List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak Četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za Četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijsko dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopoši^a do odpovedi. — Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. •— Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — • Eokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne- zaprte reklamacije so poštnine proste. Slovenci! Dne 5. julija slavimo zopet god slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. Plameni mno-gobrojnih kresov bodo njima na čast plapolali po slovenskih bregovih. Kjer vidimo ta dan kresove, vemo, da Še taankaj gori tudi ogenj narodne zavesti. Toda, ko se oziramo iz Maribora proti sloven-sko-neraški meji, se nam boječe in plaho vsiljuje vprašanje: Kako dolgo bomo gledali po teh sedaj še obmejnih hribih kresove v čast slovanskima bratoma ?, Dogodki zadnjih časov nas vznemirjajo. Slovensko posestvo gine drugo za drugim. Slov. krščanska zveza za Štajersko nima denarja, da bi s po^upovanjem posestev posegla vmes. A nekaj drugega lahko stori — tudi z majhnimi gmotnimi sredstvi, ako ji slovenski rodoljubi po širni domovini priskočijo na pomoč. Z izobrazbo lahko budi, krepi in ojačuje slovensko narodno zavest naših bratov ob meji. To hoče v bodoče tudi storiti še v večji meri kot dosedaj. ;Z|e sedaj delujejo ob meji štiri Zvraina izobraževalna društva, in Zveza vzdržuje okoli Maribora več potovalnih knjižnic. Toda pomanjkanje sredstev jo ovira v obrambnem delu za mejo. Obračamo se torej na Slovence vseh slovenskih pokrajin, naj letos proslave god sv. Cirila in Metoda s tem, da pošiljajo darove. Slovenski kr-ščansko-socialni zvezi v Mariboru, ki se bodo uporabljali le za narodno delo ob meji. Slovenci, spominjajte se obmejnih bratov! Maribor, 18. junija 1&08. Slov. kršč. soc. zveza za Staj. Najvažnejša poročila o splošnem zavarovanju. Zadnja poročila iz Dunaja javljajo, da se je vendar po dolgotrajnem posvetovanju odločila vlada za splošno zavarovanje. Začetkoma ni hotela ničesar slišati o njem, ker se ni upala reševati tako važnega, velikanskega vprašanja kakor je ljudsko zavarovanje. Socijalna demokracija je ovirala izvršitev celotnega dela, hotela je doseči le zavarovanje tovarniškega delavstva, to pa le, ker si je upala s to organizacijo utrditi stališče pri vsem delavstvu v Avstriji; vodilo jo je torej le politično stremljenje, človekoljubja do drugih trpečih stataov ti politiki ne poznajo. Sijajno se je pokazala ravno v tej zadevi skupina agrarnih poslancev t. j. zastopnikov kmeč- kega ljudstva; zahtevala je odločno od vlade, da se i mora zavarovanje uvesti tudi za druge stanove, za j delavstvo poljedelca in malega obrtnika. Skupni na-j stop je dovedel poslance do zmage vsaj v toliko, da j se je vlada vdala in vzela tudi to zavarovanje v i svoj načrt. 2e večkrat je bila prilika govoritji o tem pred-| metu na shodih K. Z.; vedno se je opozarjalo na j slabe strani, katere bi imelo zavarovanje, ki bi se uvedlo le za tovarniško delaivstvo. Kmečki stan. bi najbolj trpel radi še večjega pomanjkanja poslov, mali obrtni stan na deželi pa bi polagoma izginil. Dobroto splošnega zavarovanja bbdo čutili ne ie vsi stanovi, temveč vse občine, dežele in drsava še-le po več desetletjih, Ta splošna uredba bo torej velikega pomena. Treba je opozoriti merodajne kroge na razne strani ljudskega življenja, da se postava uvede tudi v pnavem smislu življenskih potrebščin., da bode zares v prid in korist vsem stanovom. Bolniške blagajne naj bodo tudi na deželi podlaga vsega zavarovanja! Na vsak način bodejo morali vstrajati kmečki poslanci na zahtevi, da, se uvede zavarovanje tovarniškega delavstva in zavarovanje poljedelskih poslov vsako za sebe. Živftjenje teh stanov je tako različno, da nikakor ne pripusti skupne organizacije. Ravno radi tega ni mogoče pričakovati mnogo uspeha, ker bi se zanesel v socialno-gospodarsko delo prepir raznih stanov, saj so vendar socialni demokrati ravno isti, ki razumejo netiti prepire med stanovi. Razven tega bi postalo poslovanje in prava izvršitev tega zakona zelo težavno, dasi se bode zar varovanje tovarniškega delavstva sama na sebi uvedlo prav lahko. Velika težava je, najti pravega ključa pri zavarovanju poljedeljskih delavcev, malih kmetov in mailih obrtnikov. Za tovarniško delavstvo se. bode uvedlo ob jed-nem trojno za\(qrovanje, to je: proti 'boleznim, za slučaj nezgod, za onemoglost in starost. Pri poljedeljskih poslih se hoče ozirati vlada samo nai zavarovanje 'iza) starost; nekateri poslanci se hočejo zadovoljiti s tem, ker bi precej pomagala tako zavarovanje kmečkemu stanu. Toda mi mislimo, da bi bilo delo le polovičarsko. Računati moramo , z de-jansfldmi razmerami na deželi. Res je, dfa kmeta redkokrat zadene nesreča, da mu resno zbolijo po- sli; toda; če ga asdene le enkrat v letu, občuti hudo, ker mora po postavi plačevati za posla zdrav-, nika, ^draVila in še skrbeti za posla nekaj tednov ali celo plačati za njega stroške v bolnišnici. Se tako redki slučaji oškodijo kmeta, ki le z veliko skrbjo zbirk denar leto in dan, da plača lahko davke in posle. Poleg tega bode vlada uvedla zavarovanje za starost z veliko težavo, če nima prave podlage, ka-koršno nam ravno dajejo bolniške blagajne,. ki bodri tudi za tovarniško delavstvo vojtlile vse zavarovanje. Iz razlogov nujne potrebe in pa iz praktičnih ozirov se moramo izreči tudi za bolniške bla-gaijne za to vrsto poslov, za male posestnike in za obrtnike na dežjoli. Snujejo se naj za bolniške b£a-gajne tudi na deželi le okraji, ki imajo vedno' nad 1000 članov. Te bodo lahko vodile tudi zavarovanje za starost.. Nikakor ne upamo uspešnega dela, Če se uvede zares le zavarovanje za starost in onemoglost. To .zavarovanje bi za mogle voditi le občine, ki so že itak preobložene z javnim delom, da se sploh ne morejo prav brigati za občinske zladeve. Ce bi res občine prevzele to nalogo, trpeti bi morala zopet celota in skupnost državnega podjetja, kajti občinam bi se smelo naložiti to breme le z dovoljenjem raznih dežel, ki bi posegfle vmes in razkosale to podjetje v razne skupine. Imeli bi sčasoma ravno isto slabo razmerje, ki se( je pokazalo dosedaj pri različnih deželnih zavarovalnicah proti boleznim m nezgodam. Mogoče bi kdo trdil, da se bolniške. bilagajne na deželi ne morejo vzdrževati, ker so preveliki stroški zdravnikovi radi daljave, v kateri so posamezni udje med seboj. Po našem mnenju je tako očitanje prazno; bolniška blagajna na deželi je lahko ravno tako gmotno močna kakor v mestu,,, saj so snuje le v okrožjih, kjer je vsaj nad 1000 članov, n. pr. na Spodnjem Štajerskem bi zadostovali razni politični okraji. Doneski bi bili torej ravno isti kakor v blagajnah v mestu, ker morajo imeti gotovo Število udqv.- Res je, da bi stroški za posamezne jbolane ude s bili večji, če se ma^a peljati zdravnik več ur daleč k bolniku. Toda kolikor stanejo taki slučaji več denarnih žrtev, so na vsaki način redkeji nego v mestih med tovarniškim delavstvom. Znano je dovolj, da potrebujejo ljudje na deželi veliko manj zdravniške pomoči, kakor v mestu. Iz tega pač sledir da se bodo bolniške blagajne na deželi ravno tako obnesle kakor pri podjetjih in v tovarnah. Podlistek. Zgodovina Jarenine v Slov. gor. in zajedno kmetskega stanu na Spodnjem Štajerskem. Gabriol Kajcsn. , CDali».i IX. Od 1648 do 1740. Ta doba trpi pred vsem na ranah, ki jih je ljudstvu zadala 301etna vojska. Zopet so graščaki povečali svoje zemljiščne komplekse, a dia so jih mogli obdeilavati, pomnožili tlako. Vkljub temu pa prehajanji zemljišč v roke podložn.kov ni nehalo. O stanju spodnje'štajerskega kmeta v 17.,1 stoletju imamo zanimiva poročila. Poleg gosposkih graščin in podložnih kmetij imamo že' nekolik»' časa sem takozvane „giUe." Gilti so bili manjši od graščin, uživali tudi činž, > desetino in tlako, a niso imeli sodstva; podrejeni so bili le deželnemu vojvodi, ne graščinam. Kmetski- podložniki so bili dvojni: eni, ki so smeli kmetijo prodati in se preseliti brez posebnega privoljenja gosposke (posestniki), ¡drugi, ki te pravice niso imeli,' razven če jim jo je gospodar izrecno dal (najemniki). Sicer pa so bili vsi kmetski podložniki enaki. Bili so dolžni tlako zvesto opravljati in činž in desetino o določenem času prinesti na graščino. Tak dolg Ste ni mogel zalotiti. Alo je podložnik svo|e dolžnosti natanko izpolnjeval, pa jo tucfi gospodar bil dolžan, gti v posesti njegovi va- rofVati,' ne ga mofiti, biti ž njim zadovoljen ter čin-ža ne povišati, razven za kolikor gat je povišala deželna vljada. (Zato pa je pomnožil tlako!) Ce je podložnik v; plačevanju zaostal, ga je gr&ščiak sioer smel rubiti, toda kmetije mju vzeti in odpoditi ga z doma brez sodnijskega privoljenja ni smel. Podložniki so smeli sklepati pogodbe, ženiti se po svoji volji in 'delati testamente. Poleg kmetskih posestnikov in najemnikov pa se sčasoma nastali še drugi podložniki!: kočarji, občinski kočarji, vinlčarji in gostači (štontnarji). Prvi so imeli še manj zemljišča nego najmanjši kmetje; ker niso imeli vprežno živine, so jim' orali kmetje, morali pa so to opravo odslužiti z dninami. Kaj pa so bili občinski kočfarji? Nahajali so se namreč pašniki in drugai zemljišča, ki se niso obdelovala ter bila skupna lastnina občine. Ofd teh-le so ubož-nejše družine kupovale kose ter se nasfcSjevale na njih, občini pa morale dajati činž in delati tlako; do graščin občinski kočarji niso imeli dolžnosti. Položaj viničarjev in gostačev pa je bil že takrat isti kakor ctemes. Potemtakem so podložniki bili štesteri: kmetski posestniki, najemniki, kočarji, občinski kočarji, gostači in viničarji. (Zanimiva je določba cesarja Leopolda 1. 1679 zastran otrok. < Podložnik je dolžan svoje otroke, ki jih oskrbuje še sam, kolikor jih ne ratf1., dati gospodarju na razpolago. Ta pa njih ne sme imeti kakor sužnje, pa tudi nobenega ne siliti, da ostane črea 3 leta pri njetai. Otroke, dati študirati ali jih doti učiti se kakega rokodelstva ali česa drugega poštenega, se podložniku ne sme braniti; venirtar mora gosposka o trni vedeti. Sirote sme gra&čak do 14. leta za delo rabiti brezplačno, a jim mora da- jati vsega, kar potrebujejo za življenje, ne da bi se njim smelo od dedščine kaj odtegniti. Glede sodstva je ostalo pri starem, tudi pri stari brutalnosti. Vidimo, da je vkljub vsem oviram slovenski kmetski stan v svojem razvoju zopet napredoval in da je od nekdanjega suženjstva ostalo edino še to, da nekateri, in to so bili najemniki, niso smeli po volji kmetij prodajati in se preseljevati. Ali ravno na Spodnjem Štajerskem je to žalibog bilo še jako pogosto. Se nekaj, kar znači našo dobo. Dasi ima praznoverstvo korenine v paganstvu in nikdar ni prenehalo, je vendar bilo' na vrhuncu v tej dobi. V coprnjce so verjeli celo najbolj izobraženi ljudje in zato se je ta bitja, katerim - se je pripisala vsaka nesreča, zasledovalo sodnijsko in kaznovalo z najhujšimi kaznimi, navadno s smrtjo. Najbolj sumljive so bile stare ženske, sicer pa ni bil izvzet nikdo. Z najhujšimi mukami so te osebe silili, da so izpovedale, kar se je hotelo slišati, nazadnje pa navadno vsako usmrtilo; najbolj običajno je bilo sežiganje. Tudi Jarenini to blodoverstvo ni ostalo tuje; 10. maja 1676 so tu pokopali nekega Andreja Mariča, ld je bil umrl „vsled čarovnije.4 Turki so v tej dobi bili devetkrat na Štajerskem, toda v Jarenini ne. Zato pa je v teh krajih 1680—83 zelo hudo razsajala kuga, ki pa je bila drugačna nego črna. smrt. Začela je z vročico in ginevanjem moči; ljudje so pod pazduhami dobivali bule, nekatere bolnike je potem trk), drugim so s« vneli možgani in ti so besneli; nazadnje ja človek ali otopel ali pa se besen valjal po tleh in v naj-groznejših mukiaih umrl Se danes spominjajo Nameniti križi nia tedanjo kugo. Jarenina pai sa jef »ar 'vi» ilSlj Zahtevajte v vseh podajalnah in tobakarnah vžigalice ««Slovenske lu ščan^kc socialise Kveie": V korist obmejnim Slovencem! osae — V državnem zboru se nadaljuje razpra,va o ororačunu. Drugo branje proračuna bo najbrž ta teden končano in se bo takoj predložilo gosposki zbornici. Dne 19. t. m. je govoril poslanec Pišek, ki je pozival vlado, naj bolj skrbi za kmetovalca, da ne bo popolnoma obubožal. Svetuje vladi, naj ustanovi agrarno banko. Uvede naj preosnovo zemljiškega ' davka. Opozarja vlado, naj podpira ljudsko šolstvo, da ne bodo revne občine preveč z rarz-nimi davki preobložene. Dolžnost vlade je tudi, da kmetijstvo najmanj ravno tako podpira ko industrijo^ Žalosten dokaz za to, da se godi ravno nasprotno, je trgovinski pogodba s Srbi jo. i Odločno graja zapostavljenje Slovencev na Spodnjem Štajerskem in ¡Koroškem, Kar se tiče prejdloge radi povišanja davka na žganje, pravi, da to povišanje kmetovalcem nasproti nikakor ni pravično, ker mora kmet svojim delavcem pogosto precej velike množine žganja zastonj dati. Davka piosto žganje • pti ne zadostuje za splošno potrebo.. Pišekov govor bomo prinesli v prihodnji številki dobesedno,. — Dne 22. t. m. je govoril ud Slovenskega kluba koroški poslanec Grafenauer, ki se je istotako pritoževal radi zapostavljanja Slovencev. Slovenci so dosedaj vsako zapostavljanje mirno prenašali, odločno se pa bodo borili zoper, vsak poskus, uničiti slovenski narod na Koroškem. — Rudarski pazniki. Poslanec dr. Benkovič je stavil samostojni predlog, da se paznike tudi uvrsti v zakon za trgovske uslužbence, ki se ravnokar razpravlja v odseku. — Volilna preosnova za deželni zbor kranjski. Ustavni odsek za volilno p.reosnolvo je dokončal svoje delo in je Izdal svoje "končno poročilo, gljar som katerega se je v odseku sprejeti načrt volilne preosnove. S tem se je napravil konec vednim neredom, ki so ovirali resno delovanje v deželnem zboru. Libferalnja stranka bo predstavljala v bodočem deželnem zboru le slabotno manjšino. Glavne točke volilne preosnove v razmerju proti sedaj veljavnim zakonom so: 1. Ustanovitefv, splošnega* vo-lilskega razreda z 11 mandati. 2. Pomnožitev doM- ■ nega odbora z enim prisedhikom, Id ga vodijo poslanci splošnega volilnega razreda. 3. Pomnožitev ljubljanskih mandatov v volilskem razredu mest in trgov od 2 na 4. 4. Ločitev Ribnice od volilnega Okraja Koče.vjei-Ribniea in priklopitev k volilnemu okraju slovenskih dolenjskih mest in trgov. — Sole na kmetih. ' Uradni List v Rumuniji naznanja postavo, da se na kmetih preosnujejo Šole tako, da se bodo učenci in učenke v višjih razredih • učili praktičnega kmetijstva. Pri vsak'1 šoli bo 3% ha zemlje, ki jo bodo obdelovali šolarji po navodilih učiteljevih. HA&31 siSsffifšm imggnjtaUflu Dne 1 7. j u n i j a: Danes so se zbrali na Dunaju vsi poslanci, ki so proiesorji, da vse potrebno ukrenejo, da bo Sternberg pozvan k redu, ker je imenoval svobodomiselne dijake ušivee. Brambeni odsek je sprejel postavo o zvišanju novincev. — Češki svobodomiselni dijaki namer ¡vajo pričeti akcijo za. ločitev bogoslovske fakultete od vseučilišč. — Ruska duma je sprejela predlog, da se zgradi druga proga na sibirski železnici. Stroški so proračunani na 100 milijonov kron. Dne 18. junija:' Srbsko ministrstvo je sklenilo soglasno, da poda ostavko. Kralj namerava poklicati srbskega poslanika Milanoviča 'z Rima, da sestavi novo ministrstvo. —• Štiri sto Perzijeev je sklenilo. Šaha odstaviti in vreči iz prestola*., — Mulej Hafi'd je bil včeraj na zborovar'u meščanov v Tetuanu proglašen kot edini v upravičeni . sultan Maroka. Dne 19. junija: Profesor Wahrmi' id je imenovan za profesorja cerkvenega prava na nemškem vseučilišču v Pragi in .bo nastopil svoje mesto 1.'oktobra. — .Rektorji dunajskih, vseuč''i.'č naznanjaj©, da so» pre'diiyania zopet začno v )oh'tel.iek dne 22. t. m, — Republikanski, zbor jG sklonu pro- glasiti za predsedniškega kandidata Združenih držav dosedanjega državnega vojnega tajnika Taita. Dne 20. j u iJ i j, a: Prizadevate ju rekto^ev se je posrečilo doseči, da bo vseučiliški štrajk mirno poravnan. — Včeraj zvečer je sprejel tr^ajgki deželni zbor volilno reformo. — Na cesarjevo željo se bo vršilo koncem t. m. posvetovanje skupno z avstrijsko in ogrsko vlado o izpremembi brambene postave, — Lizbonska policija je zaprla mnogo nizozemskih anarhistov* ki so došli v Lizbono,, da pripravijo vse za napade na vse evropske vladarje raz-ven angleškega kralja. Dne 21. junija: Češki listi poročajo, da ustanove pri okrožnih sodiščih na Ceškemi predsed-stvene postaje, ki bodo morale prestaviti v nemščino češke vloge, če se kako sodišče brani, sprejemati češke vloge. — Shod slovanskega dijaštva so bo vršil od 24. do 30. t. m. v Pragi. Razpravljalo se bo o kulturnih, šolskih in organizatoričnih vprašanjih. — Razpisane so cleželnozborske volitve za,Istro. Dne 22. junija: Ministrski svet se je pečal danes s starostnim in invaliditetnim zavarovanjem. . Nisizključeno, .-.da predloži vlada predlogo zbornici še pred poletnimi počitnicami. — Z današnjim dnem je vseučiliški štrajk končan. Na treh avstrijskih i vseučiliščih so1 se predavanja v popolnem redu . pričela. — Rumunskai vlada je izdala odlok, ki prepoveduje izvoz krme iz Rumunije. — Trgovinski miinister dr. Fiedler je poročal v zbornici, da se je osnoval socialnopolitiški odsek. — Govori se, da mobilizira Bolgarija proti Srbiji. Razne novice. obljubila, vsako leto na binkbštni .pondelj k iti v precesiii k Sv. Trojici, v Slov. gor., in je to držala do današnjega dne. Okoli 1665 se je postavilo novo župntfče. ki pa jo bilo več.i^el. iz lesa. To žuonišče -je 1686 pogorelo. ¡a nradae knjige, vsaj zadnje, so 'se rešile-. Zato- sega- pofočaa knjiga v leto 1R48. krstna-'in'mrliška r>n v leto 1654. 1072 je jaror/mska. župnija, štela 5002 dag. 1712 je Jaroriino šr> onkr>t in sicer zaiclmokrnt obisfctila kusja, vendar nI bila huda. •TCiriačrio še .omenim, da smo se v tej dobi seznanili s koruzo; krompirjem, tobakom in kavo. * Promocija g. cani p h i 1. E dj Dolin- š e k a doktorjem modroslovja stei je vršilai v soboto dne 20. t. m. v rektoratu praške univerze. * Odborova seja S. K. S. Z. se vrši v, četrtek dne 2. julija ob 5. uri, popoldne v uredništvu „Slovenskega Gospodarja." * Za i S. K. S. Z. za Štajersko so darovali gg. duhovniki videmske dekanije( zbrani na| dekanijski vdzitaciji v Dobovi 16 K; Mihael Kristovič, kaplan, Velika Nedelja, :1 K; 'na dekanijski! konferenci zbrani duhovniki slovenj ebistriške dekanije 15 kron. Živeli posnemovalci! * Možje, mladeniči! Dne 26. in 27. julija ima Slovenska krščansko-socialna zveza v Skofjiloki na Kranjskem svoje letno zborovanje, kjer se bo poročalo o letnem delovanju Zveze na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem,' Vipavi, Gorici itd. Zborovanje bo zvezano obr enem s poučnim tečajem, ki bo udeležence poučil o raznih stvareh, ki so potrebne za boljšo vodstvo društva. Zato naj vsako društvo pošlje vsaj enega ajli več zastopnikov na to skupščino. Vožnja iz Maribora do Skofjeloke znaša blizu 12 K. Udeleženci se peljejo lahko po južni železnici Maribor—Zidani most—Ljubljana, in iz Ljubljane v Škofjoloko, ali pa po koroški železnici Maribor—D ravogra l—Celovite c, in izh Celovcai po drž. železnici v Škofjoloko. Po zadnji progi pride mnogo ceneje. 'Možje, mladeniči, društva! Pohitite . v obilnem številu v Škofjoloko. * Jubilejne znamke Slov. kršč. soc. zve-z i. S. K. S, Z, je sklenila nabirati obrabljene poštne znamke, ter jih razpečjavati v korist obmejnim knjižnicam. Rodoljubi, nabirajte "pridno poštne znamke, ter jih pošljite S. K. S. Z., v Maribor. S. K. S. Z. sprejema hvaležno tudi jubilejne krone. * Lepi znaki, ki jih je založila S. K. S. Z. so se ze zelo razširili po Spodnjem Štajerskem. So pa tudi lepi, da so vredni postati ne-lp vseraladeniš-Ki, ampak vseslovenski znaki sploh. Tudi mladeniči iz Kranjske in drugih dežel si jih naročajo. Mladeniči; le posezite po znakih! Pó tem znaku se bomo spoznali, vojščaki krščansko-narodne armade. Znal.i se naročajo pri S.'K. S. Z.'v Mariboru po SOVin. komad. Znesek se lahko '/pošlje tudi v znamkah. *< Poslanec dr. Benlcovič je interpeliral finančnega ministra radi slabega uradovanja in za; dostavljanja slovenščine od c. kr. naclgeometra v Brežicah, dalje radi Slovencem krivične sestave komisij za direktne davke na Šp. Štajerskem. í: Na čast sv. Cirilu in Metodu, bodo. zažigali Slovenci ob njiju godu kresove in s tem pokazali, da odobravajo njihovo delo za naš rod- Se lepše pa boiáo pi*0'sláv l-li gn i šlovanš!:ib ")l.-'.gové3tni-kov, ako darujemo v proslavo -tega dno Slovenski krščansko-socialni zvqzí zá. Štajersko, da 'krepko nadaljuje zapjočeto nepdTitičiio organizacijo ob nemško-«lóvánski meji. Darovi,, ki .boctó prihajali /a god slovanskih bratov, se boefe uporabili le ¿a'obramb1 no delo' ob meji. Posamezniki, društva,' denarni zave!',, darujta v. ta vzvišeni namen, kolikor je v vaši moči. okoli njega polno otrok. „Sind die Kinder allerliebst!" (Otroci so izredno ljubki!), so govorile ob meni dame. Čudovito nežno so učinkovale te bele obleke, preproste, a vendar stokrat krasnejše nego ves sedanji „flitter", ki si ga naveša marsikatero dekle tako rada nase. Ni pametno! Večno je bila in večno bo najlepša naravna preprostost ali preprosta narava! Za njimi je šla v snežnobeiih oblekah belokranjska svatba, potem krasna skupina z ljubljanskega polja in za njo naravnost divna gorenjska, podskupina. Res, videlo se je, da so naši ljudje že utrujeni; saj nekatere deklice niso spale najbrž vso preteklo noč, prejšnje menda tudi ne, ker so se vozili, nekateri bili so še na tešč, za kar ne zadene krivda ljubljanskega odbora, ampak, dunajskega; in hoditi po dunajskem tlaku čr,ez šest ur, to pač ni : malenkost! A navzlic utrujenosti so bili ti lepi ob-; razi res naravnost očarujoči. „Sind das schöne Ge-| sichter!" (Lf\pi obrazi so to!), so govorile dame j okoli mene. In ko sem klical našim ljudem res iz | srca: Zivio!, je vpilo vse okoli mene in' za menoj, j Kakor se veselim vsega, kar je v čast in v korist J našemu narodu, se veselim, da je doseglo slovensko j odposlanstvo iia Dunaju tako krasne uspehe, nad j naše pričakovanje velike!" * Glasovi o mladeniškem shodu v Ljutomeru. \ Skoraj vsi slovenski listi so pisali o mladeniškem j shodu v Ljutomeru. Seveda liberalni listi s shodom '; niso lile prav zadovoljni, toda njegov pomen dobro I čutijo, in za. to ne morejo molče mimo njiega. Naj-prvo je prinesel poročilo o shodu ljubljanski „Slo-i venec", ki piše med drugim: „Poleg mladeničev se je zbralo tudi mnogo možročetov, ki so z zadovoljit stvom zrli, kako se združujejo v pošteno zvezo nji-j hovi sinovi. Na prsih so imeli pripete lične znake i slovenske mladine . . . krščansko-socialna organiza-| öl j a se razvija, mladi gredo naprej!" — „Domoljub" j prijazno opiše ljutomerski shod ter napoveduje, da j se bodo. tudi kranjski mladeniči organizirali in sicer | na vseslovenskem mladeniškem shodu, ki se bo vr-| šil zadnjo neSdeljo juflija v Skofji Loki na. Gorenj-I skem. — „Primorski list"1 sklepa poročilo o shodu z i vsklikom: „Goriški mladeniči, posnemajte vzglede vr-J lih štajerskih tovarišev in se organizirajte na tej j podlagi!" — „Gorica" prinaša govor dr. Krelca in | izraža željo, da bi se vsi zaničevani Slovenci rav-' nali po Krekovih naukih. | Zdaj pa.še nekaj liberalnih glasov o shodu! I V „Slov. Narodu" porabi nek liberalec priliko, da l denuncira dva slovenska uradnika, ki sta brzojavno pozdravila nepolitični shod v Ljutomeru in jima, j ako mogoče, nekoliko . škoduje. Res, plemenito libe-| ralno srce! Največ brige med vsem|i liberalnimi li-I sti je kazal za ljutomerski shod ljubljanski „Naš I List", katerega se radi poslužujejo tudi celjski acl-| vokatski voditelji, da v njem povedo, česar si domp. I še ljudstvu ne upajo. „Naš List" smatra našo mla-■ dino za tako brezznačajno, cla jo upa kmalu videti : v svojem taboru. No, dajte slovo temu upanju! Po-; ročilo o shodu samem pa je v tem listu v primeri c z drugimi liberalnimi listi še najbolj nepristransko \ in dostojno. Najbolj surovo in neotesano je seveda ' poročilo celjskih liberalnih listov in ptujskega, mo-tovila. „Narodni List" je jcar začel s pdemienitim delom, da osebno napada odbornike Z. S. M. in jih po starem načinu blati in grdi. Mladeniči mu bodo • dali za take nestvarne, zgoij osebne napade gotovo primeren odgovor. Zatirajmo ta list, kjer ga najcle- . mo! „Stajerc" dela v isti ovaduški stroki nasproti javnosti in ji ovaja dva ljutomerska tržana, ki sta t okrasila svoje hiše s trobojnicami. Brezzoba' „Do-i movina" je o shodu v Ljutomeru vsaj modro mol-: čala. * Prepoved računanja v goldinarski veljavi. Kakor znano, je ministrstvo za i notranje zadeve pred kratkim odredilo, da se s 1. julijem t. 1. vpelje splošna kronska veljava. Vsled tega je prepovedano in torej kaznjivo vsako nadaljnje računanja v zastareli golmnarslid. veljavi. Oblastva imajo strbg nalog, da skrbno nadzorujejo obrtne in druge zadru-e, v kaki veljavi da poslujejo- s strankami. Isto sploh obrtnike n ' vse tarife velja zlasti v i in brodovih s pristav- ' velja za gostilničarje, kavaniJjrjp in v promet-tt s strankami. Vsi ceniki imajo biti poslej v kronski veljavi; to kopališčih in zdraviliščih, na mitnici .1 itd. Občinstvo se opozarja pa te kom, da se. bo vsak prestopek k v 0.1 bo vijake. Vojagl ) líot nemogóíe. nritožiti le o (ioiočbe ¡z'noval! pritožbe' so ,K h m pritožiti. Dunaiu si. je op: na Duiiaju. Jubipi p;lal tudi naš. roja sprevod na a znameniti okojji naravnost ki. so še upali ■¡oníló. Zea.; ima vsak' ,Ii pa.; prosi vsak čas, ■sfraono ii! neposredno 'ojakova prpšnja . . i ' * V 1 >oyeii^iš,tyu, se ^ri t ožiti še 'mora voja Vi. Veljalo jé 'Močilo, paradi iómtajdanskí 'd-rju. Sedaj Bili pa doslej cla so in- so pa le "ed-j, bo to izpre-: ravloo, da se 1 oži, podpisane službena poti, t.ndoildellfbvem, ra1 p tu. da se pošije prošnja briga l- ¿mu nora vsak. čas in takoj uslišati. ' " ttfaom treh dni. P''tožbe vojak brez p slo , e'iS ! p'shtelj. pf1. Ks. MéSko. Svoie utise poDi-sii.'Lo;; „Miril1*', ii? Ica'tere^a povzamemo sle- i^a,,mosfa : S'ó an mimó - izli^-m s-aip'an pasamez- d posameznih krajih in prehitel n. pr. v St. Juriju ob Taboru naše može, je znano!- Sprožili pa so misel, ustanoviti posojilnice, naši možje in je Jošt, ker je delal z mrzlično naglostjo, v nekaterih slučajih, nikakor pa ne v vseh v „Narodnem Listu" navedenih slučajih dosege-J prejšnji vpis v zadružni register. Zakaj pa Jošt ne pojasni slučajev St. Jurij ob juž. žel., St. Lenart v Slov. gor., Šmartno ob Paki ? * „Siidmarka". Znano je, kako nemška Süd-marka v St. IIju ob meji naseljuje nemške protestantske rodbine, da tako ponemči in poluterani naše uboge obmejne trpine. A to se ne gjodi samo pri nas, temveč povsod, kjer mejijo Nemci na Slovence ali Slovane, ali kjer že imajo isti kako gnezdo. Na zapadnem Poljskem naseljujejo vsako leto na tisoče nemških protestantskih rodbin, dajajc jim šole in jim ustanavljajo posojilnice. A kako nastopajo Nemc/i na Nemškem proti Slovanom? Na Vestfalsk|em si je hotel nek katoliški Poljak kupiti svoje posestvo, a oblast mu tega ni dovolila, češ: Nach Vorschrift der königlichen Regierung dürfen wir nur Ansiedler evangelischer Religion ansetzen (po predpisu kraljeve vlade smemo naseljevati la protestantske rodbine. Ali mi to velikanska krivica, katera se godi nam Slovakom od brezverskih Nemcev? Z vso silo so so Jotili zadnji čas naših obmejnih krajev, posebno St. Ilja. da nam ugrabijo še to, kar imamo. Slovenci, naša sveta dolžnost je, da branimo svojo pravično last, ki nam jo je Bog dal in ne pripustimo napad-nikom niti pedi zemlje več. Vsak delaj po svoje proti tem grabežem in proti postopanju „SUdmarkp", ki jo izrabljajo voditelji v protiverske namene, dasi jo podpirajo tudi katoliški Nenyn. Kupujmo vžigalice S. K. S. Z., ki so namenjene v prid in korist našim obmejnim trpinom. Zahtevajmo jih povsod. Tudi s tem pomagamo nekaj zatirancem. * Iz davčne službe. Prestavljeni so: davčna oficijala Anton Kanino iz Celja v Ivnico, Matija ! Sevnik iz Soštahja v Vildon za kontrolorja, davčni I osistentje Maks Zwirn jz Konjic v Sevnico, Matija Habjalnič iz Ormoža v Ptuj, Karol Mraz iz Sevni- ; co v Celje, Rudolf Starki iz Sevnice v Ormož, Karol Živko iz Radgone v Lipnioo, Anton Goriinšek iz Lipnice v Celje, evidenčni geometer Roman Doleczek iz Ljutomera v Murau in davčni asistent Jos. 2ivny, od davčnega upraviteljstva v Gradcu k okrajnemu glavarstvu v Celje. Mariborski okraj. m Maribor. C. kr. okrajno glavarstvo nam poroča, da bo izvleček iz plačilnih nalog osebnega dohodninskega davka od 25. t. m. pri davčnem referatu c. kr. okrajnega glavarstva v II. nadstr* 14 dni na ogled. m Mariborska državnozborska volitev 1. 1901 se bo prihodnji teden v odseku razpnavljaila; poročevalec je poslanec dr. Benkovič. m Mariborski Sokol. Veselica mariborskega Sokola dne 21. t. m. se je dobro obnesla in kakor čujemo, je tudi gmotni uspeh povoljen. m C. kr. okrajno glavarstvo Maribor odredi na predlog občinskega odbora Leitersberg delitev občinskega lovskega '"okoliša občine Leitersberg v dvojo samostojnih okolišev, katerih eden obsega davčno občino Melenjski breg, Fridek in Košak, drugi i pa davčno občino Počgavo in Leitersberg. Pravica do lova se daje dražbenim potom v najem za oba ; 'okoliša v soboto, dne 27„. rožnik ¡a 1908 in si-! cer za okoliš Melenjski btreg, Fridek in Košak ob [/11. uri dopoldne in za okoliš Leitersberg, Počgava i ob pol 12. uri dopoldne tuuradno v sobi št. 10 za j dobo 6 ih let, to je od 1. julija 1908 do 30. rožnika ; 1!>14 tistemu, ki največ ponudi, m Sv. Magdalena v Mariboru. Dne 2. julija | obslužava dekanija magdalenska cesarjevo slavnost 601etnega vlaidanja pri 'Mariji Devici v Puščavi. Znižana voznina se je iczprošila za 250 romarjev, ki sa najbrž zgliasijo po 5. uri tistega dne pri blagajni na koroškem kolodvoru. Kdor pa hoče peš romati, se naj ob 5.' uri pridruži lembaški fti lur-ški procesiji. Pri postaji Sv. Lovrenc, onkraj želeiz-nice, poleg kapelice, se zbere procesija in gre v Puščavo,' kjer bo ob ' 9. uri pridiga in slovleana sv. maša. Ob pa je odvoz v Maribor. m Olajšanje pristojbin od pravnih opravil pri novem mariborskem mostu. Poslanec dr. Benkovič je izvoljen poročevalcem o tem predlogu nemških poslancev. m Leitersberg. Za petek in soboto ob 8. uri so vabljeni starši, ki imajo otroke na šoli Leiters-berg-Karčovina, v šolsko poslopje na izpoved, ali hočejo utrakvistično ali nemško šolo. Vrli Leiters-beržani, pridite polnoštevilno in pokažite javno, da se ne cl^ste komandirati od par nemških privan-drancev. Starši, na vas je sedaj, da preprečite še pravočasno velikansko zlo, ki se vam hoče napra^ viti z ustanovitvijo samoneraške šole. Otroci se bot-clo le tedaj kaj prida naučili, čfot se bodo učili v materinem jeziku. Torej pozor! m Leitersberg. Južna železnica namerajtfa preložiti dosedanji prehod pri vili Alwiies nekoliko višje. Predloženi načrt je samo neka;, karikatuna, radi česar je vložila občina Leiterserg proti temu projektu protest. m Sv. Marjeta ob Pesnici. Slovenska kmečka zveza ima na Petrovo dne 29. junija predpoldne ob %8. uri pri Sv. Marjeti ob Pesnici v( prostorih g. Cirila Jančarja javni društveni shod. Govorijo drž. poslanec Roškar in drugi. Somišljeniki, pridite na shod v obilnem številu! m Puščava. Katoliško delavsko društvo v Puščavi priredi dne 28. t. m. na vrtu g. A. Eich-holzerja jubilejno slavnost v proslavo Njih veličanstva presvitlega cesarja Franca Jožefa 11. Slavnostni govor govori č. g. A. Bračič, župnik pri Sv. Ožbaltu. Slavnosti se udeleži tudi g. državni poslanec Fr. Pišek. Poročal bo ob 1. uri popoldne o svojem delovanju y državnem zboru. Kmetje in delavci, pridite v obilnem Številu; pa tudi iz sosednjih župnij Vas* vabimo na shod. m Puščava. Katoliško delavsko društvo v Puščavi kliče svojemu podpornemu članu g. Petru Karničniku 'k njegovemu slajvnemu godu dne 29. t. m.: Bog ga živi še mnogo let! — V imenu katoliškega delavskega društva: Ivan Parše, predsednik. M. Gornjak, tajnik. m Sv. Anton v Slov. gor. Dne 15. t. m. je šla toča v Andrencih in deloma tudi v drugih sosednih občinah. Nekateri posestniki so hudo prizadeti. Vzela jim je vse: ozimino in jarino. Gg. poslance prosimo nujne pomoči. m Sv. Anton v Slov. gor. Dne 15. t. m. se je vršila v Cogetincih druga, in tokrat že tajna volitev v občinski odbor. Po hudem boju, posebno v drugem in tretjem razredu, je zmagala v vseh treh razredih katoliško-narodna stranka, in so v odboru sedaj sami vrli in zavedni pristaši Kmečke zveze. Izvoljeni so biji ti-le: v prvem rozrledu: Jožef Vo-grin, Matjaž Vogrin, Trstenjak Jurij in Frane Po-ljanec; v drugem razredu: Fras Franc. Fi. julija t. 1. v Gajšek-ovi gostilni veselico. Začetek ob 8. uri popoldne. Govoril bo naš državni poslanec Fr. Pišek. K obil-■i udeležbi vabi Gajšek.?? W Ptujski okraj. p Ptuj. Malinert, glasoviti protestantski pastor, Jo pretočeno soboto, dne 20. jun. prišel na Ptuj, obhajat staropaganski „Sonkmendteier" (kres). Opazuje se, da v zadnjem času na Ptuju in okolici Nemci strastno delujejo za protestantizem. — Umrl je na Ptuju pred kratkim pijonir Jožef Fugger, koroški Slovencc iz beljaške okolice. Pri kopanju se je prehladil, dobil pljučnico in moral v najboljših letih pod grudo. N. v m. p.! — Strahovita suša pritiska na ptujsko okolico, zlasti pa na polje; že skoraj tri mesece ni bilo pravega deža. Tirate so popolnoma suhe, vai sadeži so zaostali, in, ako nam F.og kmalu ne pošlje moče, bo beda med kmečkim ljudstvom nepopisna. p Vurberg. Dne 14. t. m. Je umrla tukaj ena najpridnejših članic Marijine družbe, Margareta Ster-gar, v 49. letu svojo dobe. Rajna je bila več let cerkvena pevka in od svojih mladih let je veliko skrbela za kras naše cerkvice, in od mladosti tudi bila perica cerkveno obieke. Ali neusmiljena jetika ji je utrgala nit življenja. Kako priljubljena je bila pri deklicah, je pričal njen pogreb, katerega se je udeležilo velik» deklet z venci na glavi. G. župnik so pri odprtem grobu imeli krasen govor, v katerem so rajno stavili drugim dekletom v vzgled, p Vnrberg pri Ptuju. Dne 18. Junija popoldne jie imel pri nas predavanje g. potovalni učitelj Iv. Bole iz fvUiribOra. Predaval je o raznih gospodar- skih panogah, posebno o vinogradništvu in sadjarstvu. Podučeval je o cepljjenju trt in priporočal, naj se cepi kolikor mogoče malo vrst jabolk, da se na ta način veliko lažje prodajo. Povedal nam je tudi, kako se razna mrčesa zatirajo. p Žerovinci. V Cerovcu se zadnjo nedeljo ni mogel vršiti naiznanjeni shod Kmečke zveze radi mnogih cerkvenih slavnosti v obližju. Vrši pa se na Petro vb dne 29. junija popoldne po večernioah ob 4. uri shod pri g. Pihlerju v 'Žlertovincih. Govorijo državni poslanec dr. Korošec, Vraz in drugi. Prijatelji, somišljeniki, udeležite se v obilnem štejvilu! p Ljudska hranilnica in posojilnica v Cir-kovcah je imela dne 18. t. m. prvi občni zbor. ¡Tristo kronic dobička za par mesecev, to je že nekaj! Promet se vedno množi, da vrjli odborniki prav zadovoljni sprejemajo in štejejo, pošiljajo in ppsojujejo „kovače", večkrat tudi kar cele tisočake. Gosp. nad-revizor Pušenjak je imel zanimiv», podučno predavanje, in le škoda je, da je isto motil a svojo pijano surovostjo nekdo, da se nam je vsem kar studilo. Čast Cirkovčanom, da je bil ta človek osamel s svojim celjskim „narod¡nim" ča)slop4som, ki je kriv mnogo solz doma. Zal nam je, ker bi bil lahko vrl mož; obžalujemo tudi njegovo delavno ženo in otroke. p Polenščak. Ptujsko motovilo sG je v predzadnji številki zopet strašno znosilo nad menoj. Sicer se jaz za pisarijo takega lista, kakor je ptujski „Stajerc", prav malo zmenim, vendar pa hočem že zaradi naših cerkvenih pevcev, ki se v tem dopisu sramotijo, javnosti sledeče pordčati: 1. Ni resnica, da bi imeli kedaj pevske vaje za mešan zbor po noči, pri meni vsaj se to še nikdar ni zgodilo. 2. Resnica je, da so sedajne cerkvene pevke sama poštena dekleta, kar ravno tistega v oči bode, ki sp čuti na drugi stopinji. 3. Vsak pošten faran mi bo rad pritrdil, da so bile še tudi dosddaj zveste Marijine družbenice. Tega le backi nočejo verjeti, ker tega sploh ne razumejo. — Kar se tiče moje osebe, se ne bom zagovarjal, v pojasnilo le toliko: Jaz sem se zmiraj ravnal in se bom ravnal po navodilih našega gospoda župnika, lqi jih pridni farani iz srca ljubijo in visoko spoštujejo. Zaradi par nezrelih neolikanih Stajercijancev bodo uživali še zmiraj spoštovanje, ako se prav ptujska žaba razčesne. Kar se tiče moje službe, vam brez strahu v obraz povem, da se vas /popolnoma nič ne bojim. Stajerci-jaiici nimajo in ne bodo imeli nikoli pravice (nastavljati organistov, ker njih pastor tefh ne potrebuje. Povem vam pa, in temu bo marsikateri moj tovariš pritrdil, da ako bi organist moraj jesti kruh Stajercijancev, b>. ga morali v treh dneh zagrebsti. Torej le potolažite se in prepustite skrb za duhovnike in orga-n>ste tistim, ki imajo pravico za to skrbeti. — Vsem tistim pomagačem pa, ki so pomagali kovati svojemu mojstru dopis /za mene — lepa hvala in najponižneji ter udani poklon organist. p Sv. Tomaž pri Ormožu. Pri nas že dalje časa moti in bega mirne ljudi nek pristaš Narodne stranke. Za danes mu le to svetujemo, naj neha delati razpor, sicer si bo še razbil svojo napredno glavo in pridemo s stvarmi na dan, ki mu ne bodo ljube. Naj si zapomni, da liberalizem v tukajšnji zemlji ne bode poganjal kali. Liberalci nas ne bodo strahovali! p Sv. Miklavž pri Ormožu. Dne 28. t. m. po 1 večernicah bo predaval v bralni sobi pri Sv. Miklavžu pr<' Ormožu g. Jurančič o čebeloreji. p Pri Sv. Tomažu pri Ormožu je minulo nedeljo zborovala K. Z. Shod je pokazal, da so To-maževčani zavedni in vrli ljudje, kajti zbralo se jih • je lepo število na vrtu Skerlecove gostilne. Shodu ' sta predsedovala posestnika MeŠko in Munda. Prvi je govoril posestnik Meško, ki je vspodbujal v iz-bornem govoru svoje stanovske tovariše k organizaciji v K. katere se je v ta namen ustanovila. Ta vzbujajoča samozavest kmetov pa ne ugaja gotovim gospodom. Nočejo priti v naše vrste in na naše shode, k večjemu se priplazi kak ogleduh, da potem blati v svojem sramotnem listu udeležence in govornike. Mi smo šli vedno E veseljem v volilni boj za naše kandidate in smo tudi zmagali, seveda smo se pri tem tudi včasih opekli (medklic: pošteno!) Iirezverni naši bratje so si ustafnovili svojo stranko, in namesto, da bi se bojevali proti našemu skupnemu sovražniku, obrnili so svojo najstrupenejšo ost proti svojim rodnim bratom. Zeleč, da obrodi današnji shod obilo sadu in da zbere K. Z. vse kmete Spod. Stajerja pod svojo zastav», sklenem z našim starim geslom: Vse za vero, dom, cesarja! Drugi govornik je bil državni poslanec g. dr. Korošeic. j Najprej pohvali vrle TomažlDvske mladeniče, ki so se v tako lepem številu udeležili mladeniškega Shoda v Ljutomeru. Potem nadaljuje: Pred letom dni smo še imeli med Slovenci slogo. Toda nekaterim mladim gospodom advokatskega naraščaja ni ugajala ta sloga, in ustanovili so si svojo stnfjnko, ki je takoj pokazala svojo barvo s tem, na kakšine može in liste se je opirala, čeravno v javnosti govori, da ni liberalna. Njena glavna op»ra so bili najhujši liberalci in slabi listi. Da mi ne bomo pustili zapeljevati našega naroda od teh ljudi, rznto smo ustanovili stranko, ki nikakor ni zavrgla starega lepega gesla: Vse za vero, dk>m,.cesarja- samo da si je pristavila še eno točko, povzdigo kmečkega stanu. Vsak narod, vsaka država Namreč dandanes skrbi za kmočki atao, ki redi in vzdržuje vse drug» stanovi, C« je kmečki stan zdrav, čil in gospodarsko krepek, bodo tudi vsi drugi stanovi krepki, in s tem cel narod. Zato mi s tem, da rešujemo kmečki stan, izvršujemo eminentno narodno delo. Ne dajte se motiti od različnih ljudi, da je K. Z. farška zveza itd. V vodstvu K. Z. sem med 20 odboilniki edini jaz duhovnik in en zdravnik, vsi drugi so kmetje. Ne dajte se tudi izrabljati od ljudi, ki vam urivajo ¡več nemščine. Res je dobro, če človek zna več jezikov, toda v prvi vrsti je potreben stanovski pouk, gospodarska ivobrazba. Nasprotniki nam očitajo, da smo mi proti izobrazbi. Ko so š-1. oni prirejiali po mestiih sijajne plese in posedovali po kavarnah, smo mi ustanavljali izobraževalna društva, v katera smo vabili naše ljudstvo, da se izobražuje. Nadalje ¡pravijo, da smo sovražniki šole. Toda zaradi tega, da so nekateri izmed nas za malo skrajšano šolsko dobo, za drug učni .načrt, za drugače nastavljene počitnicie, še nismo nasprotniki šole. Dandanes pač ni noben pameten človek nasprotnik šale, in s tem stavkom so že izpodbite vse trditve nasprotnikov. K. Z. pa ne bo skrbela samo za kmete, temveč tudi za njih delavce, viničarje in hlapce, ki tvorijo zelo važen del kmečkega stanu. Delovala bo za to, da bodio tudi eni uvrščeni med tiste, ki bodo zavarovani za starost in onemoglost. Navzoči so živahno pritrjevali izvrstnim besedam g. poslanca. — Posestnik Vraz poživlja kmete, naj se po zgledu drugih stanov združujejo v K. Z. da skupno, „virihus unitis" (z združenimi močmi) delujejo za svoj stan. Za naše svetinje, vero in mili materni jezik so naši pradedje prelivali kri, bojujmo se tudi mi za nje. Posestnik Korpar izraža svoje veselje, da je našel pri Sv. Tomažu tako zavedne može, ki so se zbrali na shodu K. Z. Poziva kmete, naj se pridno udeležujiejo volitev, naj se nobeden ne izgovarja: brez mene bodo že opravili. Vsak naj pristopi h K. Z. ter naj plača tisti bori prispevek 1 K 50 vin., to ne bode nobenega ugonobilo. Predlaga, da se ustanovi farni pododbor. G. kaplan Močnik izraža svoje veselje, jda so v K. Z. naši najboljši možje in mladeniči ¡in poziva kmete, naj se udeležijo vsi volitev, kadar jih bode ¿vala K. Z, Gospod kaplan Štuheo opisuje obe stranki, ! i sta na Spodnjem Štajerskem. Naša stranka ima na s- ojem praporu zapisano tudi vero, in vera nam jamči, da naš namen ne bo propadel. Poljaki na Nemškem, ki so ostali zvesti svoji veri, se niso dali roniemčiti. Posestnik Meško predlaga pododbor K. Z., ki se je sogflasno sptrejel; istotnko se je sprejela sler-eča resolucija soglasno: Kmetje, zbrani na shodu S. K. Z. pri Sv.- Tomažu izrekajo ¡poslancem Slo-\enskega kluba svoje popojno zaupanje. p St. Lovrenc v Slav. gor. Štajerske Trsničarske zadruge priredijo dne 29. t. m. k nam izlet. Vspored je ta le: ). Sestanek v Juršincih ob 10. uri predpoldan v gostilni Toplak. 2. Predavanje potovalnega učitelja Iv. Belic ta „o pomenu treničarskib za-drug" ob '/> 11- uri predpoldan v stari Seli. S. Skupni obed v gostilni Toplak. 4. Ogledovanje trsnif, matičnjakov in trtničsrskih skladišč. Pogovori. Konec izleta okoli 3. ure popoldan. — Ljutomerčani in Zetalčani se pripeljejo na vozovih ozir. na kolesih; Bolfenčane pričaka voz v Moškanjcib pri poštnem vlaku ob 7 uri 11 minut zjutraj. p Sv. Lovrenc na Drav. poli. Naše bralno društvo priredi dne 28. juuija 19f'8 ob 8. uri popoldne v društvenih prostorih javen poučen shod s potopisnim predavanjem. Povabljeni so vsi prijatelji bralnega društva. - Dne 29. junija ob S. uri popoldne pri ulnjaku na farovškem vrtu čebelarski shod, na katerem bo g. Iv. Jurančič predaval o umni čebeloreji. Vsi čebelorejci so torej povabljeni. p Mspbevg. Šentlovrenska kmetijska podružnica priredi dne 28. junija 1V:08 ob '/s 3. uri popoldne pri nas važen pouk o nalezljivih boleznih med domačo živino, o katerih bo predaval g W. Irran, c. kr. živinozdravnik iz Ptuja, Pridite vsi živinorejci k temu pouku! Ljutomerski okraj. 1 Iz Ijjutomera. Zaupni shod Narodne stranke v Ljutomeru se je vršil prav žalostno; zaupnikov malo, čeravno je bilo vabil toliko ko listja. Ljudje že več nočejo iti, ker vedo, da kaj pametnega tako no slišijo. Sturlent Spindler je nazpravljal, naj se odpravijo virilisti, posebna lavantinski in sekovski škof. Nadalje naj b; se ustanovila za gornji ljutomerski okraj kmetijska podružnica, seveda napredna. Govoril je tudi o pletarski šoli v Vufcji vasi; posle te šole bi prevzel n,adučitplj v Vučji vasi. In zakaj vse to? Ljudje pravijo, da za to, da bi dobili več ljudi na svojo stran. Grdo je tudi to, da delata Spindler in Lestaičar, ka sta študirala s pomočjo duhovnikov (dijaškega semenišča) in bi jim morala biti hvaležna, spdaj proti duhovnikom, proti kmečkemu katoliškemu ljudstvu, oziroma vsemu, kar ne trobi v liberalni rog. Mi pa, slovenski možje in mladeniči, ki se čutimo srečne v naši Slov. kmečki zvezi in Mladeniški zvezi, kličemo vsem, ki jim jo na srcu blagor ljudstva: Proč z liberalizmom! Udeležnik zaupnega shoda. 1 V Ljutomeru se je dne 22. t. ui, (poročil g. Ferdinand Pihlar iz Zerovinec z gdč. Aniko Halo-žanovo iz Radomerja. Pri tej priložnosti so se čast. gostje tudi spomnili naših revnih dijakov ter nabrali za mariborsko dijaško kuhinjo 10 K 40 vin. Novo-ooročencema naše iskrene čestitke! 1 Ljutomer. Naši vsenemci so oWha'ali svoj „Sonnvven.dfeier" na 6ast staremu vsenemškemu ma-liku Vodanu. Ne čudimo se temu. Dolgotrajna suša, vsled katere zeva žena zemlja, je tudi našim vse-nomoem razsušila tisto maličkost možganov, ki Jih še imajo. 1 V Bcltščlh se snuje vojaško-veteransko drur-. Sivo, kar gotovo ni nič slabega. Toda, ker stofl na» -čelu tega gibanja znani „Stajerčev" pristaš Lass-bacher, vsiljuje se nam opravilni sum, da bode to društvo s svojo nemško komando zasledovalo le sebične nemškutarske namene, mesto da bi gojilo pa-trijotične čute. Siqer pa upamo, da bodo'dosluženi v ojaki, ki so 'bili in so še pripravljeni za sMojo avstrijsko domovino kri in življenje žrtvovati, tudi koristi svoje slovenske domovine možato in nevstrašeno branili. Pozor tedaj zavedni rodoljubi jurjevške in kia-pelške župnije! 1 Sv. Jurij ob Sčavnici. Naša mladina v bralnem društvu ne-le rada čita knjige, in časopise, am-pak se tudi s hvalevrednim zanimanjem vdeležuje zborovanj, predavanj itd. V Ljutomeru na mladenič kem shodu nas je biio častno število s celim pevskim zborom. Sem od spomladi pa smo že priredili te-le igre: „Pravica se je izkazala" in „Pri gospodi", pred kratkim pa veliko Medvedovo žaloigro „Za pravdo in srce". Vselej so igralci storili svojo dolžnost v popolno zadovoljno^t vseh navzočih, zlasti pa so v zadnji t^žki igri nekateri naravnost iznenadili obilne gledalce. Da med posameznimi dejanji naši fantje marljivo tamburajo, razume se samoobsebi. Največji užitek pa nam pri vsaki veselici nudijo p,oleg igralcev naši vrli pevci, fantje in dekleta, ki delajo res čast n|e-le skrbnemu pevovodju, ampak slovenski pesmi sploh, ki tako milo in ubrano zveni iz njihovih čistih grl. Ker fcino slišali, da se za Petrovo in Pavlovo pripravlja prelepa in ginljiva igra „Mala pevka", ki je že pred dobrim letom izvabila neštetim ¡gledalcem toliko solz, čakamo že komaj, da zopet nastopijo naši mladi ter pokažejo, kaj da znajo. i Sv. Križ na Murskem polju. Ker se je zadnji čas veliko govorilo, da namerava naše Vojaško veteransko društvo spremeniti poveljski jezik, to so pravi, zavreči milo donečo materino besedo in se šopiriti z nemščino, odgovarjamo vsem takim radovednežem sledeče: Naše Vojaško veteransko društvo je bilo pred štirimi leti ustanovljeno popolnoma na narodni podlagi, slovenska pravila s prošnjo- za slovenski poveljski jezik so bila potrjena od c. kr. namestnije v Gradcu. Zastava, * katera je bila lansko leto blagoslovljena, ima razun cesarskega orla in Marijine podobe samo slovenske napise in vrhu tega jo še krasi narodni trak, dar kumice g. dr. Grosmanove. Udje, sami Slovenci, imajo društvena snameinja s slovenskim napisom in povrh še pripeta na narodnem traku. Ali si more kdo misliti še večjo budalost, kakor da bi se dalo to društvo po nemško komandirati? Res imamo par nezadovoljne-žev zaradi slovenskega poveljstva, izmed katerih enega je društveni odbor na Telovo izključil. Ti ljudje vedno govorijo, kako lepa d!a je nemška komanda, ker so pri vojakih tako imeli, a tega pa ne premislijo, da smo tam morafi ubogati kakor so drugi hoteli, a sedaj pri prostovoljnem■ društvu pa imamo poveljstvo, kakoršno sami hočemo, in toliko spoštovanja do slovenske materine besede pa že moramo imeti, da se je vselej poslužujemo, tudi pri naših paradnih nastopih. Češki veteranci imajo češko poveljstvo, Hrvati hrvaško, edino Slovenci bi se morali s pasjo ponižnostjo klanjati nemščini. Nikdar in nikoli! Ako bi n. pr. kje gori v Fehringu imeli tisti veteranci slovensko poveljstvo, za neumneže 'bi jih spoznali in v Feldhof poslali,> za nas pa seveda bi bila tista nemška komanda tako „častno." Ker je predrznost včasih tudi dobra lastnost, rečemo torej: Naše Vojaško veteransko društvo ostane, kakor je bilo ustanovljeno, za vselej, ker je nemogoče priti do kake izpremembe; onim par nezadovolj-nežem in pa hujskačem-neudom, ki vedno govorijo, da bi veliko novih udov pristopno, ako bi se spremenilo poveljstvo, pa svetujemo, naj si ustanovijo novo veteransko društvo, katero lahko komanldirajo kakor sami hočejo, magari po mažarskem. Vse bivše vojake naše župnije, kateri si hočejo ohraniti spomin svojih! vojaških let in jim je slovenska materina beseda vselej in povsod častna, pa pr-jazno vabimo, pristopita k našemu društvu, -t- Vodstvo Vojaškega veteranskega društva pri Sv. Križu dne 21. rožnika 1908. Ivan Magdič, načelnik; Ivan Peršak, namestnik; Jakob Stuhec, tajnfk. I Kapela. Letošnja suša trti ugaja. Rozge preraščajo že kplje, posebno v novih nasadih. Vinogradniki so si želeli pouka, kako naj se vrši pletev. Odbor bralnega društva je naprosil potovalnega učitelja, g. Tvana Belleja aa pouk. Radostno se je blag. gospod odzval ter s ppljudnim razlaganjem in dejanskim razkazovanjem v novih nasadih č. g. Bolkoviča vinogradnikom zelo vstregel. Odbor bralnega društva mu za njegov trud izreloa javno zahvalo. 1 Kapela-Radenci. Nagla smrt. Ravno ob Času, ko smo obhajali pri nas'11. junija slovesnost večne molitve presv. R. TM je med sv. ojpravilom zjutraj naglo umrl v zvoniku naš pqvec in še:mlad fant 7ože Roškar. Veseljo je vetino imel s cerkvenim zvonenjem. Ko je ' imenovanega dne . mislil pozvanjati k službi božji, 'ga je zadela srčna kap. Pogreba se je .udeležilo mnogo . občinstva, znamenje, dajje bil pošten fant; spremili so ga tudi delavci pod voditeljem Dunajske slatine. Cerkveni mešani fchor, kojega ud je bil, zapel mu je prekrasno žalosti nko '(nagrobnico) „Blagor duši plemeniti." S solznimi očmi zapuščali smo pokopališče z besedami: Kaj v miru počiva! 1 Sv. Juri I ob ŠiartfoL V pondeljek m »raraik Petra in Parim priredi bralno drulktro i*ro: „Mala pevka", t kateri, kakor je em-r>, gkoro rei igralci jbimro pojejo i spremJjevanlem harmonija, harfo, ojjii oliink k tej ginljivi in krasni igri pričakajo Slovenjgra&ki okraj, s Ribnica na Pohorju. V 24. št. Narodnega Lista zopet nek dopisnik napada naše Kmečko bralno društvo, kojega lepi namen je bil in še bo, podpirati le krščanske, strokovne kmetijske časnike in knjige. Ni moj namen, odgovarjati dopisniku smrdljivega „Narodnega Lista", ampak resnici na ljubo javim sledeče: Nesramna laž je, 'da bi bil kdo z mrzlično hitrostjo poizvedoval' za ničevim dopisnikom, kojega je po njegovem dopisu vsak na prvi mjak spoznal. Laž je tudi, da si vsa okolica želi nove ljudske knjižnice, ampak resnica je, da si je nihče drugi ne želi, kakor par liberalnih šepetavcev do-pisinika. Dopisnika zelo bodo v oči slovei> ski napis „Bralnega društva", ki je bil še pred kratkim edini dokaz letovičiarjem in drugim tujcem, da šo živi v Ribnici slovenski rod, kajti napisi na trgovinah in krčmah so žalibog razen enega dvojezičnega vsi nemški, katerih pa narodni dopisnik ne vidi. Naravnost n.ečuveno pa je, da napada društvo tudi radi tega, ker je pri svoji seji dn/e 31. majnika enoglasno pristopilo k slovenski krščansko-sooialni zvezi in predbaciva, da je društvo „haužvalo" i naprednim denarjem. Vprašam javno dopisnika „N. L.", ali je že on daroval kak vinar našemu kmeč. bralnemu društvu? Vprašam tudi vas naprednjake, koliko ste darovali društvu pri zadnji veselici, kojo ste takrat bojkotirali, čez osem dni pa ste se nemške lovske veselice polnoštp-vilno udeležili ? s Pameče. Dne 14. t. m. bile so pri nas volitve občinskega predstojnika in svetovalcev. Županom izvoljen je Širno priljubljen krščanski mož in vrl narodnjak g. Ivan Vrhnjak, tukajčini gostilničar. Njegova svetovalca sta pa istotako odliSna moža: Matija Pečoler in Lukež Pogač. Odborniki so: Fr. Rotovnik, Ivan Rotner, Jurij Save, Ivan Uršej, Ant. Radšel ?n Jakob Skorjanc,. Občani so veseli, da je odbor vkljub tolikemu nasprotovanju in ugovarjanja liberalcev prešel v roke treznom|islečih, vestnih zastopnikov, ki bodo gotovo zastavili vse svoje moči v prospeh svojih volilcev. s Šoštanj. Cesar je potrdil izvolitev Karla Adamovicna pl. Chepina za načelnika okrajnega zastopa šoštanjskega in Josipa Skaze za njegovega namestnika. s Lokovica pri Šoštanju. Dne 20. jun. je za-aela velika nesreča J. Korena, ki je načelnik hranilnico in posojilnice v Smihelju pri Šoštanju. V najhujši vročini in ob močnem viharju je ravno ob poldne izbruhnil ogenj. V trenutku je bila v plamenu s slamo krita hiša in gospodarsko poslopje. Dvajsetletni sin Jože hiti v hlev, da azžene živino; ko hoče ven skočiti, pade nanj goreča strejha; grozno opečenega izvlečeta iz ognja dva družinirska mladeniča Blaže in Jo^e Rotnik p. d. Budjanova. Ubožček je trpel silne bolečine, po 18 urah je umrl. Žena je zbežala iz kulainje v klet, kjer je ostala skoraj eno uro. Že ao mislili, da sta jo zadušila dim in vročina Prej omenjena mladeniča in nek rudar jo rešijo 7. veliko nevarnostjo. Zaradi dima je poveznila zeljno kad na sebe, malo se je opekla, drugega se ji ni zgodilo nič. Nekaj obžgane živine so morali zaklati. s V Golavibnki bo dne 28 t. m. popoldne ob 3. uri pri g. Lešniku splošna veselica. V slučaju slabega vremena se preloži veselica na dan 29. junija t. 1. ob istem sporedu. Darila sprejemata g. župan in gosp. Lešuik v Golavihuki. Čisti dobiček je namenjen za uboge, v smislu 60 letnice Njih Veličanstva. s Sv. Mihael poleg Šoštanja. Dne 5. juVja se vrši ustanoven shod kmetijske podružnice za šoštanjski okraj ob 3. uri popoldne v cerkveni hiši. Tajnik kmft. družbe v Gradcu g. .luvan in potovalni učitelj g. Goričan priredita ob enem predavanje. Do sedaj je plačalo udnino 81 udov. Udeležite se udje in neudje iz celega okraja. s Staritrg pri Slovenjgradcu. Papežev zlati jubilej obhajalo bo tukajšnje „Kmetijsko bralno društvo" na Petrovo, 29. junija 190»-, po večernicah pri Petričn s slavnostnim govorom, po katerem se bo igralo: „Pravica seje izkazala"; na to pa petje in prosto pošteno raz?eseljevanje! Celjski okraj. oiter itd. Maoc^bro ISSL, I cxLbor. fdt^J 1 o Imenovanje poštnih uradnikov za Zidani Most. — Vrhuneo liberalnega obrekovanj a. Zvedeli smo, da noben Slovenec ni prosil za dotična mesta! „Domovina" in „Nar. List" pa kričita, da je poslanec dr. Benkovič kriv, ker je bil kontrolorjem (imenovan Nemec. Naj si sodbo o taki lopovščini vsakdo sam napnavi. In, taki časnikarji hočejo, da se ž njimi resno peSamo. Proč z liberalci, proč z njihovim nedostojnim časopisjem! c Celje. Dne 18. t. m. je umrl tukaj postaje-načelnik v pokoju gospod Jožef Bračift. c Ivan Rebek, ključavničarski mojster v Celju, je bil izvoljen odbornikom celjsko „Zadružne zveze"; l!beralcem služi, od naših pristašev pa tudi rad jemlje zaslužek. o Otročajl. V uvodnem članku zadnjega „Nar. Lista", se pritožujejo generali Narodne stranke, češ, da jih „klerikalci" ne pozdravljajo dovolj spoštljivo. So pač domišljavi ti mnogobrojni generali laži-jna-rodne stranke", ker zahtevajo, da bi se moralo pred njimi vse klanjati. o Telovadni odsek celjskega izobraževalnega društva naredi v nedeljo dne 28. junija izlet v Griže. Ob 9. uri dopoldne bo -v Lurdu pri Grižah pridiga in sv. maša. Telovadoi odkorakajo potem v gostilno g. župana Sulerja. Tam bode telovadba, kosilo in petje. Popoldne po vefiernioah »a bote vprizorili igri „Krčmar pri zvitem rogu" ter „Kmet in fotograf." Izleta se udeleži tudi trboveljski telovadni odsek in učenci orgjljarske šole v Celju. Somišljeniki, pridite! C' Sv. Frančišek Ksaverij. Kjer se pleše, tam se trese, in kjer se trese, tam se podere! Pri nas ne mine niti eden shod, da bi se tam ne plesalo. Mar je to Bogu na čast ali narodu v korist? Lastniku one gostilne, kjer se pleše, bodi povedano, naj v bodoče opusti take prireditve, saj je tudi brez plesa lahko prijetna* zabava, ako ravno kdo hoče. Ako se pa stvar nič ne spremeni, < bödemo v bodoče v „Slovenskem Gospodarju" zapisali nekaj, kar ne bo gotovim . ljudem všeč! c Pri Sv. Jederti nad Laškim; t-mo dobili poštni nabiralnik; sel hodi trikrat v tednu na. Laško. Posredoval je dr. Benkovič. Hvala mu! c Na Žusmu dobili so o binkoštih nov lep zvon, ki se>s starimi prav lepo vjema. Težjek je črez 26 starih centov, ima glas D ter je bil vlit v Vliltenu pri Inomostu v spomin trojnega letošnjega jubileja. .Vsem je v veliko veselje. c Vransko. Začasni odbor „Društva za varstvo otrok in mladinsko skrb za vranski sodni okraj" pri-^ redi v petek, dne 3. julijja 1908, pb 10. uri dopoldne v sodni dvorani na Vranskem ustanovno zborovanje, na katero se vabijo tem potom vsi, za tako plemenito stvar vneti občani, zlasti pa gg, župani okraja, duhovniki, učitelji, sirotinski odborniki,, a kr., in občinski uraidniki. Na tem zborovanju se bo izvolil odbor društva, in sprejemali se bodo udi. Kdor se osebno ne more udeležiti tega zborovanja, naj blagovoli naznaniti svoj pristop pismenim potom, c Vransko. Na podlagi precej razširjene govorice, da g. dr. Karba ni hotel iti k SalamonoVilm, čeprav je bil klican, prinesli smo tudi md dva dopisa v tej zadevi in sicer v št. 24 in 25,' J Kakor pa je pokazala sodnijska obravnava dne 19. t. m. pri vranskem okrajnem1 sodišču, pri kateri je nastopil dr. Karba kot tožitelj proti razširjevalcem te govorice, je govorica popolnoma neutemeljena in je na^ stala nja podlagi krivih poročil, ki so se dale prizadetim osebam o besedah zdravnika dr. Karba, Vsled tega mi neprisiljeno, celo prostovoljno prekli-čemo naše trditve o dr. Karin v št. 24 in št. 25 v polnem obsegu ter mu vrnemo s tem njegovo po krivem napadeno zdravniško ime in čast. Glej izjavo med insemti! o Iz Mozirja. Dne 9. t. m. smo imeli živinski sejem, ki bi bil prav dobro uspel, < ako bi bilo nekoliko boljše vreme. Zanimivo je bilo, kako so nekateri liberalni in nemčurski mesarji med seboj meše-tarili. Väaik vol jim je bil predrag, povsod so hoteli na ceni nekaj odtrgati. Žalili so tudi tehtničar-ja, češ, da ni pravično ravnal s tehtnico. Zato pa, kmetje živinorejci, opozarjam vas kot živinorejec, da nam je treba dobre kmečke organizacije. Združeni bomo lahko sami delali ceno našim pridelkom, posebno pa živini. Pri sedanjih razmerah ne sme več dolgo ostati. Naša dolžnost je, da se pobrigamo za svoje koristi. Poznam , v našem okraju občino, ki je imela pred'leti še precej lepih volov in tudi nekaj fcikov. Zdaj nima ne enega ne [ drugega. Po zgledu teh se ne smemo ravnati. Ce bi bili mi vsi takfi živinorejci, potem se lahko po preteku 20 let vsi mesarji proglasijo za deželne in državne kandidate. Za nas kmete bi bila potem hujša denarna kriza, kakor je letos v Ameriki. — Živinorejec. c Mozirje. Načelstvo kmečke hranilnice in posojilnice naznanja, da ima svoj prvi uradni dan 2. julija 1908 = v novih prostorih g. Strenčana, po dom. Grabne rja. — Nek dopisnik V „Domovini"' je dvomil, kdo bode neki zaupal svoje prihranke naöel-stvu nove posojilnice. S ponosom. smemo reči, dä so mu je že pred ustanovitvijo zaupalo nad 33.000 K. Kmetje, poslužujte se svoje hranilnice in posojilnice. Svoji k svojim! c V Novištifti pri Gornjemgradu jef umrla preti kr&tkim najstarejša žena Uršula Golob. Dočakala je visoko starost 120 let. c Iz Mozirja. Žalostne razmere vladi jo pri naši poŠti. Na vratih v čakalno sobo so napisT v treh jezijkih: Die Thüre schließen. Cihindi laportrt. Vrata zapreti. Na vratih v poštni urad je pa samo napis: K. k. Postamt. Amtsstundenplan. Usojal bi si zahtevati od slalvnega, poštnega uraida, da da na obojna vrata napraviti jednakja napise. V čajkalni sobi se ne moremo v par urah nemško naučiti. Plačilnice za plačilo davka bi morale biti tudi vedno dvojezične, ne pa samo nemške, kakor se je to že večjkrat primerilo. c Iz pornjegrajskega okraja. Kako ste srečni, gospod urednik, ker imate toltko dopisnikov Iz Gortijegrada. Poleg črnih klerikalcev se blišči svitla zvezda liberalna, namreč bauptsteber Narodne stranke, učitelj Sijanec. To je tisti Sijanec, ki je na vseh liberalnih učiteljskih in neučiteljskih shodih za zapisnikarja, tisti Sijanec, o katerem bi se mislilo, da niti enega nohta nima na sebi klerikalnega, ta v^Jikan se torej poniža in vam dopisuje. Takrat, ko so liberalci sklepali rezölucijo o lažnjivi pisavi v „Gospodarju", je Sijanec med prvimi glasoval za to, da se obsodi pisava „Slovenskega Gospodarja." Crez par tednov je pa gospod na vse-to pozabil in vam je dopisoval. Zagoneten gospod, ta Sijanec, kal n»? c Gornjferad. „žalostno vest .naznanjamo klerikalcem, «lfi je naša Narodna godba mirno in broK bolečin zaspala," — Tako piSejo naši libeniajci, kec jim je Rakuš odpovedal in zdaj nimajo več slavne Narodne godbe. In Sijanec jo je vendar tako hvalil v „Gospodarju." c Frankolovo : Ustanovni občni zbor za kmečko katol. izobraževalno društvo kateri se je v 22. štev. Slov. Gospodarja naznanil za dan 31. maja t. 1. vršil se bo v nedeljo, dne 2Č. junija popoldne po rečernicah z istim dnevnim redom, kakor se je bil prvič določil v zgoraj navedeni številki Slov. Gospodarja, ter se vabijo vsi k obilni vde-ležbi. Konjiški okraj. k Iz Doliča pri Vitanji. Dne 16. t. m. je tukaj toča hudo pobila. Ubogo ljudstvo! Vsled hude suše na njivi niti seme ni pognalo, tako, da kmet ne bo dobil niti slame ne. Toča je zdaj vzela vso ozimino in sadje. Tukaj je državna pomoč neobhodno potrebna. Občina, obrni se nemudoma do svojega poslanca. Pišeka in na c, kr. okrajno glavarstvo Konjice! Brežiški okraj. b Radi zavarovanja bregov Save pri Brezovem iia B 1 a n o i je poslanec dr. Benkovič na ministrstvo javnih del stavil odločno interpelacijo, zahtevajoč pospešitev in konečno rešitev te zadeve. Pričakujemo, da bodo prizadeti posestniki vendar uvideli, da brez njihovih prispevkov, vsaj v naturi (vožnje, materijal) sivar ne pojde naprej, ker se to povsod zahteva* b Sv. Jakob na Ddlu. V nedeljo, dne 28. t. in. bodo mil. knezoškoi blagoslovili temeljni kamen nove župnijske cerkve. b Rajhenbnrg. Tukaj se je ustanovilo društvo za promet tujcev. Drobtinice. d Slovenci na razstavo v Prago! Osrednja zveza društev „Cešli ijeh Baračniku" v Pragi je pričela akcijo za izlet Slovencev v Prago ter poverila z vsemi pripravljalnimi deli svoja člana Beneša in Krašovca. Izlet Slovencev v Prago se vršfi dne 16. julija t. 1. V ta namefr se izbero izletniki dne 16. julija po 5. uri popoldne v hotelu Štrukelj v Ljubljani, kjer jim izroči praški odposlanec izletne znake. Odhod iz Ljubljane južni kolodvor ob 7'35 zvečer. Naslednjega dne ob 6. uri zvečer se pripeljejo v Plzenj, kjer prenočijo. Dne 18. julija pi ogledajo vse znamenitosti tega. mesta, 19. julija se odpeljejo v Prago, kjer ostanejo tri dni, 22. julija s parobro-dom v Melnik, 23. v Tabor in 24. najzaj v Ljubljano, Cene izletu so: v III. razredu 120 kron* v II. razredu 140 kron. V tej ceni je obseženo: vožnja tja in nazaj in ves čas bivanja .na Češkem 3 krat dnevna hrana in prenočišče. Prijave naj se pošljejo naj-dalje do -5. julija na. naslov: G. Eman Beneš-Malo-stransky, Praga VII, Skalecka ul. 355. Prijavi se mora poslati zadavek 10 kroni ter naznaniti, na kateri ,postaji želi vstopiti. d Jezikovni talent. Slovenska gorenika. kočno dekle, gre v Ljubljano v nemško hišo služit. Teden potem piše svoji prijateljici domov: „En: teden sem Šele v Lblan, pa že znam nemšk. Povejte moj mater, da naj kmal pridejo kmen, dokler še kaj kraosk znam." Kajnovejše novica. Utopljenca so potegnili iz Drave dne 22. t. m. Ležati je moral že. kakih 3—5 dni v vodi. Našli ,so pri njem denarnico in papir, iz katerega se je uvidelo, da mu je ime" Franc Sturm. Podrobnosti še niso znane, ni pa izključeno, da se je zgodil zločin, ker je imed rano na prsih in preko glave. Iz Šmarja pri Jelšah se nam poroča, da je bil pogreb g. dekana Franca Jug 'dne 24. t. m. nad vse veličasten. Velikanska množica vernikov je polnila prostorno cerkev in pot do groba. Vsa šolska* mla««•-S»«> z vinogradom in Kadonofsnihom v neposredni bližini Maribora, primerno za letovišče, se radi selitve po ceni proda. Vpraša se v upravništvu lista. 533 Dva poštena mizarsia pomočnika dobita takoj trajno delo pri Jo-žef-u Brandl, orglarskemu mojstru v Mariboru. 53+ če hočete kako posestvo ali trgovino vsake vrste, hotel, vilo, gostilno, zemljišče, zdravilišče itd. na kraju ali okolici hitro in diskretno kupiti ali prodati, če iščete hipotekarno posojil ali udeležbo, obrnite se z zaupanjem na naslov: „Erste Realitatenverwaltung" Dunaj VIII, Albertgasse 30. Strogo reelno, kulantno največje strokovno podjetje prve vrste. Zastopstva v vseh krajih Avstro-Ogrske in sosednih državah. Generalni zastopnik pride prihodnje dni. Kdor želi, da ga obišče brezplačno, naj to naznani na zgoraj navedeni naslov. Največji kupčevalski promet med Dunajem in deželo. 521 Pozoi*£ Čitaj! P©2E©I*I Ta "je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hri-pavosti, težkemu dihanju, astmi — pljučnemu katarn, suhemu kašlju, tuberkulozi i. t. d. i. t. d. Delovanje izb orno, vapeh siguren. Cena je franko na vsako poŠto za 2 sto&lenioi 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzofcju ali 5e se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici je ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P. Jumica, 056 lekarnarja v P«Jcr*ca št 201. (81a*on Takoj se tiče učenka za šiviljo, ' znati mora slovenski in nemški. Po- j sautz Marija, Frauengas>e št. 17, j Maribor. 535 j Učenec močen z dobrimi šolski- ' mi spričevali, se takoj sprejme v trgovini Jan. Scholger na Bregu pri Ptuju. 540 Trgovski pomočnik, prodajalec krojnega blaga, zmožen slovenščine in nemščine, dober prodajalec, so sprejme pri E c k W c g-schaiderju v Radgoni; oglasijo se naj le samostojni prodajalci. 543 Sprejme se v nekem župnišču trezen, priden in zvest hlapec. Nastop takoj. Plačilo dobro. Ponudbe na upravnistvo „Slov. Gospod". 537' Posestvo, obsegajoče hišo, živinski hlev, hlev za svinje, pod, 2 kleti, shrambo za žito itd., ter okoli 14 oralov scmlje, se radi pomanjkanja delavcev takoj za i'000 K proda. Na posestvu jo lepa bosta, že nekaj brajd, mnogo finega sadnega drevja in kupec dobi lahko koj okoli 150 q sena. Več pove Tuhtar Blaž, posestnik v Sentrupc-rtu hiš. štev. 42, pošta Št. Jur ob jui. žel. 528 Proda se krasno posestvo blizu prijaznega Frama, z 11 orali velikim sadonosnikom, 2 lepa gozda njive, studenec pri hiši, redi se lahko 5 glav goveje živine. Zidano poslopje. Vsa zemljišča se drže skupaj. Proda se zaradi sosednih razmer. Jurij Visočnik, posestnik v Morju, pošta Fram. 531 Prav dober čist pemladni med prodaja 1 kg po 2 K v steklenicah, katere se računijo po 13 v. Blaž Urbanič, čebelar na Sčavnici, pošta Šv. Ana na Krembergu. 532 Prodam lepo -posestvo pri veliki cesti, pol ure od kolodvora. Posestvo obstoji iz več oralov lepih travnikov, sadonosnika, lepega gozda in nekaj vinograda, vsega sku- i paj je čez 30 oralov. Več pove uredništvo „Slov. Gospod.". 530 Hlad mož želi službo strežnika v kakem župnišču ali v kaki boljši hiši do 15. julija ali do 1. avgusta. Vpraša se v upravništvu. 529 10 let davka prosta, v najlepšem delu, juina lega, krasna oprava, dober obrestni dohodek, v bližini južnega kolodvora, se radi rodbinskih razmer pod jako dobrimi plačilnimi pogoji takoj proda. Vpraša se v upravništvu. Iz pri-jaznčsti pove natančneje tudi g. Pučelik, Kokošinegov drevored št. 141, Maribor. 439 Išče se za gostilno v prijetnem trgu natakarica na račun. Prednost imajo poštene zanesljive ženske katere so že v tem poslu iz urjene. Nekaj kavcije katera bodo plodonosno v hianilnici naložena je želeti Kje, pove upravništvo. 505 Velike skrbi dela kmetu pomislek, kje naj dobi zadosti delavnih moči in če ima le kaj obsežno posestvo, mora si omisliti stroje. Opravičen pa je marsikoga strah, kje naj kupi zanesljiv stroj, ker je med dobrimi izlclki tudi mnogo slabega. Ako hoicte biti pošteno pestreženi, obrnite se i " /, . • se x odličnim spoštovanjem • ? Kocr^di Kag 496 paaar srebra? in zlatar v Celju. - Karo! Sinkovič, ključavničar lu asoicrjei? Is starofa? maribmr» €».' Ker pciTsj» b-aseui rad&o ss) ti Sonairfjo In jfoii • Okrni*.-Bfehsehntof&rjii -i v->v» ttrp \ *dfj I :th ko DgtaU^G f t^sp pti ii>«; .. Fi.r-' 6k& nepremičnin in premičnin na C. kr. ekrafno sodišče na Vranskem naznanja, da so na prošnjo dedičev po umrli Mariji Ulbl prej vdovi Drobež (Pihelbirtovki) na Vranskem na prodaj po javni dražbi v njeno zapuščino spadajoče reči in sicer I. premičnine obstoječe iz razne hišne, gospodarske, kuhinjske ter poseljne oprave, II. nepremičnina vi. št. 31 k. o. trg Vransko (Markt Franz) obstoječa 1. iz pare. štev. 105 stavbišče s hišo št. 31 ter iz pare. št. 106 stavbišČe s hišo št. 32 na Vranskem, 2. iz pare. št. 200 njiva in pare. št. 201 travnik; in 3. iz pare. št. 182 vrt. Pod II. 1, 2 in 3 navedene reči se bodo posebej dražbale, ter znaša izklicna cena ad 1. 5000 S, ad 2. 200 K in od 3. tudi 200 K. Dražba premičnin pod I se bo vršila dne 1. julija in ako treba tudi 2. julija 1908, vsakokrat ad 9. — 12. ure dopoldne in od 2. — 6. nre popoldne v Pihelbirtovi hiši na Vranskem, dražba nepremičnine pod II 1—3 pa dne 3. julija 1908, od 9. — 12. ure dopoldne na licu mesta. C. kr. okrajno sodišče Vransko, 514 odddek L, dne 11. junija 190d._ Za mnogobrojne, toli ganljive dokaze sočutja in tolažbe povodom prebridke izgube našega nepozabnega, iskreno-ljubljeuega sina ozir. brata gospoda Frančišek-^ Žirovnik c. kr. Scanclista v Sevnici kakor tudi za častno spremstvo dragega pokojnega izrekamo tem potom vsem prijateljem in znancem ter ostalim udelež-nikom mrtvarškega sprevoda iskreno zahvalo. Posebno se prisrčno zahvaljujemo veleč. g. župniku kot voditelju sprevoda, č. g. kaplanu, veleč. g. c. kr. okr. sodniku, vsem gg. stanovskim kolegom, slav. obč. odboru, vsem gg. c. kr. davkarskega urada, želez, postaje, orožniške !JS| postaje, finančne straže, požarne brambe, faranom sevnižkim, |flg} vsem darovateljem prekrasnih vencev, ter sploh .vsem, ki so spremili dragega rajnega k zadnjemu počitku. Sv. Trojica v Halozah, 23. junija 1908. :>' 541 r': ' m tiiiujoči ostali. ■ r•• ... mostsuutmii i Hočevar-f ■«sa O £i 1II. i % iil D i I» Cl 110 w i Etfir narodiia f- stil a!" siblsiM IlvY. 10. Priporoča »a naprave dodjače pijač*. posebv.o i y « dobri.' • pnivo ali tva t-o, tud :-.ay . i ;t %a ;a | % 'č' ^ni 'tMini dom y Nlo onjg-i »¿lii- in likfra > Olja,, Švicar-sega sira, ogrske salame, kave 1 kg cd 2 K naproj, rogstsko radsjnsko ki-1 OHC»^- vpdo, gtlico, ž v epi v i^-refijo i?d»jf;«civo AITC 'lrjfiorf???! = ¡J in topi o jtih,- Qsne}ii»;kc! Po.- trežba j ® - •; trfČti'*!'Žrt • Vl!?n ' bis: Se " ^paiiča •• ^If g-ilico, žveplo letijo. g ^ teci: ii Mh) ii! iiiaic i: l aoo , '-t-1 € -4 jilaršK mojstoi S£wIEor,"5eg3ttli*offovT š-.su" rteCs«' \ hdolnjs vhake vrst«» p-la tn .sm^aikc' iil naibo. ; "ga 'Ineia^tf&M^iStjfcto**»'^ • vr «^^»!.;. 1 UI-. f^isstijuhv ia mshaii^.e, .MaČ .iriičarje hi vi.f«'j m < 1 ^^fha^^ld fap^i^ 'm fase za deske. Pr^vaanie vsa^c. v «se 'z/aioj. & >n" ¡- ; , '-Lnkt^' :> ■ inike v -. ' . vj&oč , { ^ |J ^ajuboil, ^ ' ^ ielo. 34? , A •«»«•>. noaafc? ■ t- ■> ■ Iffll? V- slikaHi« pleskar v kiarlb mi, 343 & - m * a -„• mk>.;ik P-T- —vsi- •iaaraoruaii-oHarii-Hr «aMiikf v • ,0LJ ,prip^ča i ? *f: 1 r »«.R r ' ! rrrri ** ^»«r Ji Ik >11; izvrstne kakovosti, kafcor i i J « tudi vri-t ' rij'a in Ti l"t 1 •fniiio" ^M^jTctnT i LU---------- — ..... Sedaj je priložnost, če hočete dobro in po nizki ceni kupiti, da si ogledate mojo veliko zalogo, belo pisano in drugo platno, mtr 16, 18, 20, 24 in 28 kr. Driiki in cajgi za ženske obleke mtr 20, 24, 28 in 80 kr. Sateni novomodni, po 30 in 40 krajcarjev meter. Cepiji v veliki izbiri. Volne za ženske obleke v vseh barvah m po 40, 60 in 70 kr. Svilneni robci najnovejši po SO kr. gld. 1, 120, 1'60, 2 itd. Perkalnati robci po :.2 in 30 kr. Cajgi za moške obleke po 50, 60, 70 itd. Štofi za moške obleke v veliki izbiri po gld. 1*20, 1*40, 1-80 itd. Srajce za delavnik in praznike po 30, 70, 80, 1-—, i'20 itd. Najnovejša izbira kravat, ovratnikov, žepnih robcev, dežnikov in predpasnikov. Cvilih beli in pisani za blazine in žimnice (motrace). Gotove obleke za fante. Ker prodajam vse po nizki brezkonkurenčni ceni, pričakujem mnogobrojnega obiska ter se bilježim z velespoštovanjem M. E. ŠEPEG, Grajski trg. št. 2. POZOR: Edina narodna trgovina z manufaktnr. in špecerijskim blagom priporoča eocj. obiinitvi» svojo veliko, novo »l->go. Cene niske, ¡rostrež. tošnk. Kdor hoče dobro knpiti, mcvi.» narodno trgovino prifi. Za veselice i in drnge slavnosti priporoča se svileni papir, v vseh barvah, konieti, kače, papirne krožnike, razglednice itd. v največji izbiri. Trgovina s papirjem in pisalnimi potrebščinami:: :: :: VILKO WEI}(L, Maribor, Gornja Gosposka ulica 33. v veliki zalogi, kakor tndl matraee, divani, otročje postelje ter ogledala po najnižji ceni. Franc Pieteršek, Mor Koroška cesta št. 10. kupujemo pri Svoji k svoji m I Nova trgovina Fr. Bureš, urar, očalar in zlatar v Mariboru Tegetthoffoua cesti 23, priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-brnine po najnižjih cenah. Garancija več let. Vsi popravki se točno in :: hitro izvršijo. :: „CROATIA" edina hrvaške zavarovalnica, osnovana od občine svobod- nega in kr. glav, mesta Zagreba ,CROATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor : hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po jako ugodnih pogojih in nisskih cc-nah. Vsa pojasnila daje: Podružnica ,CROATIA' v Trstu, Curno št. 1. Trgovina z manafaktnrnim, modnim in drobnim blagom Feliks Rop * Maribor Grajski trg it. 5 priporoča svoje veliko zalogo snknenega ln volnenega blaga za moške in ženske obleke, kakor tudi prav dobre platno za vsakovrstne perilo. — Oprave za ženltve, garniture, preproge in odeje v največji izbiri po najnižji ceni. itofljeno je prezidavanje trgovske hiše R. Stermecki v Celju, katera je sedaj popolnoma na novo urejena. Velikanska zaloga, katera se je sedaj še z novodošlim blagom dopolnila, se bode zanaprej po čudovito nizkih cenah prodajala. Nikdo toraj ne zamudi ob prihodu v Celje si trgovino ali saj izložbe ogledati, da se vsaki sam prepriča o velikanski izbiri in čudovito nizkih cenah. Vzorci proti vrnitvi na vse strani zastonj. Narodna gostilna = Pri pošti = flUrifcOr, Teyettiofova cesta 49 priporoča vedno sveže pivo, izvrstna domača vina ter mrzle in tople jedi. Sar. Meden. JOŽEFU ULAGA ? MARIBORU, Tegethofova cesta štev. 21. ' ker se tam dobi najboljše blago po najnižji ceni in sicer za spomlad velika izbir za možke in ženske obleke, najlepše svilnate robce, predpasnike, žensko in možko perilo, vsakovrstne preproge, vse najboljše vrste. :: :: :: Tovarna za glinske izdelke ==================== v Račju ———- izdeluje s parnimi Btroji iz najboljše, večkrat prem leto gline priznane najboljše izdelke, kakor: patentovano zarezno in vsakovrstno drugo strešno opeko, opeko za zid, za oboke, dimnike, rekontra - opeke, ploiče za tlak, lončene eevi itd. po najnižji ceni. Zaloga tudi v Mariboru, Cesarska cesta, pri kraensrin L aUsir-jn. Kapljic© sa ielodcsii krč s Stane ena steklenica 50 vinarjev. Žganj© proti trganju s Prav dobro mazilo pri prehlajenju v zglobih in udih. Cena 1 K. F. Prull a mestna lekarna pri c. kr. orlu Maribor, Glavni trg štev. 15. s svoj j k svojimi R. Salmič, G®M Narodni do®. i 3 Glavna zaloga BARTHEI.NOVEGA apna za poklajo 1! Razne vrste travnega, deteljnega, gozdnega in vrtnarskega semena priporoča JE^cmec»:«» l Za spomlad! Manufakturna trgovina RUDOLF fl*VELKA V PTUJU priporcča slavnemu občinstvu svojo veliko in novo zalogo raznovrstnega volnenega ter perilnega blaga za žtnske, kakor tudi najnovejše štofe za moške obleke po primerno nizkih cenah. — Postrežba točna In strogo solidna! Sofijin Sajveil! Hi asj-cenejii ekspert, nr — sre&rolM, zlatnine In optičnih predmetov. : Naročite najns-»ejil cenik hrez-pla&fie. Gotova sreča vsem posestnikom živali je Palma, ki obvaruje bo-leznij in ozdravi vsakovrstno pernato in štirinogato žival — bolno na prebavilih, krvi ozir. živcih in je bolezen : drislja, nahod, vnetje, prisad, davica (difterija), revma, protin, krč ozir. bož-jast. Ob Palma se živali naglo pitajo. Zdravim 6—8 krat ceneje nego bolnimi 1 K pošt. znamk (nakazano 6 v več!) prinese pošt. prosto Palma z navodilom. Spod 4 K naroč. ni povzetja! L E. W EI Z L, žival, živila, Maribor, Zofijin (senenski) trg štev. 3. 229 Za 10 ozir. 20 K denarja, se poseben zaslužek 18 ozir. 26 K Palma; trgevoem in barveno slikane lepake. Jaz podpisani Jožef Pavčnik, načelnik krajnega šolskega sveta pri Sv. Miklavžu nad Laškim obžalujem, da sem g. Pavel Lorbek-s, šolskega vodjo pri Sv. Miklavžu nad Laškim po krivem nepoštenega dejanja obdolžil, ter ga s tem na časti žalil. Izjavim, da ne dvomim o njegovi poštenosti ter se mn zahvalim, da je odstopil od tožbe. Sv. Miklavž nad Laškim, dne 2. junija 1908. 487 Jožef Pavčnik, načelnik kr. šol. sveta. Občni zbor Kozjaške posojilnice pri Sv. Križu pri Mariboru reg. zadruge z neomejeno zavezo bo dne 29. junija 1908 ob 8. nri predpoldne v novi šoli. Pnevni red: 1. Potrjenje letnega računa 1907. 2. Izvolitev načelstva in dveh računskih pregledovalcev. 3 Razdelitev čistega dobička. 538 Naznanilo. Vpisovanje učencev v I. razred (nomški in slovenski oddelek) c. kr. državne gimnazije v Maribora bo dne 4. julija t. 1. od 9. — 12. nre dopoldne v učni sobi V. razreda. Sprejemni izpit bo isti dan ob 2. popoldne. Menjati se odd&lki med šolskimi letom ne smejo. C. kr. gimnazijsko ravnateljstvo Maribor, dne 15. junija 1908. 52& reijisirovana zadruga z neomejeno zavezo Grajski trg št. 2 v hiši gostilne pri črnem orlu (Schwarzen Adler). Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: n a~ v a dne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/»-Obresti se pripišujejo k kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Rentni davek plača posojilnica sama. posojila se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 48/4%, na vknjižbo sploh po 5*/«, na vknjižbo in posestvo po 5 7,% iQ na osebni kredit po 6%- Nadalje izposojuje ua zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v Svojo last proti povrnitvi gotovih Btroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. pojasnila se dajejo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.—5. popoldne. is ■aiefauk: KatoliBra tiikovM Tbk tiakarae fr. GM» v Maribora.