejša komunalna dela. Krajani naše krajevne skupnosti imajo vrsto zahtev o komunalni ureditvi svojih krajev. Tako vaščani iz Brezovice in Gomile odločno zahtevajo, da se v program krajevne skupnosti in v skupen program, ki ga bodo izdelale vse krajevne skupnosti, vnese tudi rekonstrukcija vodovoda na Gomili in Brezovici ter asfaltiranje ceste Gomila — Brezovica proti Račjem Selu, na kateri je promet vedno gostejši, zaradi novozgrajenih tovarn na Račjem selu in Veliki Loki. Vaščani Zabrdja in Praprotnice pa so se dogovorili, da bodo organizirali prostovoljno delo na cesti od Zabrdja do Praprotnice. V Sevnici pa bi radi asfaltirali vaške poti. Na enem izmed naslednjih sestankov se bodo dogovorili, če bodo prevzeli organizacijo za asfaltiranje ceste, ki vodi skozi vas. Na Stanu in Debencu so zahtevali ureditev krajevne ceste Mirna — Debenc. Dogovorili so se, da bodo organizirali prostovoljno delo na cesti Žapuže — Stan — Debenc. Očistili bodo 5 krajan odvodne kanale in posuli cesto na predelih, kjer je najbolj uničena. V va3tem odboru SZDL Selo so z zbiranjem obveznic zbrali že okoli 23 starih milijonov. Namenili jih bodo za asfaltiranje ceste Mirna - Selo. Sami morajo namreč zbrati tretjino denaija. KS Mirna bo vaščanom pomagala pri raznih delih. Tako bo pri izvajalcu del naročila predračun, se pozanimala o širini ceste in se povezala s krajevno skupnostjo Gabrovka, ki naj bi tudi finančno podprla reali- zacijo asfaltiranja ceste Mirna — Selo. Selani so tudi predlagali pospešitev postopka glede ureditve zazidalnega okoliša Selo. Prav tako so dejali, da naj Komunalno podjetje Trebnje poskrbi za stalno vzdrževanje ceste. Predlagali pa so tudi ustanovitev 5 članskega vaškega odbora za družbeno samozaščito v naslednji sestavi: Anton Dim, Migolica (predsednik), Anton Prosenik, Migolska gora; Jože Kašič, Migolska gora; Franc Kirm, Selo; Jože Zukovec st., Migolica. V Praprotnici pa so vaščani izrazili željo po napeljavi telefona v oddaljene vasi v naši KS.t Akcijo naj bi pripravila in organizirala KS Mirna. Na vseh javnih razpravah vaških odborov SZDL naše krajevne skupnosti, ki so bile v oktobru, je sodelovalo 118 krajanov, kar je seveda premalo. V vaškem odboru Volčje njive in Glink pa zaradi nezadostne udeležbe javne razprave ni bilo. Zato pozivamo vse krajane, da se v bodoče udeležijo javnih razprav in se tako aktivno vključijo v delo krajevne samouprave. Predsednik KK SZDL: MAKS KURENT Ali dovolj cenimo delo šoferjev? Jože TRLEP je poklicni šofer, zaposlen v ,,Dani“ na Mirni. Poklic šofeija opravlja že 13 let in se v svoji šoferski poti približuje milijonu prevoženih kilometrov brez prekrška. Od tega je prevozil za „Dano“ že 750 tisoč kilometrov. Doma je iz Trebnjega. Priden, malo hudomušen fant, ki je močno navezan na svojo družino in svoj poklic. Ob njegovi delovni zmagi sem mu zastavila nekaj vprašanj: Jože Triep ,JCaj misliš o svojem poklicu? “ y „S poklicem sem zadovoljen. Rad sem šofer, čeprav je delo težko in naporno." „Kako je s prehrano ob cestah, kjer voziš? “ ..Gostilne v drugih republikah imajo_ drugačne jedilnike od naših. Če naročiš kaj drugega, pa moraš kar precej poseči v denarnico^ Cene so povsod zelo visoke. Že dolgo se dogovarjajo, da bi postavili ob avtocestah restavracije, kjer bi poklicni šofeiji lahko kupili ustrezajočo hrano po zmernih cenah." ,.Imate šofeiji benificiran delovni staž? “ „Ne, nimamo. Vendar smatram, da bi bilo to potrebno. Mislim, da je odrejena delovna doba predolga glede na težo in odgovornost poklica." ,,Kaj misliš, kadar naletiš na težko prometno nesrečo? “ ,,Zelo sem pretresen, kadar vidim z zelenimi ponjavami pokrita trupla. Prepričan sem, da bi bilo treba veliko voznikov izključiti iz prometa. S svojo objestno vožnjo mnogokrat izzivajo nesrečo. S takim početjem pa ne ogrožajo le sebe, temveč vse udeležence v prometu. Ob takih trenutkih si močno želim, da bi srečno in kmalu prišel domov." ..Misliš, da je delo šofeijev zadovoljivo ocenjeno? “ ,,Delo šoferjev še ni dovolj vrednoteno. Tudi naši osebni dohodki ne dosegajo nivoja, vštevši nevarnosti, katerim smo vedno izpostavljeni." Kaj bi morali še storiti, da bi bila varnost šoferjev večja — popolnejša? ,.Predvsem bi morali graditi nove ceste, na katerih imajo tovornjaki svoj vozni pas. Veliko pa k varnosti v prometu lahko prispeva tudi prometna milica." „Kaj si želiš ob skoraj milijonu prevoženih kilometrih? “ „Rad bi dobro vozilo, ki nenazadnje tudi mnogo prispeva k varni vožnji." Tak je naš šofer Jože. Skromen in vesten. V delovnih navadah pa mu stopa v korak Jože Bale. ki tudi slavi svojo vozniško zmago. Prevozil je 300 tisoč kilometrov brez karambola. Obema iskreno čestitamo in želimo še mnogo kilometrov brez nezgod. PAVLINA HROVAT PRAVILNO OBEŠANJE ZASTAV Ob raznih praznikih, pa naj si bo to krajevni, občinski, republiški ali državni, si prizadevamo, da bi bil naš kraj čimbolj svečano in praznično okrašen. K takšnemu videzu veliko prispevajo tudi pravilno izobešene zastave. Največkrat opazimo napake pri izobešanju slovenske in državne zastave, zato preberite naslednje navodilo. Zastave, ki jih izobešamo, morajo imeti pravilno lego barv. Na drogu izobešena republiška — slovenska zastava mora imeti na vrhu belo barvo, torej od zgoraj navzdol: bela-modra-rdeča. Na drogu izobešena državna zastava mora imeti na vrhu modro barvo, torej od zgoraj navzdol: modra—bela—rdeča. Če zastavo izobesimo ob pročelju zgradbe, mora biti, gledal no z ulice, pri republiški zastave bela barva na levi strani, torej od leve proti desni: bela—mo-dra-rdeča. Pri državni zastavi pa mora biti modra barva na levi strani, torej od leve proti desni, modra—bela-rdeča. Najlažje se je zapomniti lego barv tako, da je pri republiški in državni zastavi, izobešena na drogu rdeča barva spodaj, če pa sta zastavi izobešeni na pročelja zgradbe, je pri obeh zastavah rdeča barva na desni strani (gledano z ulice proti zgradbi). Seveda pa morajo biti izobešene zastave primerne, torej ne smejo biti umazane, zmečkane, raztrgane ali obledele. DOPISUJTE IV KRAJANA Dela na delu bodoče mirenske obvoznice so že končani. d/bvraega°nt Duševna higiena v današnjem življenju SOCIALNI IN EKONOMSKI POMEN MOTENJ DUŠEVNEGA ZDRAVJA V vrsti razprav, v katerih so zadnje čase razpravljali o tej problematiki, so ugotavljali ekonomski in socialni pomen duševnih motenj. Nek ameriški znanstvenik ugotavlja v svojem delu „Duševna bolezen in ekonomska vrednost človeka," da je bilo v letu 1948 v državi New York sprejetih v bolnišnice 18.000 novih duševnih bolnikov. Pri tem je prišel do pretresljivih rezultatov. 18.000 novo sprejetih duševnih bolnikov države New York je izgubilo 152.231 delovnih let. Društveno ekonomske izgube izražene samo v vrednosti njihovega zaslužka so bile 131,465.463 dolarjev. Ekonomska izguba pa se poveča na milijarde, če se temu dodajo še cene namestitve v bolnišnici, nega in zdravljenja. Številka pa se poveča, če se temu dodajo izgube bolnikov, ki niso bili sprejeti v bolnišnice, nadalje izgube, ki nastanejo zaradi zmanjšane delovne produktivnosti in zaradi izostajanja z dela. Nek drugi znanstvenik pa je v neki tovarni s 30.000 zaposlenih delavcev natančno pregledal v času dveh let 3.083 delavcev. Od tega števila je 10 % delavcev bolehalo zaradi definitivnih nevrotičnih motenj, ki so jih onesposobile za delo. Naslednjih 20 % delavcev je bolehalo zaradi milejših nevrotičnih oblik. To pomeni, da je 30 % delavcev trpelo zaradi nevroze. Razen tega so raziskave pokazale, da je ena tretjina vseh izostankov z dela zaradi nevrotičnih obolenj. Socialni pomen motenj duševnega zdravja pa ni samo pri ekonomskih izgubah družbe. Večjega socialnega pomena je vpliv takšnih oseb na okolje v katerem živijo. Nevrotične matere, očetje, šefi, preddelavci, učitelji, oficirji in druge osebe z raznimi motnjami svojega karakterja, ki se kažejo v raznih oblikah antisocialnega obnašanja, nujno prenašajo svojo neurejenost na osebe v svoji okolici. To zlasti bremeni otrokov razvoj. Take osebe povzročajo v kontaktu z otroki poškodbo njihove osebnostne strukture in poškodujejo njegov nadaljnji razvoj, torej preprečijo emocionalno (čustveno) dozorevanje osebnosti in s tem onemogočijo njegovo družbeno prilagajanje. Pripis uredništva - Prispevki dr. Vanjoša Breganta pod naslovom Duševna higiena v današnjem življenju so se iztekli. Ker menimo, da marsikaterega bralca zanima še kakšna druga tema s področja psihiatrije, vas prosimo, da nam pišete oz. postavite vprašanja. Dr. Vanjoš Bergant vam bo na zastavljena vprašanja zelo rad odgovoril. Moramo pa vas opozoriti, da na anonimna vprašanja ne bomo dajali odgovorov. Seveda pa bomo za vašo anonimnost poskrbeli v uredništvu. To pomeni, da vašega imena in priimka ali kratice ne bomo objaviU. Obenem pa bi radi najavili novo temo pod naslovom MI STARŠI IN NAŠI OTROCI profesorja defektologije Cirila Kavška. Težav ne manjka V sredini oktobra letos so na kateri še do danes niso plačali Rojah II. pričeli z urejanjem ulic, točneje z asfaltiranjem. Po predračunu bodo dela stala 136 starih milijonov. Od te vsote bo tretjino prispevala Komunalna skupnost Trebnje, tretjino KS Mirna in tretjino stanovalci Roj II. Tako bo morala vsaka hiša prispevati 600 tisoč starih din. S kakšnimi težavami se srečujejo pri urejanju Rojskih ulic? Tovariš Janežič nam je dejal, da teh ni malo. Prva in največja je ta, da ni nobenih načrtov o kanalizaciji, elektriki in vodovodu. Vse to je treba iskati po spominu. Poleg tega ni nobenih načrtov za telefonske kable. Poklicali so delavca iz PTT podjetja Novo mesto. Tudi on jim ni dal konkretnih odgovorov. Ni jim preostalo drugega, kot da so po lastni presoji pod določenim cestiščem napravili kabelske kanale. Naslednja težava pa je v tem, pravi tovariš Janežič, da nekateri Rojčani še niso vplačali dogovorjenega prispevka in da ne- prispevka izpred let, ko so asfaltirali glavno cesto. Nekateri celo grozijo, da bodo plačali takrat, ko bo narejeno, vendar tako, kot si oni želijo ipd. Skratka, nekateri se ravnajo, kot da imajo samo oni hišo na Rojah. Med takimi so tudi tisti, ki so plačila zmožni. Ob tem komentar ni potreben. Lahko pa bi dejali: že tako je dovolj težav, ker ni potrebnih načrtov in ni potrebno, da jih delajo še nekateri Rojčani. Urnik ambulante Dokler se ne vrne dr. Wili-bald Buchberger, bo delala splošna ambulanta na Mirni trikrat na teden; ob ponedeljkih dopoldne, ob sredah in četrtkih pa popoldne. Zobna ambulanta na Mimi, ki jo vodi dr. Mirijam Turčin, pa dela ob ponedeljkih, sredah in petkih dopoldne, ob torkih in četrtkih pa popoldne. Delo marksističnega krožka Na osnovni šoli Mirna letos prvo leto deluje marksistični krožek. Vanj so se lahko vključili učenci višjih razredov. Največji odziv je bil iz sedmega in osmega razreda. Do zdaj smo imeli štiri sestanke. Preden sem začela voditi krožek, sem sestavila okvirni program za prvo četrtletje. Do zdaj smo obravnavali nastanek marksizma, socializem kot svetovni Konkretno, zavzeto in vztrajno Koncem oktobra je bil končan deveti kongres ZSS, potem ko so delegati sprejeli poročilo o delu slovenskih sindikatov med 8. in 9. kongresom, poročilo o delu petih kongresnih komisij ter sklepe o nalogah ZSS v razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema socialističnega samoupravljanja ter statut ZSS. Kongres je izvolil 85-članski republiški svet in njegove organe ter delegate za 8. kongres ZSJ, ki se je končal pred dnevi. Za predsednika republiškega sveta je bil izvoljen Vinko Hafner, za podpredsednika Miran Potrč, za sekretarja sekretariata predsedstva RS SZZ pa Ivan Godec. Na prvi seji novoizvoljenega republiškega sveta so izvolili 25-člansko predsedstvo. proces in pa odnose med razvitimi in nerazvitimi. Na zadnjem sestanku smo obravnavali pariško komuno in oktobrsko revolucijo. Poudarek je bil na njunem odmevu v svetu. Na sestankih se v glavnem pogovarjamo. Poskušam jih pripraviti do tega, da bi sami začeli razmišljati o družbi, o razmerah v svetu, da bi se naučili tudi kritičnega presojanja. Moj namen ni v tem, da bi jim servirala znane ugotovitve, ampak da bi se sami dokopali do njih. Še približno mesec dni se bomo seznanjali s teorijo marksizma, s splošnimi zakoni gibanja človeške družbe, potem pa bomo vsak drugi sestanek namenili izključno aktualnim dogodkom v svetu in doma. Seveda bo lahko ta druga skupina sestankov uspela le, če bom v njih vzbudila zanimanje za branje časopisa, poslušanje dnevnika. Na prejšnjem sestanku smo med drugim prebrali kratek članek iz Dela, ki je govoril o povečanju brezposelnosti v ZRN. Potem pa smo članek obravnavali in ugotavljali, kje se skrivajo vzroki takega stanja. Ta metoda dela se je izkazala za dobro in jo bomo zato odslej uporabljali na vseh bodočih sestankih. LIDIJA GAČNIK krajan 6 Se enkrat V 6. številki glasila „Krajan“ sta tov. Kirm Franc, Selo 5 in tov. Alojz Zupančič, objavila članek o delu gradbenega odbora vodovoda Selo. Ker sta s tem povsem izkrivila dejansko resnico in v nekaj primerih prikazala povsem izmišljene dogodke, smo dolžni, da s stvarnimi dokazi osvetlimo to drugo stran: ..neresnosti vaščanov." Da ne bomo razširjali razprave o dogodkih izpred petih in več let, se bomo omejili le na sporne točke, ki jih navedena tovariša omenjata v svojem članku. Trditev tov. Kirma, da je za vso organizacijo skrbel sam in da smo se ostali odborniki izmikali sprejetim obveznostim, je netočna v tem, da namensko pozablja delo ostalih, ki so za organizacijo dela porabili mnogo več časa in vložili veliko več truda kot on, pa za vse to niso zahtevali nobenega plačila, kot ga v nadaljevanju zahtevata tov. Kinn in Zupančič. Glede prosjačenja denarnih sredstev v delovnih organizacijah dodajamo to, da tov. Kirm ni bil sam, ampak v skupini ostalih tovarišev, ki jih navajamo: takratni načelnik za gospodarstvo SOb Trebnje tov. Pungartnik Ciril, Križnik Srečko in Strah Franc, ki je istočasno vršil prevoz. Nihče ne zanika prizadevnosti tov. Kirma pri zastopanju interesov vaščanov v okvim KS. Da pa si lasti osebno zaslužnost za odobrena sredstva, ni upravičen. Mnenja smo, da v takih primerih ne odloča osebnost nekoga, ampak skupnost, ki združuje svoje delo za splošni napredek zastopanega območja. Nadaljni očitki gradbenemu odboru, da tov. Kirm za predsedniške in tov. Zupančič za blagajniške posle nista prejela nikakršnega plačila, so lažni. Po zapisniku seje gradbenega odbora z dne 11/2—1973 je bil sprejet sklep, da se tov. Zupančiča razbremeni izkopa 30 m jarka na omrežju vodovoda kot nadomestilo za opravljanje blagajniških del. Pri obračunu 23/2—1975 pa mu je bilo prištetih še 153 ur dela, prav v ta namen, dejansko pa je opravil v času gradnje le 7 ur fizičnega dela. Mnenja smo, daje za svoje delo prejel dovolj in da je preostali znesek še vedno dolžan v celoti poravnati. Tov. Kirm je imel možnosti predložiti vse stroške predsednikovanja in kilometrine ob pri- 7 krajan »neresnost liki obračuna 23/2—1975. To je tudi zahteval in smo mu zahtevani znesek v celoti odobrili in v njegovi soglasnosti spremenili v 70 ur fizičnega dela. Ko pa je po vsem upoštevanem še ostal dolžan 3.500,00 din, je zahteval, da naj se mu znesek v celoti briše, ker da je kot predsednik gradbenega odbora in odbornik KS izposloval pri KS, komunalnem skladu in drugod, določena denarna sredstva. Tega zahtevka pa mu nismo odobrili, ker smo mnenja, da se posameznik, četudi posredno, ne sme okoriščati z družbeno lastnino, še posebno pa ne v vlogi odbornika KS, kar je tov. Kirm istočasno bil. Z vsem tem je povsem omajal zaupano mu poslanstvo v samoupravni socialistični družbi. Na vseh sejah gradbenega odbora smo o pomembnih sklepih odločali z glasovanjem. Povsem samoupravna in neodtujljiva pravica vsakega odbornika pa je bila v tem, da podpira tisto stališče, ki je po njegovem prepričanju najpravilnejše. V kolikor pa se tov. Kirm ne soglaša s sprejetim, mora pač svoje mnenje podrediti volji večine. Zato je neumestna njegova izjava, da sta odbornika Strah in Križnik odgovorna za glavni kamen spotike. Uvodoma omenjamo to misel zaradi nadaljnje obrazložitve k primem priključitve vikenda Strah Antona. Na seji gradbenega odbora 2/3-1972 smo sprejeli sklep, da tov. Strah Anton plača priključek vode enkratno, fizično delo in izkope pa opravi dvojno. Omenjeni primer moramo zaradi boljšega razumevanja opisati nekoliko širše. Ne gre za dvostanovanjsko hišo, kot jo omenja tov. Kirn, ampak za vikend dvojček, ki je zaenkrat še črna gradnja, teče pa postopek za legalizacijo omenjenega objekta kot vikenda. Da smo zavzeli pravilno stališče, potrjuje tudi podatek o porabljeni vodi. V štiriletnem obdobju je Strah Anton porabil le 9 m3 vode, kar je najmanjša poraba gospodinjstva v enem mesecu. Strah Franc pa ima vodo le v novi hiši, kije nadomestna, in v hlevu, ne pa v dveh hišah, kot to navaja tov. Kirm. V primem Križnik pa gre za priključek nove hiše, ki je tudi nadomestna, in hleva. Trditev tov. Kirna, da gre za dva lastnika, je lažna, ker je po darilni pogodbi tudi hlev in parcela, na kateri stoji last Križnik Srečka. Naj omenimo, da glede omenje- nekaterih n ih dveh priključkov gradbeni odbor ni nikdar razpravljal, ker je od vsega začetka smatral za povsem legalno priključitev gospodinjstva. Tudi v vseh ostalih gospodinjstvih nismo priključitve hlevov posebej dovoljevali, ker je povsem logično, da si bo vsak porabnik razpeljal vodo v vse tiste objekte, ki to zahtevajo. V kolikor je tov. Kirm nelogičen, s tem še nima pravice po svoje klasificirati upravičenosti ali neupravičenosti priključitve in istočasno s tem širiti lažne podatke. V času gradnje vodovoda je bilo opravljenih 3454 prostovoljnih delovnih ur. Sem niso šteti izkopi trase, ker so bili razdeljeni po posameznikih. Ure smo vrednotili po 10,00 din, kar je bilo tudi za tedanje čase minimalno. Dogovorjeno je bilo, da naj vsak posameznik zapisuje svoje opravljene ure, ki jih bo ob končanem obračunu predložil v primeijavo z zapisnikom ur, ki ga je vodil tov. Križnik. Na seji pred obračunom smo pozvali vse uporabnike, naj to storijo. Zato je povsem neresnična trditev tov. Kirma, da kontrola opravljenih ur ni bila mogoča, saj so bili vsi zapiski na vpogled med vsako sejo in javno na vaški oglasni deski (5/2-1972). V nadaljevanju zapisa tov. Kirm navaja, da je tov. Križnik dvignil 50,00 din za enkratno malico. To pa ni res, ker je bil ta denar odveden tov. Ažnoh Janezu za dvodnevno prehrano ob priliki glaziranja rezervoarja. Tudi v naprej tov. Kirm in Zupančič namigujeta na osebno okoriščanje, kar pa v taki organiziranosti ni bilo mogoče, saj je vsa izplačila vršil osebno tov. Zupančič. On je bil prvi poklican, da preveri upravičenost izplačila. To smo od njega pričakovali, v kolikor pa tega ni storil, potem je delo opravil polovično. Zasutje rezervoarja je res stalo 800,00 din, kar je po Kirmo-vi razsodnosti štirikrat preveč. Vso možnost je imel, da to delo opravi sam, torej za 200,00 din. Prepričani pa smo, da bi na ta način ostal rezervoar nezasut, kot je njegov jarek na trasi omrežja. Ob priliki obračuna tov. Zupančič ni predložil nobenih manj kov blagajne, sicer pa bi bil zanje odgovoren on sam, zato so očitki o nekakšnih manjkih iz trte zviti. Očitki tov. Zupančiča, daje voznik Strah Anton sam zaračunal prevoz opeke, tudi niso vaščanov” resnični, ker račun št. 1385/A potrjuje, da je uslugo zaračunalo SGP Grosuplje. Zapišemo naj še to, da je Franc Strah dvignil za višek ur iz blagajne 420,00 din in ne 650,00 din. Srečko Križnik pa je v blagajni pustil 150,00 din za višek ur in ni ostal dolžan nikakršnega zneska kot nasprotno navaja tov. Zupančič. Tov. Kirm in Zupančič sta v svojem članku namerno zamolčala, da sta z opuščanjem del v organizaciji gradbenega odbora kot odgovorni osebi povzročila pri Komunalnem podjetju Trebnje za 24.072,60 din zamudnih obresti, katere so morali poravnati vsi ostali vaščani. Tudi na dopis št. 213/75 Komunalnega podjetja, da bo s 30/4-1975 zaradi neplačila dolga odklopil celoten vodovod, nista storila ničesar. Tik pred izvršitvijo sklepa sta Strah in Križnik pobrala dolžne zneske od zamudnikov in jih 17/4-1975 vplačala v blagajni Komunalnega podjetja, preostali znesek pa je poravnala KS Mirna. Zaradi nevestnega ravnanja z družbenimi sredstvi in nedelavnosti sta bila Kirm in Zupančič na seji porabnikov vode 8/11 — 1975 raziešena dolžnosti. Da v štirih letih obratovanja vodovoda na Selu ni prišlo do prekinitve dobave vode, gre zahvala nekaterim članom odbora, ki vzdržujejo vodovodne naprave brezplačno. V' kolikor bi delo zaračunavali, bi bilo treba vodarino povišati. Ker deluje naš vodovod na principu prečrpavanja in je zaradi velikih višinskih razlik močno obremenjen, je bilo potrebno popraviti obe črpalki in plovni ventil ter urediti regulacijo vklapljanja. Za vse to morajo porabniki imeti razumevanje, saj s plačilom vodarine še niso poravnane vse obveznosti, ki izhajajo iz te skupnosti. Nasprotno pa se obnašata tov. Kirm in Zupančič, ko s protestom neplačanja dolžnega zneska zavračata vsakršno sodelovanje. Vprašajmo se, kaj bi nastalo, če bi njun recept uporabili tudi ostali? Torej, vplačati samo polovične zneske in neprizadeto čakati, da voda priteče do pip. Verjetno bi na tak način ostale še do danes suhe. V celotnem sestavku tov. Kirma in Zupančiča se prepleta očitek osebnega okoriščanja nekaterim odbornikom, v nobenem primem pa dokazanega, kar povsem upravičeno lahko pripišemo le njima, saj uživata dobrine prostovoljnega dela va- (nadaljevanje na 8. strani) ****************************** ******************************************** u m U' ■ ’*