Leto Tli V Celju, 4. julija, 1912._Št. 27. •; ■■ ---— "H!; Ishaja vsak četrtek; ako Je U dan praznik, p« dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja Itd.) je pošiljati aa naslov: „Narodnl List" » Celju. - Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Dolgo polje 8t«v, 1. „Narodni List" stane *a celo leto 4 K, ca pol leta S K, i» Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge deiele na leto 5 K 60 vin. NaroCnina se plaCuje Vnaprej. — Posamezna itevllka afsne 10 vin. Oglasi te raSnnaJo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri veBkratnih objavah znaten popnst po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po juošti na naslov: ^srodni List" v Celju. DANAŠNJA ŠTEVILKA OBSEGA 12 STRANI. Somišljeniki! En miljon vinarjev za Narodni sklad! Da bo vsakemu, tudi najrevnejšemu našemu somišljeniku omogočeno z denarnimi prispevki podpirati naše napredno politično delovanje, smo sklenili pričeti za narodni sklad zbirko Narodni sklad ima na'ogo pospeševati napredno agitacijsko delo, osobito pri raznih volitvah, ki zahtevajo mnogo letakov, mnogo brez plaČDega razpošiljanja naprednih listov, pa tudi mnogo raznih agitacijskih potov. — Klerikalci plačnjejo te stroške z denarjem nabranim pod krinko obrambnega dela v »Slovenski Straži", naprednjaki pa hočemo tudi tukaj hoditi pošte-nejšo pot. Sami žrtvujmo, kar je za širjenje od nas zastopane napredne misli potrebno. Zato prispevaj za miljonski narodni sklad sleherni somišljenik narodne stranke! Ne dajmo se osramotiti od slovenskih delavcev, ki istotako zbirajo svoj miljonski strankarski sklad in so nabrali v teku par mescev že 200.000 vinarjev. Narodni sklad upravlja izvrševalni odbor narodne stranke in se bodo računi predložili prihodnjemu strankinemu glavnemu zboru. Somišljeniki! Zbirajte za miljonski narodni sklad in pošljite prispevke na naslov: Narodna stranka v Celju z izrecDo opombo: Za miljonsko zbirko! Velikanske sokolske slavnosti v Pragi. Petdeset let! Slovansko sokolstvo slavi letos polstoletja svojega obstanka. S ponosom lahko zre na to doba dela, narodnega in kukuinega preporoda in smotrenega jačenja telesnih in duševnih sil slovanskih narodov. Češko sokolstvo je hotelo proslaviti to petdesetletnico letos na posebno sijajen način v svoji stostolpi zlati matički Pragi, zato se ]e tam vršil letošnji zlet vsega slovanskega sokolstva. Od minolega petka skozi celi teden so se vršile v Pragi slavnosti, kakoršnih še ni videl slovanski svet. Navdušenje, ki je tam vladalo v stctisočih slovanskih src, se ne da popisati, poznajo ga samo oni, ki so ga videli in čutili Slovanski gostje so videli te dni v Pragi ono velikansko narodno samozavest, oni nepremagljivi narodni ponos češkega naroda, ki mu omogoča tako silen napredek na vseh poljih narodnega življenja. Tisto plameneče navdušenje, s katerim so sprejemali stotisoči češkega naroda sokolske čete raznih slovanskih narodov, s katerim so sledili na velikanskem telovadišču Letni telovadbi, kojo je proizvajalo 10.080 sokolov in 5.600 sokolic, s katerim so pozdravljali sprevod 30.000 sokolov po praških ulicah, — to se mora samo videti in čutiti, popisati se ne da. V kratkih potezah hočemo v naslednjem naslikati potek sokolskih slavnosti v Pragi, ki niso bile samo praznik slovanskega sokolstva, ampak so bile obenem zmagoslavje slovanske narodne in napredne misli. Zakaj ravno tudi proti sokolstvu se Je obrnil strupeni boj klerikalizma, osobito pri nas na Slovenskem, ravno Sokolstvo je organizacija, v katero se s silo zaganja klerikalno valovje. Zakaj r Zato ker je sokolstvo nositelj narodne in demokra tične misli, zaščitnik gesla o svobodi, enakosti m bratstvu, in ker je klerikalizem baš tem načelom neizprosen sovražnik. Mi Slovenci se moramo poteka praških slavnosti še prav posebno veseliti in biti nanje ponosni. Saj je naše slovensko sokolstvo ob tej priliki priborilo slovenskemu narodu nov lovorjev venec: v tekmovalni borbi za prvenstvo v zvezi slovanskega sokolstva je zmagal Slovenec Vidmar. Slovenci smo torej prišli glede telovadbe na prvo mesto med slovanskimi narodi. Globoko hvaležen mora biti narod vrlemu tekmovalcu, ki je priboril novo zmago našemu slovenskemu imenu pred vsem svetom. Prihod in sprejem gostov. Od vseh strani so prihajali 25., 26., 27. in 28. junija vlaki v Prago z gosti in sokoLstvom vseli slovanskih narodov. 1492 vlakov je pripeljalo v Prago v teh dneh nad 100.000 ljudi. Prišli so Rusi, Poljaki, Slovaki, Srbi, Bolgari, Hrvati, Slovenci, prišli so Francozi, Angleži, Cehi iz Amerike. Nemčije, Nižje-Avstrijskega ter seveda Češkega, Mo-ravskega in Šlezije. Nepregledne množice so se valile po Pragi že samih tujcev poleg sto- in stotiso-čev domačinov. Krog 30.000 sokolov v krojih se Je pripeljalo, za 8 avstrijskih pešpolkov v bojnem stanju. Pri vsakem vlaku so bili trgi in ulice natlačen s občinstva, ki je pozdravljalo prihajajoče goste, da se je treslo ozračje. Posebno navdušeno so bili sprejeti srbski in slovenski sokoli. Slednjih je prišlo krog 600. Tekma za prvenstvo v Slovanski sokolski zvezi. Dne 28. jun. se je cel dan vršila med najboljšimi 1 telovadci vsega slovanskega sokolstva tekmovalna borba za prvenstvo. Udeležila sta se je izmed Slovencev Vidmar in Fux. Tekma je vzbujala naravno velikansko zanimanje. V ospredju tekmovalne borbe so bili takoj v pričetku le trije boritelji: Čeh Svoboda in oba Slovenca. Naravno, da jc Svoboda napel vse moči, da ohrani Čehom prvenstvo. Saj je bilo češko sokolstvo doslej pri vseh mednarodnih telovadnih tekmah prvo. Toda oba Slovenca, osobito vitki, komaj 21 letni Vidmar (brat slavnega slovenskega šahista!), sta se držala junaško in sta vzbujala splošno občudovanje. Pozno zvečer je razsodišče razglasilo izid tekme: prvenstvo je dosegel Stane Vidmar, kar je med slovenskimi sokoli naravno vzbudilo nepopisno navdušenje. Vidmar je od 230 možnih točk jih dosegel 220% (95%); Čeh Svoboda je bil drugi z 217 H točkami in Slovenec Fux tretji z 216 točkami. S.ovensko ime je šlo v tem hipu od ust do ust in je bilo predmet občudovanja in pohvale . Vidmarjeva zmaga ni le zmaga slovenskega sokolstva in slovenske napredne javnosti, ampak tudi zmaga slovenskega naroda. Dobro piše ljubljanski dnevnik »Dan«, ko pravi med drugim: »Sokolska zmaga v Pragi ima velik pomen tudi za naše domače razmere, ker ona dokazuje, da Je boj proti taki organizaciji, kakor je ravno sokolstvo, nemogoč, ker ta organizacija stoji na načelnem temelju, ima pred seboj gotove cilje, ki jih doseže gotovo, četudi v najhujšem boju. Slovensko sokolstvo postaja eden najodločilnejših činiteljev v slovenskem prosvetnem delu. S sokolsko idejo se širi narodnostna in napredna ideja v najširše kroge, sokolska ideja druži vse stanove v krepko vez, ki ]e ne more raztrgati tudi najsilnejši odpor. Nasprotniki slovenstva in napredne ideje poznajo dobro to idejo in misel, ki jo ima vršiti sokolstvo v narodu, zato ta boj, zato ta nasprotstva. A odpor rodi proti-odpor, in ravno tu je pokazalo slovensko sokolstvo svojo popolno pravico do obstanka, uveljavilo pa tudi dejstvo, da je sokolstvo najvažnejši činitelj v našem narodnem delu. V vseh slovenskih obmejnih krajih obstoje ali se snujejo sokolska društva, ki imajo namen buditi narodno zavest, braniti narodno posest. Delavno in samozavestno sokolstvo doseže s svojim delom povsod največje uspehe, onu druži mladino, ki jo vzgaja za narodno delo. In ta mladina, ki bi mogoče zašla na protiuarodna pota in se odtujila svojemu rodu, je ponosna, da je član organizacije, ki si je priborila ime pred vsem kulturnim svetom. Zato pa vodijo naši narodni nasprotniki tako oster boj proti sokolstvu, v njem vidijo, in to s pravico, svojega najnevarnejšega sovražnika,ker Sokol oklepa v svojih vrstah zavedni; neupogljive delavce na narodnem polju! Dokaz važne in za Slovenstvo neprecenljive sokolske ideje in misije pa je tudi boj mednarodnega klerikalizma proti sokolstvu. Slovensko sokolstvo so hoteli klerikalci najprej ubiti ali vsaj zaustaviti na poti, ki mu jo je začrtala lastna samozavest. Ko ni šlo z napadi, so poskusili s protiorganizacijami. Začeli so ustanavljati takozvana orlovska društva, nekake konkurenčne orgnizacije. Toda malo je klerikalnih ustanovitev, ki bi se tako ponesrečile, kakor se je ta organizacija. V vsem so posnemali sokolstvo, kopirali uniformo, njih organizacijski statut, a vse to delo je bilo le na videz, vliti pa niso mogli svoji organizaciji onega duha, ki polje po žilah slednjega sokola, klerikalizem ni mogel ti svoji organizaciji podati jasnih ciljev, kakor jih ima sokolstvo in že zategadelj je klerikalna orlovska organizacija mrtvorojeno dete. Primerjati je treba le priredbe Sokolov in Orlov in vidi se ona globoka razlika, ki ni nikdar nadopolnjiva, teh ciljev Orli ne dosežejo nikdar, ker nad njih razvitkom leži črna pest klerikalizma, ki iim brani vsak svobodni polet.« Tako »Dan«! Danes lahko s ponosom zakh-čemo: Slava vztrajnemu deiu slovenskega sokolstva, ki je doseglo tako sijajen uspeh! Javna telovadba. Dne 29. jun. se je vršila na skoro nepreglednem telovadišču na Letni pri Pragi javna telovadba. Blizu 200.000 gledalcev se je zbjr^lp na postavljenih tribunah krog telovadišča. Najprej so nastopile ruske telovadke, mala skupina, deklice v čisto belih oblekah z belimi kepami V rokah. Vaje so bile Čudovite, cel balet. Potem so nastopile ameriške telovadke z lepimi plesu podobnimi vajami. Njim so sledili ameriški Slovaki z lepimi vajami v obleki slovaških koscev. Sledil je prizor, ki se ne da popisati. Nastop 10.000 sokolov. Kakor reka se je valila sokolska masa v telovadišče. Ploskanje brez konca, da se godba ni slišala. Brat VaniČek stoji visoko na svojem mestu in vodi. Kmalw stoje sokoli. Čudovit pogled. Nepopisna krasota. Vaje so se Izvajale precizno. Množice so bile kakor omamljene. Za sokoli so nastopili burno pozdravljeni francoski gimnasti (telovadci) s prostimi vajami, potem pa 5600 sokolic v modrih oblekah; z rdečimi nazaj zavezanimi robci so bile kakor z mahom posejano polje. Izvajale so krasne vaje; ti prizori so nepopisni. Sledile so vaje sokolov na konjih iz raznih žup. Ob osmih zvečer so se začele množice razhajati. Končan je bil najlepši sokolski dan. Češki kmečki dnevnik »Venkov« piše o tej telovadbi iped drugim: »Proste vaje, kakor jih izvaja sokolstvo na svojiH zletih, so pojav, ki nima para v telovadnem svetu. Naše sokolstvo izraža tu veličino sokolske rnisli v njeni združevalni sili. Pripeljati deset tisoč junako-v v ogromnem krogu na telovadišče, da pride vsak na svoje gotovo mesto, se ne zmoti, da vsak izvaja vaje s sigurnostjo, to je velikanski uspeh. Utis, ki ga napravi morje sokolov, katero se vali na telovadišče, je izmed najsilnejših. Nič ne označa sile ln moči sokolstva tako zelo kakor ta nastop ... Trenutek, ko stoji vsak telovadec na svojem mestu, učinkuje silno. Jezero teles, tvorečih celoto, roke razpete, stoji nepremično. Na migljaj, kakor daii od nevidne sile, zašumi cela arena vsled priročenja dvaindvajset tisoč rok in oko gledalca zamaknjeno gleda prizor, ki mu ga ni para. Kri v žilah zastaja ob sliki, ki sega v srce, da se potem razlije v navdušeno radost. V tem pa borci že pričenjajo z vajami, ki vsled bogatosti gibov, mišljenjske obsežnosti, skladnosti in težavnosti očarajo vsakega gledalca.« Slavnostni sprevod po Pragi. Prave sokolske slavnosti je zaključil v nedeljo 30. junija velikanski slavnostni sprevod sokolstva po praških ulicah. Ze zgodaj zjutraj so se začele nabirati po ulicah množice ljudstva. Gotovo 500.000 ljudi je bilo na ulicah, ki so bile natlačene; ljudje so stali drug drugemu na ramah, splezali na drevesa in kandelabre, vsa okna so bila gosto zasedena, vozovi so morali stati. Čujino opis očividca. »Po deveti uri je zavel močan veter in zastave so plapolale visoko v zraku. Vse je čakalo. Sprevod se je pomikal iz Vinogradov, skozi Sokolsko ulico mimo telovadnice praškega Sokola — to je. bila nekdaj hiša Fiignerja, ki jo je zapustil praškemu Sokolu — od tu skozi vrtove ob muzeju na Vac-lavski trg skozi Pržikopi na Staromestni trg, kjei je bila proslava sokolstva. Malo ped deseto uro se je začul navdušen »Na zdar«. ki je odmeval na naš trg, z vniogradskih ulic. 2e se vidi kako tam mahajo z robci na strehi, iz oken maha sto in sto rok. »Gredo, gredo...« Ze se kaže prvi voz. Na čelu sprevoda gredo ruski dijaki, za njimi se peljejo obdani od dečkov sokolov oni člani »Sokola«, ki so bili pri Sokolu 50 let. Z oken lete cvetke na vozove. Vse steguje roke, kriči, ploska, pozdravlja. Zasliši se godba, za njo stopa slavnostni odbor. Za odborom slede gostje, najprej francoski telovadci, potem ameriški sokoli, za njimi bolgarski junaki, potem Slovenci, Hrvati in Srbi. Za slovanskimi sokoli so šla češka sokolska društva; sprevod je zaključila sokolska konjenic« okoli 300 jezdecev. Sprevod sam je bil nekaj veličastnega. V sprevodu je šlo nad 30.000 sokolov. Pomikal se je dve uri po mestu. V sprevodu je bilo okoli 20 godb in nad sto sokolskih zastav. Sokoli \ osirterostopih, pred četami je šel napis, za napisom zastave ene župe skupaj, ob strani so sokoli nosili z zelenjem obdana imena krajev, v katerih je Sokol. Navdušenje, ki ie vladalo po ulicah, je bilo nepopisno. Praga je imela že mnogo slavnostnih dnij, toda nekaj takega, kakor je bil sokolski sprevod ob 50 letnici sokolstva, Praga še ni videla. Kamor seže oko, glava pri glavi, roke pri roki, vse maha, pozdravlja, v šumu množic izginejo godbe. Iz okeh, s streh, od povsod sami pozdravni glasovi; dve uri je šumelo po mestu, da je sosed komaj razumel soseda. Ljudje lezejo v gruče, kupičijo se, človeku se zdi, da ne bo konca tega viharja. Nebo samo je v tem trenutku pokazalo svojo radovednost, razgrnili so se oblaki, solnce je posijalo. In vedno nove zastave, nove vrste se ysipljejo. Prizor, ki bo ostal v spominu do smrti vsakemu, ki ga je videl.« Kdo bi mogel odoleti velikanskemu utisu ten slavnostnih dni? Celo »Pravo Lidu«, glavno glasilo čeških socijalnih demokratov, ki so še 1. 1897 prepovedali svojim pristašem vstop v sokolska društva, piše sedaj: »Ob sokolskem zletu se vrše prekrasne narodne manifestacije ter zaeno dokazi slovanske vzajemnosti. Ko gledamo na mogočni razvoj sokolske ideje, ko vidimo navdušenje naroda, imamo le eno željo: Naj nam bo rdeča srajca sokolska stalni opomin na želje in stremljenja, ki so vodila sokolsko idejo. Prapori plapolajo, navdušenje žari v očeh, tisoči korakajo po ulicah z rdečo sokolsko srajco, kličemo jim: Geslo moža more te biti, geslo njegovo mora le biti: Enakost, bratstvo in svoboda, ta narodna ideja, ki je vodila Tyrša in Fugnerja.« Toda sokolski dnevi v Pragi niso bili le praznik, niso bili samo »parada«, kakor bi rada to videla mariborska »Straža«, ampak so bili obenem dnevi resnega kulturnega, narodnega in gospodarskega dela. Saj se je vršil istočasno v Pragi lep shod slovanskih časnikarjev, katerega so se udeležili tudi slovenski časnikarji; vršil se je velikanski shod slovanskih gostilničarjev, na katerem se je spregovorilo mnogo stvarnega in važnega; vršilo se je odkritje spomenika Janu Legu, enemu prvoboriteljev češko-slovenske vzajemnosti; odkril se je spomenik velikemu češkemu učenjaku in politiku, »očetu češkega naroda«, Františku Palackemu. In še mnogo, mnogo drugega. Praške slavnosti so znova utrdile in še okrepile vezi slovanske skupnosti, kulturni,, duševne edinosti slovanskih narodov na severu in Jugu. Nam Slovencem pa so sokolske slavnosti v Pragi znova pokazale, da je probuja narodne samozavesti, povzdiga duševne in gospodarske sile na,-roda predpogoj za njegov obstanek. Naše sokolstvo je bilo v tem delu že doslej važen činitelj in bre^ dvoma ostane tudi v bodoče. Štajerskim Ciril-Metotfovim podružnicam v pojasnilo. Ob svojem slovesu od tri in pol letnega dela v organizaciji Ciril-Metodove družbe izrekam vsem štajerskim podružnicam zahvalo za izraženo mi zaupanje in priznanje. Pozivu in sklepu, storjenemu na mariborskem shodu, ne morem ustreči, ker je mesto potovalnega učitelja v CMD. na Štajerskem pretežavno in preveč odgovorno, da bi ga mogel uspešno izpolniti v nesoglasju z vodstvom in proti njegovi volji. S hvaležnostjo se spominjam vseh LISTEK. Stara pravda. Spesnil Anton Aškerc.* I. Znamenja na nebu. (10. febr. 1515). „Le vkup, le vkup, le vkup, le vkup, uboga gmajna! Der bauern schar was rueffen dar: Stara pravda!" (Pesem iz 16. stoletja). „Solnca tri mej tremi mavricami! Glejte na nebu, ljudjč! Kdaj je videl kdo že čudo takšno? Kaj to pomen ja, Bog ve! Solnce prvo ko zlatd se svčti, drugo zeleno se zdi, solnce tretje in največje — glejte! to pa krvavo gori!" Vro vaščani vkup na klic sosčdov, sredi na selo vsi vro. tisoč ust pa praša se boječe: „Kaj-li tam gdri je to?" „,.Bog srdi se zarad grehov naših!"" Čuje pobožen se glas, „„S Šibo j mahnil bo nas težkoj svojoj, svetci, prosite za nas!"" „Kuga, slabo leto!" mčni drugi, „Kruh nam bo bčda in glad!" „„Kaj to znači?"" prorok kliče tretji — „„Tarki nas pridejo klat!"" * Glej notico med »Beležkami". častitih dam in gospodov, ki so me v mojem dose danjem delu zvesto podpirali. Z ljubeznijo in žrtvami smo vstvarili ponosno podružniško organizacijo, ki je budila narodno zavest, širila prosveto In polagala naš davek na oltar zanemarjeni slovenski šoli. Na tej poti treba nadaljevati in izpopolniti organizacijo v okvirju Ciril-Metodove družbe. Ideja, kateri v njej služimo, je vzvišena nad osebe, ki se menjajo. V Celju, mesca julija 1912. Ivan Prekoršek. Iz političnega stota. Državni zbor. V seji 27. junija je poslanska zbornica končala razpravo o deželnobrambni postavi. Sprejeta je bila v III. branju. Predlog nemškega nacijonalca dr. Orossa, naj se pri deželni brambi uvede poleg nemškega poveljevalnega tudi nemški službeni jezik, je propadel z veliko večino, ravno tako pa tudi predlog Poljaka Klemensiewicza, naj domobranske vojaške oblasti občujejo s civilnimi uradi in strankami v jeziku, ki je v deželi navaden. Proti temu predlogu so glasovali tudi slovenski klerikalci. — Zatem se je pričela razprava o začasnem proračunu (proračunskem piovizoriju). V razpravo je posegel tudi ljubljanski poslanec dr. R a v n i h a r. Govoril je najprej o razmerah na Hrvaškem in o vedno bolj v ospredje stopajočem jugoslovanskem vprašanju. Glede mira, ki vkljub gazenju ustave in narodnih pravic vlada na Hrvaškem, je izjavil, da je to znamenje visoke kulture hrvaškega naroda, njegove politične zrelosti, previdnosti in modrosti. Dogodki na Hrvaškem vplivajo za nas Avstrijce kvarno na Bosno in Balkan. Saj Balkan bi nam bil — vsaj v trgovsko-političnem oziru! — že davno padel v roke kot zrel sad, ko bi naši državniki si znali pridobiti naklonjenosi balkanskih narodov. Mi si jih odbijamo, med tem si jih pa pridobiva Nemčija in si osvaja balkanski trg. Ugled naše države vsled te kratkovidne politike trpi. Načelo, ki danes vlada pri Nemcih in pri vladi, da so jugoslovanski narodi manjvredni, mor* izginiti. — Nato slika govornik podrobno, kaj do-naša ta politika nam Slovencem na vseh poljih državne uprave v pravosodstvu, v politični upravi, na šolskem polju, v upravi železniškega ministi-stva, v vojni upravi. Bijemo boj na dve strani, proti Nemcem in proti njihovemu mogočnemu zavezniku, proti vladi. Zato si moramo poiskati zaveznikov m kje naj jih najdemo drugod, kakor v naših bratih Hrvatih in Srbih na jugu naše države. Napredni Slovenci stojimo trdno ob njihovi strani, ne morda od včeraj, ne iz osebnih koristi, ampak, ker nam tako velevajo trdne vezi, ker se čutimo na rije vezani z vso svojo preteklostjo, ker smo ž njimi, odkar živimo samosvoje kulturno življenje, v kulturni skupnosti. Zategadelj — in seveda iz nagona samoobrambe — gre tudi politično naše stremljenje za tem, da se velike tri veje jugoslovanskega naroda na jugu naše države združijo, v državnopravno skupnost, da se vse jugoslovanske pokrajine te države zedinijo v avtonomno upravno telo. To je nas cilj, naš evangelij, zanj se hočemo boriti. — V seji dne 1. jul. se je nadaljevala razprava o proračunu. Obisk je bil slab. Nemci so se nekaj razburjali, ker so bili izzivajoči nemški študentje v Pragi malo tepeni. Gosposka zbornica je 27. junija sprejela od poslanske zbornice sklenjeno brambno postavo v drugem in tretjem branju. „Nič ne veste, kaj vse to pomenja!" Glas zagrmi jim ko grom —: Velikan sred njih čestit stoji že — Starec, odkdd? Kje tvoj dom? „Trikrat mesec bo še pomladil se — Mavrice pravijo tri; vigred kaže solnce vam — zeleno; solnce rudeče je — kri! „Kri bo tekla za svobodo zlato — solnca nam priča svoj zlat. Tresla bo pred nami se gospoda, tresel tiranov* se grad. ,.Čija zemlja ta? Čeg&vi mi smo? Sme se teptati naš r6d? Kaj je kmet? On je-li tudi — človek? Človek mar s£m je „gospdd"? „Vidite — tam gor! — v oblakih vojsko?.. Bog s&m bori se za nas! — Angelji na konjih — glejte! — z meči... Skoro i naš pride čas! „Punt slovenski — tiho! — že se sklepa, koder naš jezik dom£; zveza sveta tajna veže kmete: stara naj pravda veljž! „Kaj stojite tu omahovaje? Znak že z nebes vam je d&n! Tlake jarem — hč? — vam je-li sladek?.. Z nami, o bratci, na br&n!" „„P6jdemo — vsi gremo v bftj za pravdo!"" vse se poslancu roti... Gradu v g6ri črnemu nad selom tisoč pesti zapreti. * tiran pomeni tu tlaCitelja-grašCaka. Plačilo poslancem. V zahvalo, da so bili poslanci tako »pridni« in so brez ozira na ljudske korist! kar čez drn in strn glasovali za brambno reformo, jim bo dala vlada darila v obliki lepih tisočakov. Od 6. jul. pa do septembra ne bo državni zbor zboroval, vendar pa bodo poslanci dobivali po 20 K na dan, torej prilično v dveh mesecih vsak po 1200 K, kar znese pri 516 poslancih 619.200 K. Lepo darilo iz žepov ubogega ljudstva! Spominjamo se, da je bivši poslanec Roblek vse take dijete razdelil v dobrodelne namene v svojem volilnem okraju. Sniu radovedni, koliko bo dal dr. Korošec. Hrvaško-slovenski klub. Kakor poroča časopisje, so dalmatinski poslanci Prodan in tovariši zopet izjavili, da ostanejo še začasno v dr. Šu-šteršičevem klubu. Zdi se, da je bil njihov izstop le navadna komedija, da nafarbajo svoje volilce. Iz kluba nemških krščanskosocij alnih poslancev na Dunaju jih je izstopilo 7 pod vodstvom viteza Pantza. Poljedelski minister dr. Bral je po dolgi bolezni dne 1. tm. v svoji vili v Roztokih pri Pragi umrl. Bil je znamenit narodnogospodarski učenjak. Hrvaško. Banski svetovalec in začasni vodja naučnega oddelka vlade, Ivan pl. Hervoič, ki je bil kakor znano pri atentatu na komisarja Čuvaja ranjen, je po dolgih mukah 29. jun. umrl. Na Ogrskem se vkljub navideznemu miru vojaštvo na zunaj pripravljajo burni dogodki. Vlada spravlja od vseh strani v Budimpešto, ki bi naj bilo pripravljeno za slučaj nemirov. Seveda morajo zdaj zopet dobri biti naši avstrijski polki. Očividno se bojijo, da bi samo na zunaj blesteča glorija ogrskih velikašev prekmalu izginila t prazen nič. Umrl Je srbski ministerski predsednik dr. Miio-vanovič, po kratki bolezni, star 43 let. Mož je znan osobito izza časa aneksije Bosne in Hercegovina, ko je kot srbski zunajni minister s svojo trezno, hladnokrvno politiko odvrnil nevarnost vojske med Srbijo in našo državo. Iz vojske. Dne 27. jun. se je vršil krog hribov pri Sidi-Said večja bitka, v kateri so ostali Italjani zmagovalci. Drug dan so Italjani zopet napadli Turke in so glasom italjanskih poročil Turke zopet na-tepli. Beležfct. Položnice prilagamo današnji številki ter opozarjamo vse, ki dolgujejo naročnino, naj jo takoj poravnajo do konca tega leta, da izostanejo neprijetni opomini. »Češki otok pod nemškimi valovi". Pod tem naslovom začnemo danes priobčevati krasno povest iz češkega obmejnega kraja. Povest nam kaže globoko ljubezen češkega človeka do svojega jezika in naroda; vkljub vsem krutim preganjanjem, vkljub vsem težavam in bojem življenja ne omahne ta ljubezen niti za trenutek. Povest je krasna slika iz narodnega boja. na Češkem in jo bo marsikdo pri nas s pridom čital. »Stara pravda«. Mnogi naših čitateljev gotovo še ne poznajo velikega pesnika Antona Aškerca iz njegovih del. Da ga vsaj nekoliko spoznajo, bomo priobčili v našem listu od številke do številke nekatere njegovih najlepših pesmi. Danes pričnemo z njegovimi pod naslovom »Stara pravda« zbranimt pesmimi iz zgodovine kmečkih puntov na Slovenskem v 16. stoletju. Zatirani in tlačeni slovenski kmetje, sužnji nemških grajščakov, so culi, da so se na zahodu in severu spuntali ali vzdignili proti graj-ščakom že nemški kmetje. Tudi pri slovenskih kmetih je trpljenje že prikipelo do vrhunca in tudi oni so sklenili takozvani »punt« (Bund zveza) v ta namen, da se otresejo graščinskega gospodstva. Klic po »stari pravdi«, to je po starih, nekdanjih pravicah, po kmečki samostojnosti, je šel kakor blisk od severa pa do juga po slovenski zemlji, in sveto navdušenje za boj za stare kmečke pravice je za-plamtelo na vseh koncih in krajih. Zimzelen in petelinje pero za klobukom: to je bilo znamenje, po katerem so se spoznavali »puntarji«. In ko so zagoreli neke noči kresovi po gorah in hribih,-je bilo to za puntarje znamenje, da se imajo zbrati na določenem mestu za krvavi boj. Prvikrat se je to zgodilo 1. 1515., ko so se prikazala znamenja na nebu, trt solnca med tremi mavricami. L. 1516. so bili kmetje od cesarske vojske, ki jo je vodil graščak Žiga Di-trihštajn, pri Brežicah tepeni in skoro vsi pobiti. Seveda, kaj je zmogel kij proti sulici, bat proti meču, kosa proti sablji! Drugikrat se je ponovil kmečki punt 1. 1525, in v tretjič, največji in najznamenitejši, 1. 1573. pod vodstvom znanega »kmečkega kralja« Matija Gubca. Tudi to pot 3o bili kmetje v-hudi bitki pri Krškem tepeni, Gubca so ujeli, ga peljali v Zagreb, kjer so ga posadili na razbeljen stoi in ga kronali s krono, razbeljeno v ognju. Gubec je vsled bolečin izdihnil. Tako so se žalostno končali kmečki punti na Slovenskem, in kmetje so nosili potem tlačanstvo še stoletja tja do cesarja Jožefa II. Posamezne slike iz kmečkih puntov krasno opisuje Aškerc v svojih pesmih, zbranih pod naslovom »Stara pravda«. Iz vsakega stavka zveni velika ljubezen pesnikova do ljudstva in do svobode narodove! Senatni predsednik dr. Miroslav Ploj je obhajal 24. junija t. 1. 50-letnico rojstva. „Sudmarka", ki je te dni zborovala v Sol-nogradn, je izdala dozdaj nad 3 miljone 200.000 K za ponemčenje slovanskih krajev. Ima tri potovalne učitelje, ki neprenehoma na sestankih vcepljajo nemškemu ljudstvu duh& sovraštva proti vsemu, kar je slovansko. Glede našega dela proti Sudmarkinemu delovanju piše zadnja »Sloga- popolnoma pravilno med drugimi sledeče: »Izrecno proti »Siidmarki" so ustanovili pristaši tako imenovane Slov. Ljudske Stranke obrambno društvo „Slovensko Stražo",, o kateri pa letos še ni bilo drugega čuti, kakor da vedno berači d9nar za »obmejne Slovence", ne stori pa drugega za nje, vsaj za štajerske ne, kakor da je plačala par tisočakov za „Slov. Gospodarja", ki je imel zaradi lanskih volitev veliko zgubo. Naši »Mohor-jani", ki pošiljajo svoje krajcarje v Ljubljano, naj pomislijo, da so najodličnejši pristaši „Slov. Straže" zvezani z Nemci, se dajo zagovarjati pri sodišču od nemških lnteranskih advokatov, nemški pred sodiščem izpovedujejo in so izdali sliko onega Sušteršiča, ki je proglasil Celje (!) za nemško ozemlje, do katerega nimajo Slovenci baje nobenih pravic!" Avstrijska zračna mornarica. Na Dunaju se je ustanovil poseben odbor pod predsedstvom Maksa Egona kneza Schwarzenberga. Odbor si je postavil za cilj nalogo, s pomočjo prispovkov iz cele države ustanoviti avstrijsko zračno mornarico. Po posameznih kronovinah nameravajo osnovati pododbore. Promocija. V petek 28. t. m. je bil proglašen odvetn. kandidat Dragotin Vrečko, starej-šina „Ilirije" v Pragi, na češkem vseučilišču za doktorja prava. Čestitamo! ; Ministerstvn bodo predložili klerikalni poslanci »Narodni List", tako zahteva »Straža". Prav, le naj to store, bodo pri vladi videli, da je politika naših klerikalcev doma ravno tako ali pa še bolj hinavska in falotska ko na Dunajn. Ugodnosti za Nemce in za nas. Da državna uprava Nemcem ob vsaki priliki daje ugodnosti, ki jih nam odreka, kaže zopet slučaj, ko je nedavno ravnateljstvo c. kr. državnih železnic dovolilo vsem, ki so se udeležili občnega zbora Sudmarke v Solnogradu, znižano vožnjo. Zgodili so se že slučaji, ko so se Slovencem v enakih slučajih prošnje odbile. Upamo pa, da se bo to doseglo za letošnjo glavno skupščino C.-M. družbe. Da je država dovolila Siidmarki davka prosto loterijo, je itak že znano. Pa tudi Južna železnica gre Siidmarkovcem pridno na roko in je istotako dovolila za solnograško zborovanje znižane cene. Kar velja za Nemce, mora veljati v podobnih slučajih tudi za nas. Neverjetna surovost duhovnika. Iz Notranjskega je v Ameriki neki mož, ki je hotel, da bi tudi njegova žena iu otroci prišli za njim tja. A župnik v notranjski fari se je temu uprl in pisal Amerikancu neverjetno surovo pismo, v katerem pravi med drugim: »......bom pa jaz toliko časa molil pri maši, da mora priti kazen božja nad Vas". Dalje pravi: „Povem Vam, da ako ne bodete odnehal in le vabil v Ameriko, Vam bo morje požilo Lovreka, Tončka in Ma-rljanico, le žena in Matevž bodeta prišla sicer v Ameriko, pa bodeta kmalu na to umrla. Vaša hiša bo razpadla in prišla v tuje roke ln Vi bodete tudi na to umrl od žalosti". — Ali si morete misliti še bolj hudobnega človeka?! Kako milostno! Da se klerikalci za narodne zadeve ne brigajo, je znano in je to razvidno iz celega našega javnega življenja. Vendar pa vkljub vsemu še sleparijo javnost in ljudstvo s svojo narodnostjo in narodno odločnostjo. Da je vse to le hnmbug, je priznalo glavno klerikalno trobilo »Slovenec" dne 5. m. m., ko je zapisalo med drugim sledeče stavke: »Pravijo (»liberalci" namreč!) da branijo narodnost proti nam mlačnežem! Bodi jim! Naj jo branijo I Dovolj imajo hvaležnega dela. Dovolimo jim to prednost! Dočim mi ne moremo diugače, kakor da imamo verske ideale za najvišje, ki prevladajo vse druge ideale in vse druge ozire — naj bodo oni — patentirani zastopniki In zakupniki narodne ideje..." To se pravi z drugimi besedami, mi klerikalci imamo danes sicer večino in bi lahko v obrambo naše narodnosti marsikaj dosegli, pa nam je vseeno, če vzame Slovence prej ali slej vrag, nam je vseeno, če slovenski jezik izgine. Isto je z nekoliko drugimi besedami povedal svoj čas tudi koroški (baje slovenski!) duhovnik Pod-gore, češ: »Kaj to, ako se koroški Slovenci po-nemčijo, glavno je, ako ohranijo svojo katoliško vero." In isto je potrdil tudi klerikalni list »Gorenjec" ko je zapisal: »Boj za vero, če tudi iz-krvavi mučeniški narod". Upamo, da bodo počasi spregledali vsi, ki še danes verujejo v narodnost naše duhovščine. Bes silno milostivi so naši klerikalci: za obrambo narodnosti slovenske se naj peha »liberalec", mi klerikalci imamo drugih skrbi. Slovenski ulični napisi v Ljubljani. Upravno sodišče je zavrnilo nemško pritožbo zoper samo-slovenske ulične napise na hišah oemških posestnikov v Ljubljani. Umrl je v Pragi dne 27. jun. nagle smrti glavni urednik mladočeškega glasila, dnevnika »Narodni Listy", Josip Anyž. Bil je odličen delavec na češkem političnem in časnikarskem polju. Pri zadnjih deželnozborskih volitvah je bil tudi izvoljen v češki deželni zbor. Dne 26. jun. je Se bil odlikovan z zlato zaslužno medaljo mesta Prage. Na naslov južne železnice. Piše se nam: Prebivalstvo Dobove in sosednih župnij, katero ima pogosto opravek bodisi v pivovarni v Laškem trgu ali pri okrožnem sodišču v Celju, se prito- žuje, da se na postajališču v Dobovi vozni listki samo do Zid. mosta izdajajo. Tukaj se včasi na podlagi pokazanega listka (dokazi na razpolago!) recimo v Laški trg proti doplačilu 40 vin. dobi takozvani doplačilni listek. Večkrat se pa kakega potnika nahruli, ta pa v strahu, da ne bi še na zadnje od sprevodnika bil občutno kaznovan, se usodi uda in raje plača, namesto za doplačilni listek 40 vin. za vozni listek 60 vin. do Laškega trga. Gospod dr. Benkovič, ukrenite potrebno, da se ne bode s strani jnž. žel. ljudstvo še naprej skubilo. Pregled ljudskega in meščanskega šolstva na Štajerskem za 1. 1911 je izdal deželni šolski svet. Bilo je 21 javnih, 13 zasebnih meščanskih šol z nemškim učnim jezikom (torej niti ene slovenske!) Spodnještajerski Nemci jih imajo 6. Slovenci nobene. Javnih ljudskih šol je bilo: deških 60, dekliških 54 in mešanih 784, skupaj 898. Slovensko se ie poučevalo na 277, nemški na 621 šolah. Enorazred-nic je bilo 170, dvorazrednic 221, trorazrednic 161, štirirazrednic 117, petrazrednic !29, šestrazrednic 82, sedemrazrednic 17, osemrazrednica 1. Nobene enorazrednice ni bilo (izven v avtonomnih mestilO v slovenskih šolskih okrajih Ormož, Ljutomer, Sv. Lenart, Zg. Radgona in Slov. Bistrica, ter v nemških Arnovž, Fehring, Feldbach, Radgona. Slovenci smo torej tu na boljšem. Vidi se pa tudi, da imajo Slov. gorice najvišje organizirano šolstvo na celem Spodnjem Štajerskem. Zasebnih ljudskih šo! ]e bilo 54, od teh 5 slovenskih, tako da je vseli slovenskih ljudskih šol na Štajerskem 282, nemških pa 670. Razmerje šolstva je torej 1:2.3, prebivalstva pa 1:3.5. Od 222.599 šoloobveznih otrok ni pouka obiskovalo 3149 otrok; od teh odpade na okraj Sevnico 480 (petina vseh!), Laški trg 389 (VoD, Konjicc 306, Kozje 303 (Vio). Ali merodajni krogi v prizadetih krajih mislijo na strašne posledice teh številk? Slovenske ljudske šole je obiskovalo 64.000, nemške pa 138.000 otrok. Med slednjimi je, če vpošte-vamo šulferajnske šole pri nas in pa ogromno število slovenskega delavstva po Zgor. in Sred. Štajerskem, gotovo še 5000 slovenskih otrok. O novi brambni postavi prinesemo v prihodnji številki obširen zanimiv članek. -f Dvorni svetnik Franc Tomšič. Dne 30. jun. je v Gradcu umrl dvorni svetnik pri višjem sodišču v Gradcu g. Fr. Tomšič, star 70 let. Mož se je zavedal svojega slovenskega pokolenja in je bil splošno priljubljen. Vojaški nabori se bodo pričeli v Avstriji menda koncem julija. Nove zahteve za kanone stavi vojna uprav* za prihodnje leto. Izboljšati hoče baje topničarstv* in zlasti naročiti havbice. Za podporo po toči poškodovanim v svojih volilnih okrajih sta vložila v državnem zboru prošnje poslanca dr. Korošec in dr. Brenčič. Upamo, da st bota tudi brigala za usodo teh prošenj. Zveza kmetijskih zadrug v Gradcu ima na Sp. Štajerskem 30 rajfajznovk, 72 bikorejskih in več drugih gospodarskih zadrug. Umrli rojak v tujini. V Ramey (Pa) je umrl 3 jun. Slovenec Fr. Kotnik, doma iz Ribnice na Pohorju. Neverjetna zagrizenost. Ljubljanski škof Jeglič, pisatelj znanih svinjskih knjižic, je odstavil kaplana Zgaga v Kropi na Gorenjskem, ker se je udeležil pogreba velikega pesnika Ant. Aškerca. Siidmarka, znano nemško društvo, ki ima namen, z naseljevanjem Nemcev ponemčiti slovensko zemljo ob meji, je imela nedavno v Solnogradu občni zbor. Lani je štelo društvo 907 podružnic z 82.281 člani, za 62 podružnic več ko 1 1910. Na Štajerskem je bilo 20.597, na Kranjskem 1812, na Primorskem 1311 članov. Vkljub temu pa, da je število podružnic naraslo, so dohodki lansko leto padli od 346.588 K 1. 1910 na 315.568 K, torej za nao 30.000 K. Znamenje, da tudi nemška požrtvovalnost gre samo do gotovih mej. Dohodki so padli tudi na Štajerskem za blizu 10.000 K. Sudmarka je izdala lani za naseljevanje Nemcev 207.867 K. Lansko leto je kupila pri Dobrenji nad Mariborom nekaj nad 100 oralov slovenske zemlje. V celem je naselila doslej 51 nemških rodbin v 21 krajih 3 dežel. Vodilni krogi Sudmarke pa sami priznavajo, da to naseljevanje vkljub ogromnim stroškom ne kaže posebnih uspehov. Za miljonski sklad: Zbirka v Celju v juniju 2348 vinarjev; g. M. Bobek v Celju 100 vin., skupaj 2448 vin. Somišljeniki, posnemajte! NARODNJAKI! Spomnite se jutri na praznik slovanskih blagovestnikov z obilnimi darovi Ciril-Metodove dražbe! mm oKraj. Iz kozjanskega okraja. Piše se nam: Gospod arednik, prašajte še našega poslanca g. dr. Jan-koviča, ali on, ki je od okraja kot zdravnik precej dobro plačan, kadar je v poslanski zbornici, nobenega plačila ne sprejme? Kap |e zadela na praznik Sv. Petra in Pavla 42 letnega posestnika Jurija Kuneja — Počivalskega — v Pilštanju. Zapustil je bolno ženo s 6 otroci. Brezje pri Rajhenburgu. Tu se je zadnje čase zgodilo več tatvin pri raznih posestnikih. Osumljena sta Jakob Klaseč in njegova žena Ana. Orožniki so ju 28. jun. odpeljali v zapor. Rajhenburg. Pri nas je še sv. Peter farni patron, zato se je vršilo minulo soboto žegnanje. Druga leta so se udeležili Petrove procesije za- stopniki aradov in korporacij, požarna bramba pa je nastopila z godbo. Letos pa tega ni Bilo. Vsi so demonstrativno izostali. Procesija bi namreč imela biti političnega značaja. Zbobnali so domačo in kranjsko čukulado, hoteč z njo izzivati vernike drugih političnih naziranj. Neposredno pred pričetkom procesije pa je oblast nustop ču-kulade prepovedala. To je bilo jako pametno! Procesija se je potem mirno izvršila, popoldan so si pa fantje iz najbolj črnih vasi puščali kri. Iz Podsrede. V nedeljo popoldne je strela udarila v hišo kovača Grmovška. Električna iskra je švignila pri enem hišnem oglu v sobo, v kotu viseči tabli sv. Družine ubila šipo, odtrgala sv. Jožefu glavo, potem pa zopet šinila ven in v zemljo, ne da bi napravila kaj več škode. — Čudno pri tem je, da si je strela poiskala tako nizko ležeč predmet, kajti Grmovškova hiša leži najnižje izmed vseh hiš v trgu. Pečice pri Podsredi. V pondeljek ob 2. uri zjutraj je iz dosedaj še neznanega vzroka nenadoma izbruhnil ogenj pri vdovi posestnici Pu-stišek v Škpolah. Kočo in zraven stoječi hlev je ogenj tako naglo objel, da se je Pustišek z eno hčerjo komaj otela iz plamena. Drugo hčer so zelo opečeno rešili iz požara in so jo takoj prepeljali v brežiško bolnišnico. 27-letni slaboumni sin Jože pa je zgorel. Ko so sosedje požar udu-šili, so našli od glave in udov le še kosti, ostalo truplo pa vse opečeno. Prepeljali so je v mrtvašnico v Podsredi. — Tudi eno tele je zgorelo. Škode je nad 1500 K, ki ni pokrita, ker Pustišek ni bila nič zavarovana. Konjifti oKraj. Konjice. Za načelnika okrajnega zastopa je izvoljen trgovec Fr. Kupnik iz Konjic, za pod-načelnika žnpan Rajmund Hofbauer iz Vitanja; v okrajni odbor so izvoljeni: Jož. Presker, trgovec iz Zreč, Fr. Jonke st. lastnik umetnega mlina v Oplotnici, Kari Wesenschegg, pek v Konjicah, Fr. Possek, graščak v Ločah, Jož. Winter, župan v Zrečah. Iz Vitanja nam piše bivši odbornik faj-moštrove posojilnice, da ga fajmošter zdaj v raznih družbah grdo obrekuje in nanj zabavlja ter mu očita nehvaležnost. Vpraša, kakšna je neki to hvaležnost, da je moral dve leti v posojilnici zastonj delati, nazadnje so mu pa napravili še precejšnje odvetniške stroške. Poživlja župnika, naj z zabavljanjem preneha, ker bo sicer imel neprijetne sitnosti. Celjski okraj. . Iz Celja. Slovenec starega kova nam piše: »Smešno se mi je zdelo zadnje tedne, ko so klerikalci naenkrat tako navdušeni bili za udeležbo Slovencev pri občinskih volitvah v Celju, tisti klerikalci, katerih vodja dr. ŠušteršIC je svoj čas javno proglasil, da smatra Celje za nemško ozemlje, ki je za Slovence „Fremdes Gebiet" (tnje ozemlje), do katerega torej nimajo Slovenci nobene pravice. Očividno je iz tega, da se klerikalci za udeležbo niso zavzemali ii narodnega navdušenja, ampak so porabili to priliko zopet, da se lahko z najpodlejšimi sredstvi uprizorili gonjo proti narodni stranki. In to se mi gnusi!" (Nam tudi, pa še marsikaj drugega v političnem delu naših klerikalcev! Op. ur.) Iz Celja. Poročali ste zadnjič kratko o po-vodnji, ki ste jo imeli tudi v Celju. Že najmanj deset let je ena najnujnejših gospodarskih zadev regulacija celjskih okoliških potokov in Savinje. Saj je dobro znano, da so n. pr. delavnice južne železnice ravno vsled strahu pred vodo prišle namesto v Celje v Maribor. In da stvar sama od sebe ne bo postala boljša, to bodo tudi celjski očanci s svojim »poslancem" Marckhlom vred dobro vedeli. Samo narodna hujskarija teh ljudi ne bo odvrnila povodnji od Celja. Komisijoniralo se je že pred 3 leti, stvar je zopet zaspala. Hudinjo so začeli regulirati, pa le v gornjem teku, da zdaj voda še v hitrejšem toku pridrvi v Celje; Voglajne ne regulirajo — in tako smo še vedno tam kot nekdaj. Za naš blagor so gospodje res silno vneti. Sestanek slovenskih trgovcev se vrši danes v četrtek, dne 4. julija v gostilni gosp. Gajšeka v Spodnji Hudinji pri Celju. Samomor. Dne 1. t. m. so našli za Wald-hausom pri Celju ustreljenega železniškega uradnika Perka. Prejšnji torek je izginil. Vzrok samomora je neznan. Strela je nbila v nedeljo 30. jun. na Sp Hudinji pri Celju v gostilni »pri divjem možu pri keglanju 19-letnega vrtnarskega pomočnika Fr. Brana. Iz Tojnlka. Nekdajno Pfltscherjevo gostilno je kupil župan HOhn, samo da ne bi prišla zna-biti Slovencem v roke. Iz Dobrne. Kmet Kovač iz Št. Jošta je gna vola k mesarju. Med potjo se je žival zgrudila in crknila. Št. Jur ob j. žel. Kmet. podružnica vabi svoje člane in prijatelje k zborovanju, ki so vrši v nedeljo, dne 7. jul. t. 1. ob pol 4. uri popoldne v restavraciji pri kolodvoru. Vrši se žrebanje kmetijskih potrebščin in ene plemenske svinjice. Imate bolečine? Reumatične, protinske, glavobol, zobobol? Ali ste zboleli vsled prepiha, vsled prehlada? Poskusite vendar bolečine olajšujoči, zdravilni, kre-pilni Fellerjev fluid z zn. „Elsafluidu tudi proti trganju v ledjih, križu in bolečinam v Členkih. Je res dober! Ni samo reklama. Ducat na poskušnjo 5 krofi fraflfco. Izdelovatelj samo lekarnar Feller v Stubici, Elzni trg št. 264 (Hrvaško). 149 a 6-6 Breg pri Celju. Gostilno Pleterski je prevzela 1. tm. gdčna Lenči Pleterski. Občinstvu jo priporočamo. Laški trg. Tukaj je prevzel trgovino Brolz g. Rud. Dergan, vrli narodui Trboveljčan, ki ga toplo priporočamo. Laški trg. Slovenci so nameravali prirediti na Ciril-Metodov večer zabavo in gledališko predstavo. Sedaj se zatrjuje, da je najemnik pivnice namignil, da je njemu ljubše, če se sploh nič ne priredi, in mora vsled tega zab«vni večer izostati. Kaj je to? Toč© so imeli pred nekaj dnevi krog Polzele in Št. Petra. Hmelj je skoro uničen in tudi drugi sadeži so jako poškodovani. Nesreča. Na velenjski železnici je 30. jun. z vlaka padel blizu Petrovč neki Železniki kurjač, stanujoč v Wolfsbergu, in je obležal mrtev. Iz Vojtifka poročajo: V Arclinu je povozil delavec Jože Guček, ki je peljal cement iz Voj-ttika proti Škofji Vasi, Štiriletno Angelo Gorjanc. Otrok se je igral na cesti in je preslišal bližajoči se voz. 8v. Štefan blleu Šmarja. (Drobne novice.) Tu je umrla dne 23. junija nagle smrti Marija Marčen, žena tukajšnjega gostilničarja Stiha Marcena. Vzrok smrti je bil mrtvoud, kakor je komisija dognala. Rajnka je bila zelo dobra in usmiljena ženfca, ni ga bilo feveža, da bi bil kedaj praznih rok odšel iz njene hiše. Blag ji spomin! — Ravno istega dne se je vršila v tukajšnji šoli šolska veselica z igro „Palčki". Igro so oitroci-igralci prav krasno rešili. Ker je pri takih igrah tudi mnogo stroškov, so napravili vstopnino in je bil čisti prebitek namenjen za šolske knjige. Stroškov je bilo 37 K, dohodkov na vstopnini pa 20 K. Tako sta gosp. nadučitelj in gdč. učiteljica plačana za svoj trud, katerega sta imela skoz tri mesece z učenjem igre, da še plačata iz svojega žepa 17 K. No kje so zdaj tisti, ki si vedno čez stroške pri krajnem šolskem svetu jezike brusijo? Kje je bil šolski načelnik tisti dan in drugi svetovalci? Gosp. župan edini je bil zastopan od celega občinskega odbora. Kedaj se bodo zboljšale razmere pri nas, in ali ostanemo vedno kikeci? Iz Gornjegagrada. Piše se nam: Čudne manire ima naš g. dekan. Nedavno se je peljal neki lesni trgovec s kolesom v Gornjigrad po stranski cesti mimo graščinske žage. Nasproti mu je prišel dekan na spoved. Kolesar je že mnogo korakov pred dekanom stopil s kolesa, prislonil kolo vštric graščinske žage, pokleknil zraven ceste na graščinski travnik in čakal blagoslova. Dekan pa ga je nabralil, da tam nima pravice s kolesom voziti niti hoditi. Čudno, cesta jO več ko 2 metra široka, tam vozijo hlode, gnoj itd. Nikoli še nisem slišal, da bi bil kdo koga na-hrulil med čaščenjem sv. Rešnega telesa, posebno še, če nobene škode ni napravil. Ta dogodek jasno dovolj označuje značaj našega dekana, prvega in največjega povzročitelja vseh nemirov med duhovniki in ljudstvom v tem okraju. M**«. S Huma pri Ormožu se nam poroča, da se je povodom žegnarija na Ivanjsko nedeljo, ko jjride vedno -ogromno število ljudstva skupaj, »godil letos obžalovanja vreden Slučaj. V najlepšem redu se je vse zvršilo, a proti večeru je neki fautalin iz Obreža zabodel nevOljnega hlapca iz Prankovec v prsa. Raujenca so prepeljali t ormoško 'bolniSnico, aločinec pa se je sam javil oblasti. Meja iz Hrvaškega in Ogrškega je za go Včjo živino zopet Odprta. Svetinje. V naši župni cerkvi izvršujejo nekatere popravke zidarji in slikarji in .sicer obenem, tako, da se vse trav dobro zapraŠi, kar se naslika. Tako pametn'6 razume gospodariti samo naš g. Bratnšek. t gMertitt i»ti tf tujn je 30. junija šla 32-ldtiia Sari j a Horvat k večernicam. Strela je udarila v dežnik, ki ga je imela vsled dežeVauja razdrtega, in je žensko ubila. IjirtotiKrfti oljraj. Strelaje udarila 90. jun. v .gospodarsko poslopje posestnika Spindlerja v GajSovcih. Poslopje je popolnoma zgorelo. V Radincih je tamošnjemu veleposestniku, vrlemu narodnjaku g. Jakobu Zemljičn nmrla po dolgotrajni hudi bolezni 11-letna nadebudna hčerkica Anica, jako nadarjena in ljubeznjiva deklica. Naše sožalje! Ljutomer. 90-letnico rojstva je obhajal 23. jun. g. Ivan Jelovšek. c. kr. okr. tajnik v po-tpju, oče učiteljice gdč. Bm. Jelovšek v Št. Jurju ob juž. žej. Mariborski oKraj. Maribor. Takajšnji železniški most se je 25. in 26. jun. preizkušal s tehničnega stališča. Inženirji so po natančnih preizkušnjah našli, da je še popolnoma dober. V Šentovcn pri Slov. Bistrici so pri občinskih volitvah zmagali Slovenci. Iz Maribora. Dne 22. jun. se je na tukajšnji gimnaziji vršila skušnja iz štajerske zgodovine. Kot sodnik za darila je bil navzoč c. kr. glavar Weiss. Dasi je en Slovenec odgovoril na vsa vprašanja, Nemec je pa ostal dve vprašanji aolžen, je Weiss vendar prisodil prvo darilo Nemcn. Še celo Nemci so se čudili tej „pravični" razsodbi. izkušnja je in ostane, da za odpravo peg in za dosego in ohranjenje nežne, mehke kože in bele polti in boljšega mila kot svetovnoznano lilijno mlečno milo Steckenpferd, znamka jezdna palica, od Bergmanna & Co., Tetschen a. E. — En kos se dobi za 80 vin. v lekarnah, drogerijah in vseh enakih trgovinah. Ravnotako se obnese Bergmannova lilijina krema „Manera" čudovito pri uhranjenju nežnih, belih ženskih rok; dobi se v tnbalh po 70 vin. 135 40-22 Stolienjegrafti oM Iz Šoštanja. Glede poročila o smrti posestnika M. Maka se nam poroča, da ni res, da bi bil pokojni padel v obcestni jarek in utonil, ampak je sodna komisija dognala, da ga je pet minut od doma zadela kap na pešpoti db veliki cesti; s pešpoti je potem padel na ce^to. Na Mutl so skoro vsako nedeljo veičji ali manjši kravali, pri katerih je stalno tideležen gostilničar Auer s par, .dragimi njega vrednimi razgrajači. Doma nima gostov in tako hodi, da se preteplje po drugih gostilnah in na cesti. Predzadnjo nedeljo ponoči je ta surova druhal z Au-erjem na čelu napadla znaoega čevljarja, ga surovo pretepala in metala po tleh. Vzrok temu je bila samo narodnost čevljarjeva, ker jim ni zadosti glasno kričal „heil". Aner, ki je daleč naokoli znan kot največja surovina, je občinski odbornik trga Muta ter ima od ..Sudmarke" na tisoče podpore. Erber je pač lahko ponosen na tega moža, ki bolj spada za poglavarja avstralskim divjakom, kakor pa v občinski odbor civi-lizirancev. Oblak se je utrgal 30. jun. pri Velenju. Vode so strašno poplavile vso okolico. Tudi železniško progo so zalile vode. ]taja narodna obramba. Občni zbor Ciril- Metodove podružnice ga Gaberje In okolico se vrši v nedeljo, dne 7. jifl. db 4. nri popoldhe v „Sokolškem domu". Na sporedu je: 1. Citanje zapisnika. 2. Blagajniško po-rpčilo. 3. Volitev odbora. 4. Slučajnosti. Okoliški Slovenci, jpridite ,polnoStevilno na občni zbor, de-lajmo na to, da se to .prepotrebno društvo razširi in f Gaberjah pomnoži. Odbor. Ža C;-M. obrambni sklad so se nadalje prijavili: 1049. Milka Mankoč, 18 kumen, poslala ženska podružnica v Trstu 300 K; 1050 in 105:1. podružnica v Rojanu ,pri Trstu, plačala 400 K; 1052. Josip iBernik, mizarski pomočnik v Ohicagi poslal 200 K. Družbi s?. Cirila ln Metoda so ;mestoweuca pok. pesniku Aškercu .darovali moair&ki tržani 38 K 40 vin. z »geslom, katero je pokojni velikan A., Aškerc »na -dan svojega -odhoda 11. .akt, 1894 v „žiato tržanško knjigo vpisal Vožigu: »Mozirje, ti Sika saViilškB tftilibe, — OStatfi frrifti HH Slovenske očine. — Kot Tvoje pi*«S& tHffito mi stoj, — Ko bjjfi za .dom in svobodo se boj!" AmerlkatH&l SIoVfch€l So nas začeli glede redotjnbflfl darežljivosti (prekašati. .-Sedaj 80 začeli zbirati poseben sklad za pokritje primanjkljaja pri družbi. Poslali so že blizu 300 K. Vsa čast našim rojakom! V proslavo 25-letnlee moške podružnice družbe sv. Cirila ln Metoda v Krškem priredi združeni odbor ženske in moške podružnice dne 7. julija t. 1. v Krškem veliko narodno veselico na prostem, v slučaju neugodnega vremena pa v Sokolovi dvorani in v vseh prostorih hotela Gre-gorič. Pri veselici sodeluje popolna vojaška godba c. in kr. pešpolka štev. 70 iz Zagreba, okrog 40 pevk in pevcev broječi mešani zbor in krški ..Sokol" s prijaznim sodelovanjem sosednih so-kolskih društev. Blagopokojni g. Jos. Gorup vitez Slavinski je zapustil družbi sv. Cirila in Metoda čez 700 izvodov Gregorčičevih pesmi II. zvezek. Te broširane knjige imfi družba naprodaj in sicer izvod s poštnino za ceno 1 K 20 vin. Naročila naj se naslovijo na družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, „Narodni dom'". Ciril Metodova družba je imela mesca junija 12.949 K 71 vin. dohodkov in 16.034 K 95 vin. izdatkov, torej 3085 K 24 vin. primanjkljaja. Ženska podružnica Ciril-Metodove družbe v Št. Pavlu pri Preboldu priredi v nedeljo, dne 7. julija 1912 ob 3. uri popoldne pod ( kozolcem gospoda Vedenika igro: „Divji lovec" narodni igrokaz s petjem v 4 dejanjih. Po predstavi vrtna veselica. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani razpisuje s pričetkom šolskega leta 1912/1913: a) Službo provizoričnega učitelja na dvorazrednici na Blanči v Gorici; h) tri službena mesta defl-nitivnih učiteljic in več službenih mest provizo-ričnih učiteljic na svojih,dekliških šolah v Trstu. S temi službenimi mesti so spojeni prejemki, kakor jih družba običajno plačuje. Prosilci, prosilke za ta mesta naj vlože svoje z vsemi potrebnimi dokazili opremljene prošnje v družbeni pisarili, „Narodni dom", najkasneje do 15. julija 1912. Dobova. V nedeljo 9. junija smo ustanovili pri nas Ciril - Metodovo podružnico. Lepo število zborovalcev ustanovnega Občnega zbora je z vnemo in zanimanjem sledilo govoru g. dr. L. Brunčka, ki nam je kratko orisal velevažen pomen Ciril-Metodove družbe. To zanimanje za družbo jO pa povzdignilo še tisti dan število udov od 39 na 54. Vsekakor lepo ža prvi zSčetek. Bodi mi pa na tem mestu dovoljeno, da imenujem ono, ki so dali neposredni povod, da je sploh prišlo do ustanovitve. In to je g. Prekoršek in pa obče znana vrla in požrtvovalna narodnjakinja učiteiljica gdč. Herma Bračičeva. Imela je res dosti truda m ddla, predno je uresničila svoje miSli, a zavest, da s tem koristi naši mili slovenski domovini, naši slovenski deoi ob meji, jo je spodbudilo k še vztrajnejšemu delu. Sadove tega dela smo že viddli in še jih bodemo imeli priložnost videti. Mislim pa, da društvo, ki ima tako agilne ljudi v odborn, kakor je zgoraj omenjena gospica, ne more spati, ampak bo krepko korakalo po začrtani poti naprej. Pričakujemo in npamo od društva največje uspehe. Zdrami se napredna Dobova iz mračnjaštva, ter pokaži, da hraniš tudi v sebi zveste sinove slovenske matere, ki ne smatrajo narodnosti za pagansfcvo kakor dr. Mahnič, ampak pokažite, da ljubite tisto bitje, ki vam je dalo življenje, in svojo lastno zemljo. Družbi sv. Cirila in Metoda so darovali mesto venca umrlemu odvetniku dr. Al. Breučič-u slovenski odvetniški kandidatje v Celju 28 kron. Hvala! J)t#{Ww io druge jmrcditfo. Iz Gaberja. Opozarjamo še enkrat na veliko kresno veselico, kojo priredita gaberska Ciril-Metodova podružnica ter »Bralno društvo" v nedeljo, dne 7. julija na vrtu „Sdkolškega doma". Začetek Ob 6. uri zvečer. Na sporedu je petje, godba, ,ples, Vsakovrstni umetalni ogenj, šaljiva pošta, bitka s konfeti itd. Veselica se bode vršila ob vsakem vremenu. Pridite Celjani in okoličani na to lepo prireditev, koja Vam bode nudila obilo neprisiljene zabave. Žalski salonski orkester priredi 7. julija «oJb 5. nri popoldne na vrtu kolodvorske restavracije v Žalcu velik koncert, h kateremu slavno občinstvo najvljudneje vabimo. Program je bogat an akirbno jizbran. V slnččtjn slabega vremena se vrši koncert ,v notranjih prostorih Celjski in okoliški Slovenci v 7. julija vsi na kresno veselico Ciril In Metodove podružnice in Bralnega društva za Gaberje v „Sokolski dom". Tamburaško društvo „Kolo" v Trbovljah priredi v nedeljo, dne 7. julija veselico v dvorani g. Forteja ua Vodah v -prid družbe sv. Cirila in Metoda. K obilni odeiežbi vabi odbor. 30-letnica Šaleške Čitalnice v Šoštanju 14. julija t. 1. Ker je čas do prireditve že zelo kratek, prosimo še enkrat vsa društva, ki se hočejo udeležiti našega slavnostnega zborovanja doo. ob pol 11. uri, da nam naznanijo svoje delegate vsaj do torka 9. t, m. Prosimo posebno Sokolska društva, da se udeleže te veselice z zastavo in nam to naznanijo. „Sokol" na Vranskem priredi v nedeljo 7. julija popoldne svoj prvi pešizlet v Frekopo, kjer se vrši na vrtu br. Turnška javna telovadba. Proste vaje članic in članstva ter vaje članstva na orodju. Ta dan se tudi zaključi tekmovalno keglanje v prid „Sokolu". Dobitki se razdele ob 8. uri zvečer. Na zdar! „Murski Sokol v Ljutomeru" je priredil dne 16. junija pešizlet k Sv. Miklavžu. Vreme tokrat ni nagajalo in zato se je zbralo na domu brata E. Simoniča toliko ljudstva, kakor ga ni pričakoval nihče. Prihod k Sv. Miklavžu je bil sijajen, ker so se odzvali pozivu bratje iz Va-raždina, Središča in Ormoža. Med zvoki priznano dobre ormožke godbe pod vodstvom g. D. Seraj-nika se je razvilo na telovadišču živahno gibanje. Najprej je nastopil naraščaj „M. Sokola" ter je častno rešil svojo nalogo (vaje z zastavicami); temu so sledile vaje s kopjem, ki so jih izvajali člani ,,Murskega Sokola". „Varaždinski Sokol nas je iznenadil z vajami na ručah in z lepimi skupinami, ki so izzvale obilo priznanja. „Središki Sokol" je postavil vrsto mladih „Sokolov" ter je « vajami na bradlji pokazal, da je mogoče doseči v razmeroma kratkem času lepe uspehe. Mladema „Sokolu", ki mu je komaj perje porastlo, časti-tamo ter ma kličemo: Brez strahu naprej! »Ljutomerski Sokol" je izvajal v treh vrstah vaje na i&rogu, bradlji in konju, pri čemer je žela posebno prva vrsta mnogo hvale. Konec temu delu je storil naraščaj „M. S." s skupipami, ki so po-fKSbno ugajale zaradi svoje slikovitosti. Potem je sledila živahna prosta zabava; godba, srečolov, keglanje itd., to vse je skrbelo za izvrstno razpoloženje tako, da smo se težko ločili od milih -bratov in prijavnega Sv. Miklavža. jI. redni občni zbor akad. tehn. društva ^Triglav" v Gradcu se vrši dne (6. julija 1912 Ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih, SchOaau-■gasse 17/1. z običajnim sporedom. HttjižeVnost i« umetnost. Fr. Mlllčlnski: Muhoborci. Založil L. i§ehwentner v Ljubljani. Gena K 2'50, po poŠti 20 vin. več. 5 šaljivih povesti, oziroma črtic, ki se prav prijetno čitajo. Knjiga je pikra — mestoma celo pretirana — ^satira ttft ofleijelne slovensko rodoljubarstvo. Črtica ..Upokojeni rodoljub" daje celi knjigi obiležje. Kdor si hoče privoščiti par ur smeha, da prežene za trenutek -vsakdanje efcrtli, *m knjigo toplo pijiporofcamp. Zmaga hrvaških mornarjev. Dne 2. junija se je vršila ined bojnimi ladjami raznih držav, katere ladje so zasidrane v pristanu Ša-ngaj (ob Kitajskem obrežju), veslarska tekma, v kateri je zmagalo avstrijsko moštvo, kojega 2 čolna sta prišla kot prva skozi fijlj. Angleško in drugo svetovno časopisje je polno livale o avstriiskem moštvu, in o priliki tekme tam zbrana večtisočglava množica je pozdravljala zmagovalce z burnimi »hura«. 3704 metrov (skoro 2 milji) so vzorno pre-veslali naši avstrijski mornarji s 30—40 udarci vesla v minuti. Tretji je prišel na cilj nemški, četrti angleški, peti japonski, šesti nizozemski, sedmi zopet angleški, osmi Združenih držav in deveti zopet angleški. In kdo so bili ti' avstrijski junaki? Hrvati. Krmar na prvem čolnu je bil Hrvat Ivan !lič, na drugem Rade Dučič. Tako so zopet bili Slovani, ki so priborili novo slavo avstrijskemu imenu. Keda] bo država začela izkazovati za vse usluge Slovanom le trohico hvaležnosti? Kuga na gobcu in par ki jih in boj proti njej. i. SPLOŠNO. fazne noVosti. Strašna msteša „Schwaben". 30 oseb lahko, 7 težko ranjenih. Zepptelinovi zrakoplovi, ki so podobni velikanskim zračnim ladjam, nimajo sreče. Eden za drugim postane žrtev viharjev. Sedaj je uničen že deveti. Zrakoplov »Schwaben«, ki se je v petek dvignil v Frankfurtu ob Mepu in odplul proti stalnemu polju v Dtisseldorfu, je zadela v trenutku, ko se je spustil na zemljo, velikanska nesreča. Zrakoplov je -popol-noma zgorel. Polet zrakoplova se je ves čas od Frankfurta do Diisseldorfa imenitno uosregil. Ko ie zrakoplov prišel že popolnoma v bližino, je nenadoma nastal Velik vihar. Vsled tega zrakoplova niso hoteli takoj spraviti v,hangar, ker so se.bali,14 a je Jzj^Fil svojemu očetu, da .hoče prlttcezinjo Elizabeto za ženo, ali .pli se flikdar ne oženi. Na to je prosil bol-garski cftf tiaS^ga cesarja Fr^na Josipa z^ p®-sredovahje, kateremu se je posrečilo, skleniti to zvezo. ■ 7,-,;.. t ,4 Ji- » ; ..» -j,i i'± fvii OAjUo gozpmttm pmn i td^^išKO zmm® :kavtti trtlihčets iz M tčV&rM. Podružnica LJUBLJANSKE KReDITNE BANKE. CELJE sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. — Rentni davek plačuje banka iz svojega. 9K KSf-97 Zblaznela y poročni noči. Mlada vdova, delavka v tovarni majolik v Satoralji na Ogrskem, se je poročila te dni z nekim delavcem. V poročni noči so slišali sosedje iz hiše poročenca čudno vpitje. Ko so vdrli v sobo, so videli po-ročenko klečati na prsih moža, katerega je sku-šala zadaviti. Revica je nenadoma zblaznela in vpila, da jo hoče dnh njenega prvega moža umoriti. Odpeljali so jo v blaznico. Gospodarji paberHi. Sadna letina utegne biti pri nas, če še ne pride to ali ono, komaj srednja. Ranega sadja, kakor marelic, breskev, ranih jabolk in hrnšek, pa tudi sliv in orehov ne bo nič, ker je vse to pozeblo. Ostala so le pozna jabolka in od hrnšek najbolj moštnice, finejše vrste je tudi popolnoma vzel ali vsaj močno izredčil mraz. Potemtakem bodo imela največjo denarno vrednost jabolka, in opozarjamo svoje bralce že zdaj, da se od kupcev in prekupcev ne bodo dali odreti. Vedno je imeti pred očmi, da ima kmetskim pridelkom ceno nastaviti kmet, ne pa špekulant, ki ima pred očmi le svoj dobiček; in ta je tem večji, čim manjši je dobiček kmetov, največji je takrat, kadar je kmet močno na izgubi. Če se novorojenemu teletu zapre. Večkrat smo že dejali, da mora novorojeno tele dobiti na vsak način prvo materino mleko, mlezivo, ki ga mnogi teletn branijo sesati. Tele ima, kadar pride na svet, v črevih klejasto blato, ki se ne izloči, ako ne dobi tele omenjenega mleka. Semtertja pa se dogodi, da se tele ne more učistiti, dasi je prvo mleko sesalo. V takem slučaju je treba hitro pomoči, sicer je smrt gotova. V ta namen se stolče in skuha nekaj lanenega semena, kuhovini primeša 20—25,gramov . ali grenke ali Glauberjeve soli in to vlije teletu naenkrat v gobček. To je ponavljati vsako uro tako dolgo, dokler se teletu ne odpre. V zelo hudih slučajih se opisanemu zdravilu pridene 1V2 grama stolčene rabarbare. Razun tega naj se s pooljenim prstom iz črevesa kolikor možno iztrebi blato in brizga v ritnik kamilični čaj, kateremu se je pridalo nekoliko milnice (žajfnice) in laškega olja. in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša Prokop Skorkovsk^ in sin v Hnmpolcn, (Češko). Vzorci na zahtevo franko. Jak« zmerne cene. Na željo dam tukaj — izgotoviti gosposke olleke. = 107 48-22 teljica Cecilija Kocbek v Dobrovcih; za naduči-telja v Solčavo je imenovan Fr. Zemljič, dozdaj učitelj v Rečici; v Št. Ožbold ob Dravi pa Er-nest Kompost. Toča na Dravskem polju. Dne 2. t. m. je oklestila od 3/4 na 1. do 1. ure pop. toča celo zgornje Dr. polje in je napravila mnogo škode. Kaj takega ne pomnijo že dolgo let. Največ so trpele župnije Hoče, Slivnica, Fram in Št. Janž. Zadnjič je zadela ista nesreča župniji Cirkovci in Sv. Lovrenc, torej je omlačen celi desni breg Drave od Maribora do Hajdine. — Bliža se tudi čas zbirc. Ljudstvo je radovedno, ali mu bodo gotovi gospodje še to pograbili, kar je toča pustila. Verjetno je slednje, ker so v večjih stiskah, kot kmetje. Iz Zabukovja. Ni res, da sva jaz in naš obč. tajnik g. M. Alič, kakor je bilo pisano v štev. 26. „Slov. Gospodarja", dne 2. junija t. 1. javno pred cerkvijo govorila proti našim poslancem in proti stranki „Kmečke zveze". Gosp. dr. Benkoviča še imenovala nisva. Dopisnika dotič-nega dopisa imenujem javno lažnjivca. Josip Božič. Slov. Bistriea. Strašna nesreča nas je zadela 2. t. m. Toča nam je pobila skoro vse. Celi naš okraj je prizadet. Večji del žetve je uničen. Škoda je velikanska, beda ljudstva strašna. Cene deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske. Zadnji dopisi. Državni zbor je dne 2. t. m. sprfejel začasni proračun v drugem branju. Včeraj je bil tudi v tretjem branju sprejet. Štajerski deželni zbor. Iz Gradca se po roča, da se že več tednov vršijo pogajanja za delazmožnost dež. zbora. Stvar baje dozdaj ne stoji slabo. Če se pa delazmožnosti do jeseni ne bo dalo doseči, bo dež. zbor razpuščen. V „Narodnem domu" v Celjn se vrši v nedeljo 7. t. m. ob 3. uri pop. v veliki dvorani otroška veselica, katero prirede otroški vrtec in šolarice dekliške Šole šolskih sester. Na sporedu je tamburanje, petje, otroška spevoigra „Kosova gostija" in igrokaz „Roza Jeladvorska*. V Dobležicah pri Pllštanju je 1. t. m. zgorela Lapornikova hiša. Zgorel je tudi nov svinjak Svinje so rešili. Ciril-Metodov kres se bo nocoj kakor običajno kuril na Starem gradu pri Celju. Pričakovati je obilne udeležbe Celjanov. Po kresu je koncert v KSkalni klet". Nemškim štndentom v Pragi njihova nemška žilica ob priliki Sokolskih slavnosti ni dala miru. Izzivali so, kjer so mogli, samo da bi izzvali pretepe in potem razkričali „Sokole" za barbare. Da so jo pri tem izzivanju skupili, je naravno. Neki nemški fantalin se je v neki češki gostilni spri z občinstvom in v prepiru obstrelil enega „Sckola". — V državnem zboru 2. t. m. so prišli ti dogodki na razpravo in so jih češki in drugi slovanski poslanci, osobito dr. Ribarž, natančno pojasnili. Poljedelsko minlsterstvo bo začasno vodil notranji minister baron Heinold. Iz šolske službe. V stalni pokoj so stopili: nadučitelj Kari Marschitz v Letušu, učitelj Jul. Sadnik v Št. Pavlu pri Preb., učiteljica Ivana Tramšek v Sromljah; stalno je nastavljena uči- Mesto S Pšenica * P ■J e ' Ječmen Oves Koruza Proso K v k K v K v K v K v Celje . . . 50 12 ___ 9 10 __ 12 50 11 40 14 _ Ormož . . 50 11 — 10 50 9 — 10 25 10 — 12 — Gradec . . 50 12 50 11 50 11 95 12 67 10 50 6 50 Ljubno . . 50 13 - ; 11 90 11 50 12 — 11 .... — — Maribor . 50 11 — 9 50 10 50 11 50 11 75 11 50 Ptuj . . . 50 11 80 10 50 — 12 — 10 50 11 50 i Inomost . 50 — — — — — — — 27 — 70 — Celovec. . 50 — — 11 60 — — 12 03 — — — -T ■ ■ Solnograd 50 12 70 12 15 — — 12 45 11 30 — - s Dunaj 50 12 25 11 47 10 80 11 58 10 02 — - a Ljubljana 50 12 42 11 87 10 60 11 47 9 90 — - o Line Pešt 50 50 U k t t i Mesto Ajda Bob Seno sladko Seno kislo Ržena slama Ježna slama | M K v K v K v K v K v K v Celje . . . 50 10 50 15 50 2 40 2 20 3 _ 2 50 Ormož . . 50 12 — 15 — 3 — 2 50 2 50 2 — Gradec . . 50 12 — — — 3 05 2 95 2 35 — — Ljubno . . 50 — 22 3 50 3 — 3 50 3 — Maribor . 50 11 — 16 50 2 50 — — 2 — 1 75 Ptuj . . . 50 11 50 — 3 60 3 10 3 — 2 60 Celovec. . 50 — — — — — — — — LETNI IN ŽIVINSKI SEJMI NA ŠTAJERSKEM. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovanimi z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenilo letne in živinske sejme. Dne 8. julija pri Sv. Andreju v Sausalu**, okr. Arvež ; Sv. Jurja ob Pesnici**, okr. Maribor ; v Pišecah**, okr. Brežice; v Oplotnici**, okr. Konjice; na Kapli**, okr. Arvež. Dne 9. j n 1 i j a v Ljutomeru*; v Ormožu (sejem s ščetinarji); v Rogatcu (sejem z rogato živino). Dne 10. j u 1 i j a v Dobovi*, okr. Brežice; na Ptuju (sejem s ščetinarji); mesto Maribor*; v Imenem, okr. Kozje (svinjski sejem). Dne 11. j u 1 i j a v Pobrežju pri Mariboru (svinjski sejem). Dne 18. julija v Rogatcu**; na Planini*, okr. Kozje ; v Šoštanju**; Rogatcu (sejem s ščetinarji). Dne 13. j u 1 i j a pri Sv. Dnhu v Ločah* okr. Konjice. Dne 15. julija v Zdolah**, okr. Brežice. Dne 16. julij a v Ormožu (sejem s ščetinarji); v Radgoni*; v Dob jem*: okr. Kozje. Dne 17. j uli j a pri Sv. Filipu**, okr. Kozje; na Muti*, okr. Marenberg; v Ptuju (konjski in go-vejski sejem in sejem s ščetinarji); v Imenem, okr. Kozje (svinjski sejem). Dne 18. j u 1 i j a v Velenju**, okr. Šoštanj; v Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 19. julija v Artičah, okr. Brežice; Rogatcu (sejem s ščetinarji). Dne 20. julija pri Sv. Marjeti ob Pesnici, okr. Maribor: v Brežicah (svinjski sejem). LISTNICA UREDNIŠTVA. Vojnlk: Tako obširno na noben način ne bo šlo. Saj vidite, kako se borimo s prostorom. In imamo vse polno reči, ki zanimajo splošnost. V izvlečku bomo skušali prihodnjič prinesti. — Vransko, St. Janž na V. g.: Danes nemogoče. Pride! — Obrtna posredovalnica, Celje: Enako! — Sv. Duh pri L.: Danes žal ui več šlo. Pride gotovo! Hvala in pozdrav! — Šmarski okraj: Ono drugo ob prvi priliki, ko bomo malo bolj ,.pri prostoru". Zdravo! — Teharje: S takimi dopisi dotičnega gotovo ne bomo preobrnili. Sicer je pa le veselo, če se kdo s tako vnemo iu doslednostjo drži svoje stranke, ko bi le naši somišljeniki bili vsi tako odločni. Pišite kaj drugo! — Ljubno: Taki prepiri med društvi ne spadajo v liste. Vaše vetrajnarje pa smo zaradi njih nemške komande itak že dovolj „peglali-'. Kaj drugo! — Ribnica: Taka poročila za nas nimajo pomena. Loterijske številke. Trst, dne 26. junija 1912: 63, 54, 8, 19, 20. Line, ,. „ „ ,. 36, 9, 47, 61, 53. Zahvala. Za prisrčne izraze sočutja ob bridki izgubi, ki nas je zadela vsled smrti našega preljubega sina in brata Josipa Zupančiča dež. živinozdravnika v Žalou se iskreno zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem. Posebno pa se še zahvaljujemo onim. ki so spremili našega Jožeta na zadnji poti, pred drugim čast, duhovščini, žalskemu županu g. Jos. Sirci, g. Fr. Robleku, žalskim Sokolom, stanovskim tovarišem pokojnika, zastopnikom slov. akade-mičnih društev „Adrije", „Slovenije", „Tabora" in uredniku Lešničarju ta tolažilne besede na pokopališču. V Dobovi pri Brežicah, dne 28. junija 1912. 434 1 Žalujoča rodbina Zupančičeva. Posojilnico v Mariboru (Narodni dom) razpisuje za šolsko leto 1912| 13 podpore za obiskovalca: 1. obrtne šole v Ljubljani v znesku K 300'—. 2. trgovske šole v Ljubljani v znesku K 280'— ter 3. kmetijske šole v Št. Jurju ob južni žeL v znesku K 280*—. — Prošnje, opremljene s krstnim listom, šolskim in ubožnim spričevalom, je vložiti do 15. avgusta t. 1. v pisarni posojilnice. Oziralo se bo v prvi vrsti na prošnjike iz sodnij-skega okraja Maribor. Načelstvo. 442 2-1 SVETOVNOSLAVNA je amer. 18-kar. zlata double 3® ur idoča rem. žepna ura z sidrom večkrat premirana znamka „SIRENA". Le ta ura ima prve vrste švicarsko kolesje in se ne razloči od zlate nre za 100 K. Za točnost jamčim 5 let. I kos 4 K 85 v, 2 kosa 9 K 50 vin. Nadalje ponujam 1 gloria - srebrno žepno uro za 3 K 70 v. Vsaki uri se priloži eleg. pozlačena verižica zastonj. Brez rizika. Menja se lahko ali denar nazaj. Pošilja po povzetju 441 1 S. Kohane, izvoz ur, JSSftfilS Proda se popolnoma nov daljnogled. Cena 24 K. — Izve se v uredništvu Narodnega Lista. Lepo posestvo med Laškim in Rimskimi toplicami, hiša, marof, sadonosnik, kjer priraste po 10 polovnjakov jabolCnika, vinograd sedaj zapušCen, vsega skupaj 7 joh, se proda za 2800 kron. BL Zupane, brivec, Laiki trg. Za prodajo kmetijskih strojev in orodja, mleCnih centrifung in motorjev se išCejo dobri solidni zastopnjki. — Ponudbe pod „Nlaschine 62073" na anonCno ekspedicijo Heinrich Schalek, Wien I., Wollzeile II._ 409 3-2 Dober jabolčni in hrušovi mošt, liter od 22 — 26 vinarjev, ima za prodati v vsaki množini po povzetju Frane Kau6ič v Studenicah pri PoljCanah. — Vzorci so na razpolago. 408 3-2 lziava. Podpisani Matija Potočnik na Frankolovem sem gospoda Antona Uršiča s popolnoma neopravičenimi očitanji glede njegove službe kot oblastveno nastavljenega zdravnika v svoji nepremišljenosti hudo žalil. Preklicem in obžalujem s tem vse žalitve in se zahvaljum g. Uršiču, da je od tožbe odstopil. Celje, 7. junija 1912. 4ai i Matija Potočnik 1. r. Častna izjava. Podpisani Franc Jager, posestnik v Dolu, okolica Šmarje, obžalujem, da sem g. Antona Uršiča. živinozdravnika v Št. Jurju ob j. ž., dne 10. t. m. v Šmarju pri Jelšah v svoji razburjenosti z grdimi besedami na njegovi časti žalil, ga prosim tem potom javno odpuščanja in se mu zahvalim, da ni vložil zoper mene obtožbe. Šmarje pri Jelšah, dne 19. junija 1912. Franc Žager. 437 1 Slovenski llustrovani Tednik začne 1. julijem 3 912 priobčevati nov roman: J službi kalifa" „V službi Kalifa" je najznamenitejši roman izza vlade Arabcev v Španiji. Ta roman je od konca do kraja zelo zanimiv, tako da bralec nestrpno priCakuje nadaljevanja, ki ga seznanja z vedno zanimivejšimi doživljaji glavnih oseb. V romanu se opisuje usoda jugoslovanskega krist-janskega kraljeviča Stvezinja, ki je bil prijatelj poveljnika telesne straže arabskih kalifov (cesarjev) Wadha el Ameri in usoda kristjanske deklice FATIME. Kot kraljevi odposlanec je Strezinja v sužnji Fatimi spoznal svojo rojakinjo. Fatima se je zaljubila v Strezinjo ter mu je po burnih dogodkih na dvoru kalifa rešila življenje, a on njej zlato prostost. Ta roman je poln zanimivih zapletljajev in pretresljivih prizorov. Roman „V službi kalifa" ni nikak šuntroman, temvef ga je spisal odličen pisatelj dr. Vel. Deželic. Ker priobCuje „Slovenski llustrovani Tednik" slike in opise o zanimivih dogodkih, znaminitih osebah itd. bo gotovo vsakogar zanimal in zadovoljil. ..Slovenski llustrovani Tednik" priobCuje najznamenitejši roman iz jugoslovanske zgodovine ,.V bu^ji in viharju", ki ga novi naroCniki lahko dobe še vsega. Ker bo z julijem t. 1. začel priobCevati tudi roman"„V službi kalifa", bo torej prinašal dva zanimiva jako, privlačna romana. NaroČite si ^Slovenski llustrovani Tednik", ki stane Četrtletno le 2 K.—, polletno pa 4 K. — ! Stanovanje (3 velike sobe, kuhinja, klet, podstrešje itd.) se odda s 1. oktobrom 1.1. v Celju, Dolgopolje št. 1. Dobro idoča pekarija z gostilno zraven državne ceste, vsakdanji izkupiček 110 K. se proda zaradi preselitve v mesto. — Ponudbe pod „Pekarija 110" na upravništvo »Na- Apneni prah tudi za gnojenje poraben, prodaja po najnižji ceni tovarna za kemične izdelke v Hrastniku. 438 2-1 Hiša s trgovino v lepem kraju na Spodnjem Štajerskem z velikim sadovnjakom in vrtom za zelenjavo, se proda pod zelo ugodnimi pogoji. — Vprašanja na upravništvo tega lista pod šifro J. C. 433 6-1 Za birmo! Ves svet strmi! nad največjo, najlepšo, najboljšo in najcenejšo izbiro čevljev vseh barv in vrst za gospode, dame iu otroke, sandale in bele platnene čevlje, ki se dobi samo v največji zalogi in izdelovalnici čevljev: ŠTEFAN STRAŠEK, Celje, Kovaška ulica. Jako redka prilika. Od velike tovarniške zaloge mi je izroCenih v prodajo veliko tisoC krasnih. težkih tigrastih fianelnih spalnih odej z lepim pisanim robom. Odeje so pripravne za vsako hišo, so tople in močne, krog 190 cm dolge in 140 cm široke, Dajte si takoj poslati 4 kose tigrastih fianelnih odej za skupaj K 9-85 z zavijanjem in poštnino vred. brez vsakega doplačila franko po povzetju. Z mirno vestjo lahko trdim, da bo vsak s poši-ljatvo zadovoljen in lahko z zaupanjem naroči. 429 Zamenja se lahko vsak čas. 6-1 Gospodična Marjeta Ahrens, Wlesbaden, Waterloostr. 4. 33 morskih parnikov! 33 morskih parnikov! Avstro-Amerikana, Trst l Redno prevažanje potnikov in blaga v Gr&ko, Italijo, Španijo, Severno in Južno Ameriko. Na potovanju od Trsta v Njujork 6 dni zabavne vožnje skozi Jadransko in Sredozemsko morje Cisto zastonj. Busi plava jama (Dalmacija), Patras (Grško), Palermo (Sicilija), Alžir (S. Afrika) ter sedem dni od Gibraltarja v Njujork: s parnikom ,.Cesar Franc Jožef I." Odhod iz Trsta 27. julija 1912: Iste cene za 13 dnevno vožnjo kakor sicer za navadni prevoz v Njujork. Za krožna potovanja po Sredozemskem morju z velikimi oceanskimi parniki posebne cene.— Podrobne podatke daje: ravnateljstvo v Trstu, Via Molin Piccolo 2 in Kari Kiff-manna nasl., Maribor, Grajski trg 3. v najbližji okolici Celja, je pod jako ugodnimi pogoji naprodaj. Več se izve pri gosp. Antonu Kuhar, Gaberje pri Celju. 414 3-3 »■<><;» A A'. -J I v". yv<; v'v- y >-.,;,.'v>; v- Letošnje poletje stoji v znamenju Bata - čevljev. Pozor na to znamko #> M« V "ve '^'fm' Se dobi povsod. Sprejme se v trajno službo vojaščine prost ekonom. Dopisi na upravništvo „Narodnega Lista4". 415 3-3 Samo K i80 najnovejši amerik. fotogr. aparat „PICOLO". Elegantna in precizna izvršitev; poraben tudi za potovanja in izlete. 4 X 6 cm velik. Poskusna slika in šola, po kateri lahko vsak začetnik takoj tudi brez predznanja fotografira in podobe izdela. Po povzetju za samo K 1*80 pošlje Leopold Schaechter, Wien 619 XVI/2, Lerchenfeldergiirtel 5. 421 1 CROATIA zavarovalna zadruga v Zagrebu: edini domači zavarovalni zavod. Ustanovljena 1884 24 6-4 Telefon Sie v. 25-94 | Podružnica: v Trstu, via del Lavatoio št. 1, H. nadstr. Centrala: Zagreb, v lastni hiši, vogal Marovske in Preradovičeve ulice. Glavna zastopstva: Ljubljana, Novlsad, Osjek, Reka. Sarajevo. Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: 1. Na življenje: 1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti. 2. Zavarovanje dote. 3. Zavarovanje življenske rente. 2. Proti škodi po požaru: 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb in tovaren). 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd.) 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) 3. Zavarovanje steklenih šip. Zadružno imetje v vseh delih znaša............K 2,713.674*13 Od tega temeljna glavnica...............w 800.000*—■ Letni dohodek premije s pristojbinami...........•* 1,363«040|89 Izplačane škode..................... 4,970.238*48 ===== Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. 1 Natančneje imformacije daje Glavno zastopstvo „Croatiae« v Ljubljani (tvrdka Kmet in Slivar) in podružnica „Croatiae" Trst, via del Lavatoio štev. 1, H. nadstropje. Učenca za trgovino z mešanim blagom, z dobrim šolskim spričevalom in poštenih starišev sprejme takoj Anton Pleterski, Kozje. 432 2-1 Edino pristno ■ to 189 44-20 vars4V*no znamko ^iierjeva voda za zobe najboljša za zobe. Se dobi povsod. Steklenica 72 vinarjev. Slikar, pleskar I prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Priporoča se za obilna naročila. Svoji ksvojim! Sprejmem takoj več dobrih pomočnikov Viktor Bevč, Celje Gi*a£ka cesta it. 8. 49 24 90 Največja iznajdba nove ilnVfeP j® žePna nra nConcurrenz" s pravim U.UUt5 švicarskim kolesjem, 30 ur idoča, z emajlno Številčnico, lepo gra-viranim okrovom, z 10-letno garancijo, K 3'90, 3 komadi samo K 10'50. — Če ne ngaja, denar nazaj. — Na zahtevo pošljem gratis in frankfl ilustr. katalog ur, zlata, srebra, urnih delov, vseh vrst orodij, godbenih in galanterijskih predmetov. F. Famm, Krakov, Zieloha-ul. 3—7 (Avstr.) 345 12-10 V najstarejši narodni manufaktnrni trgovini Se vsled smrti gospoda Karola Vanlč v Celju if Narodni dom" prodaja vsakovrstno blago, kakor: moško in Žensko Sllkno, druki, oksforti, platno vseh širokosti, dežniki, nogavice, moderci, kravate itd. po zelo znižani ceni Velika množina različnih ostankov pod lastno ceno! Ivan Rebek, stavbeni in umetni ključavničar, vodovodni instalater (Poljska m. i«> se priporoča sa napravo ie|eznlb ograj, vrat, oken, stopnic ter tilnike, vseli vrst vodovode, vod« Icken- nteže. Celje. Vse po dnevnih cenah. 105 48-23 Celje. » > u i I « - CO O C C 3 Z b 2 * -1 m š = 5 i Š * $ s .« s i 13 luO Trgovina s špecerijskim blagom Glavna slov. zaloga, velika izbira kranjskega vrvarskega blaga n. pr. štrang, uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje itd. Zaloga vsako« vrstnih semen. Slovenci! Zavedajte sel Ivan Ravnikar Celje Graika cesta itev. 21. Na drobno in na debelo. Točna in solidna postrežba. Trgovina z moko in de-;: želnimi pridelki Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, :: firneža in lakov :: Priporočam veliko zalogo svežih mandelnov, rozin^ cveb in orehov. Zaloga rudnin Uih t sklh voda Edino delniško pivovanriško narodno podjetje Delniški družba združenih pivovaren Žalec in Laski trg Svoji k svojim! v Ljubljani Svoji k svojim! priporoča svoje izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo 126 v sodčkih in steklenicah. 47 22 347 Razpošiljalna zaloga 52-9 dalmatinskih vin Glavni trg 8 Celje Glavni trg 8 Ima v svoji veliki zalogi najboljša vsakovrstna dalmatinska vina in razpošilja na veliko in v steklenicah. Črno vino ^Plavac" za slabokrvne in druge vinske špecijalitete se tudi razpošiljajo. I {Zahtevajte cenik!! Piebivalcem v mestu in bližnji okolici se raznaša po hišah od 5 litrov naprej po zmernih cenah. Za naroČila od 56 litrov naprej velik popust. Za naravnost vina se garantira. IV Priporočam svoj vinotoč na drobno. H ■b Južnoštajerska hranilnica v Celju ■ v Narodnem domu. Ojprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre * O dopoldne m jih obrestuje po J^p"* 4 '/a °/o ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlrgateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže Bad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote namena občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 92 52-23 J* ■ H "Tjosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, U za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 11.100 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo pa se je 41.300 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 93.800 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovauje. Slovenci, vlagajte v južnoštajersko hranilnico svoj cerkveni in ustanovni denar in kadar nalagate denar za mladoletne ali varovance, in zahtevajte pri sodiščih, da se naloži denar za mladoletne oz. za varovance izključno le v južnoštajersko hranilnico. Priloga »Narodnemu Listu" št. 27 LISTEK. Češki otok pod nemškimi valovi. Spisala Sokolova. — Poslovenil Š. K. I. Mojster Petriček je še enkrat pogledal novi podplat na visokih čevljih; postavil jih je na klop pod oknom, poleg katerega je stal njegov trinogi stol, odpel si je predpasnik in segel, po klobuk na klinu. »Naj Vojteh odnese te čevlje k Zasmuckemu, velja forint in deset novčičev. Ali naj pride tako] domov in zvečer se naj ne potika po mestu«, je govoril ženi. »A kam greš ti?« vpraša žena. Njeno krilo je bilo polno preobleke za pernico. Krpala je preobleko. »2e se dela mrak, pa se grem malo sprehodit.« »A kako bode z onim?« vpraša ona boječe. Na njenem celem, še ne starem, a vendar že izmučenem obrazu si lahko opazil veliko skrb. »No, kako bode! Selili se bomo«.---]e vzdihnil mojster, pokril klobuk in se obrnil od žene. »Ah, za sveto božjo voljo, kdo bode nam dal tu stanovanje? Ali nismo že dovolj hodili po teh križevih potih?« prične jadikovati ona, spusti delo iz rok in se prime za glavo. »Mamica, prosim vas, molčite...« prične tiho proseč dekle, ki je sedelo kraj nje pri istem oknu pri stroju za pletenje, in potegne mater za obleko. »Lahko rečeš: »molčite!« ji govori mati, čim dalje bolj vzdihujoč. »Kdo se naj oglasi, če ne jaz! Kaj naj samo gledam, kako gremo iz malega še na manjše, ne da bi kaj rekla? Kakšna mati bi bila, če bi pustila, da greste beračit? Kaj naj ostanem gluha in slepa pri tem, ko pravi vaš oče nima srca za vas?« »Mamica!« se zopet začuje od stroja za pletenje. »Z Bogom!« se čuje pridušen glas od vrat, z* katerimi ie izginila sključena Petričkova postava. »Mamica, mamica«, spregovori dekle glasno, Proda se se po ceni 424 3"2 lepa zidana hiša z malim posestvom tik glavne ceste v Savinski dolini, pripravna je za trgovino ali za kakega pokojnika. Izve se pri npravništvu „Nar. Lista". na pol proseč, na pol kažoč na prašen očetov tri-nožen stol, in pritisne vroče čelo na hladno steklo. »Mamica, mamica«, ponovi mati s hčerkinim naglasom. »To se ve, ti braniš očeta! Jabolko ne pade daleč od jablane. Ce bi tudi umrli od lakote, vrgli bi nas takoj na cesto, če bi bilo ie njihovo. A sedaj je že dovolj tega: mera je prepolna! Sedaj bodete videli, da imam tudi jaz trdo lobanjo. Takoj jutri vzamem otroke in jih popeljem naravnost v občinsko hišo, da jih upišejo, kamor hočejo, samo da nas že enkrat puste na miru.« Hči je dosedaj pazljivo zrla na ozko ulico, n <* katero je gledalo pritlično okno njihovega stanovanja. Ko je oče stopil na prag in se neodločno u-stavil pred hišo, kakor da premišlja, na katero stran bi krenil, je stopil za korak v stran, kakor bi se bal, da bi ga ne opazila, ko je krenil na desno; žalostno je kimala z glavo pri misli: »Siromak oče, zopet gre tja. Vselej gre tjakaj, kadar je žalosten, kakor po tolažbo. Žalostna tolažba! In v duhu je gledala, kako pozorno, da bi ga nihče ne videl, stoji v glavni ulici, zroč dolgo v veliko prodajalno, katera je bila nekoč njegova, katere se je veselil, katera je bila njegov ponos. Sedaj, ko je začula zadnje materine besede, se je naglo obrnila. Bledo lice ji je zažarelo, modre oči, ki so ravnokar gledale v ulično poltemo, so se odprle in za-iskrile — in postale so popolnoma črne. Majhni, drobni njen stas, na videz sedemnajstletne devojke, se je vzpel in se zdel višji za pol glave. »Ali, mamica, zakaj tako govorite, ko tega vendar ne bodete storili«, ji reče, ustne so ji trepetale. »Ne bom storila? Bom, bom storila!« odvrne jezno mati. »Za Boga milega, ali nisem že dovolj trpela! Da bi to vedeli moji stariši, v grobu bi st-obrnili! Kako sta varčevala, samo da bi jaz imela dovolj za možitev. Moj Bog, kako sta se veselila, ko je šla nama obrt izpod rok, ko je moral Josip jemati pomočnika za pomočnikom, da je mogel zadovoljiti odjemalce! Kako je še rajna mamica šaljivo govorila, ko je prišla Slavica na svet: »No, Bog je dal blagoslov, srečnih rok sta, petero otrok, deset pomočnikov, za vsako dete dela dvojica! Še bogatini bodete!« Sreča, da jo je Bog kmalu pokli- cal na oni svet, da ni dočakala, kakšni bogataši smo postali! Kako se je vse to preobrnilo, in še tako naglo!« »Ali oče vendar ni kriv tega«, reče dekle. »Ni kriv«, ponovi za njo mati, »a bil je svoje-glaven, pa vas ni hotel dati v nemško šolo vkljub vsem grožnjam, vkljub nasvetu gospoda botra in druge gospode, ki so tudi Čehi.« »Vedite, mamica, pravi Cehi so bili na očetovi strani in so odobravali njegovo postopanje, sicer bi bil pri njih izgubil ves ugled, če bi bil drugače postopal! A oni, ki so očetu drugače svetovali, so slabi Cehi! Gospod Cafrtal, gospod Schestatschek, gospod Kramarž!« je izgovarjalo dekle, napenjajoč prezirno spodnjo ustno. »Spremenili so svoja poštena češka imena: Zavrtal, Seštašek, Kramarž. In od teh naj bi si dal oče svetovati!« »No, da, ni si dal, Bog obvaruj«, je odgovorila razdraženo mati. »Saj se mu tudi pozna! Botrina Polda in Liza bodeta kmalu nevesti po dvajset tisoč, a jaz tebi niti blazine ne morem preobleči. Ah, moj Bog, zakaj sem tako nesrečna, da nimam niti perila za hčer, a kaj še, da bi mogla misliti na kako pomoč za njo!« in mati je udarila v jok. »Ali prosim vas, mamica, zakaj si navaljujete kamen na srce? Saj ne potrebujem nobenega perila. Ali imate morda za me ženina?« se nasmeje de-vojka in pogladivši mater po rokah, s katerimi si je bila zakrila obraz, je skusila obrniti govor na šaljivo stran. »Saj za me se vendar tako ne mudi? Saj imam šele sedemnajst let in večkrat mi rečete, da sem otročja, da se v marsičem ne razlikujem od Bla-ženke, kaj ne? In tako dete hočete omožiti?« »Tona, ti v resnici nimaš pameti, ko tako govoriš«, reče mati, ki se ne da pripraviti iz vzdihovanja. »Seveda, ti se lahko smejiš, ali danes, draga moja, ženini gledajo samo na denar, in ko se nt boš mogla omožiti, ker ne boš imela ničesar, tedaj boš sprevidela, da je imela prav tvoja mati.« »No, no, mamica, raditega me pa gotovo ne bode bolelo srce, to mi lahko verujete«, zamahne dekle z glavo tako ponosno, kakor bi bila oblečena v najfinejšo svilo. (Dalje sledi.) ©&© O©© 666 uw AAA UVt7 ©©© fiAft Super fosfati mineralični in animalični, najpreizkuše-nejša, najzanesljivejša in najcenejša fosforna gnojila za vse W vrste zemlje "^Pi Vsebina strogo zajamčena. Najsigurnejše in najhitrejše oživljenje pašnikov; bogata žetev krme, bogate 18 na fosfornokislih soleh. 30-16 Superfosfat "Vi povzroči pri žitn in sočivjn najpopolnejšo tvorbo zrn in poplemenitenje sadeža, tako tudi pri krompirju, repi itd. amonijakove, kalijeve in soliterne W superfosfate prodajejo vse tovarne umetnih gnojil, trgovci, kmetijske zadruge in društva. Osrednja pisarna: Praga, Pfikopi 17. ©©© es© e©© QQQ OOOOO OOOOOOOOOOO0O666666666666666 66666000000 0000066666000666600000 OOOOO OOOOOO OOOOO66666©OOOOO OOOOOO f Stanje hranilnih vlog nad 6 milijonov K Posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastni hiši ,.Narodni dom" v Celju. Rezervni zaklad znaša nad 360.000 K Hranilne vloge sprejema na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 4 V2 od sto brez odbitka rentnega davka. Vloge v tekočem računu sprejema ter jih obrestuje po 4V2 od sto od dne do dne. Čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko poljubno razpolagajo s čeki o svojem imetju. Eskomptuje in vnovčuje menice, kakor tudi nakaznice na vsa mesta. Posojila daje na osobni in hipotečni kredit po ugodnih pogojih. 32 26-15 šivalni stroj 20. stoletja Kupujte samo v naših trgovinah ali po naših agentih. SINGER Co., akc. dr. za šivalne stroje Celje, Graška c. 33; Maribor, Gosp. ulica 32; SIoy. Gradec. Glavni trg 46. Svarilo pred zamenjavami! Vse od drugih trgovin za šivalne stroje pod imenom „Singeru po-nujani stroji so posneti po enem naših najstarejših sistemov, ki daleč zaostaja za našimi novimi sistemi šivalnih strojev v konštrnkciji, uporabnosti in trpežnosti. 31 -7 Na vprašanja vedno zaželjeai odgovor. Vzorci za vezenje, gačenje in šivanje gratis in franko. £ H j ■n^ffiTMr ■ Enaintrideseto upravno leto. ■ '-'MHSrtiSr*' L POSOJILNICA V M AHI ISOIiU V LASTNI HIŠI V NARODNEM DOMU. - - Hranilne vloge sprejema in jih obrestuje: na vložne knjižice po 41/*°/o in 41/2°/o. v tekočem računu po 41/4°/o oziroma po dogovoru. — Rentni davek plačuje posojilnica sama. — Posojila daje: na hipotekami kredit in zastave vrednostnih listin oziroma knjižic po 51/4%, na hipotekami kredit s poroštvom po 53/4%> na osebni kredit po 6%- Eskomptuje menice ter daje kredit trgovcem in denarnim zavodom v tekočem računu. 58 12-7 ■"aViViViVBVBVAVBV^^VB" m ■ ... ■ Popisi. Iz Žalca. Pred 14 dnevi so pokopali v Žalen Halma, bivšega posestnika zgodovinskozna-nih Govč, kjer so si nekdaj slov. protestantje Savinske dolino pozidali svojo cerkev. O življenju tega moža nimamo mnogo povedati, pač pa o njegovi smrti. — Ko je prišel nekdo naznanjat v žalski farovž Halmovo smrt ter prosil provi-zorja Schreinerja, da Hnsti rajniku zvoniti, vprašal je krščanski mož, kdo da bo vse to plačal, in ker je vedel, da je ži>el Halm v slabih razmerah, je zahteval denar za zvonenje in pogreb vnaprej. Sele, ko je dobil denar, je pustil, da se je zvonilo. — To je sicer navadna epizoda, ki se kaj pogosto dogaja po naših slov. farovžih, in ne omenjali bi je, da ni bil Halm klerikalec in za časa državnozborskih vjlitev vnet agitator za kaplana Korošca. Ko je pa ležal težko bolan in brez vsake pomoči v zapuščenih Govčah, bil bi menda umrl lakote, da se ni spomnila ubogega trpina biaga duša, ki vedno in povsodi, brez najmanjšega hrupa opravlja pri trpečih dušah delo Samaritana — gospa Roblekova. — Klerikalci ga niso poznali več bolnega, pač pa dobro, ko je bil še zdrav in airicator kaplaua Korošca proti — Robleku! Niti zvoniti bi mu ne bil pustil naš provizor in pokopal bi ga bil kot ubogo živinče, ki pogine v obcestnem jarku, da ni dobil plačan pogreb v naprej. Gospod provizor, delate li to v smislu besed Kristovih, ki je bil oznanjevalec ljubezni in je iz ljubezni do ubogega človeškega rodu daroval svoje življenje? — Pa kaj vara in vsem duhovnikom danes mar Kristus in njegove besede! Vi poznate vse boljšega boga, to je polna farovška malha, človeka pa le tako dolgo, dokler je molzna krava in vam isto polni. Gornjigrad. V št. 64 smrdljive ..Straže" je začivkal naš človekoljubni in pristno klerikalni ccrkmošter Anton Rojten, po domače Krtina, kovač v Gornjem gradu. Spravil se je nad našega organista domačina, ki ni druzega zakrivil, ko da ne mara njegove dečle za p. vko. Ker zan kovač rabiti samo kladivo, ne pa pero, se je zatekel k „častitemu" gospodu kaplanu Rabuzu, ki se je po „opravkih" oglasil pri njem in mu skoval pobalinski dopis. Koliko šnopsa in čaja je dobil za skrpucano surovost, še ni znano, pač pa se oba hudo lažeta. Tako trdi Krrrtina, da je bila služba organista mesca oktobra lansko leto odpovedana, v resnici je pa organist sam službo odpovedal. Krrrtina si upa trditi, da ni hotel organistu kruha odjesti. Možakar, ali imaš tako slab spomin ali se tako lažeš, da sam sebi verjameš? Ali niste imeli seje ključarjev in je neki Krrrtina predlagal, naj se organistu plača zniža ali nekaj odtegne? Na ta način bi ga ujezili, da bi službo odpovedal. Krrrtinova gospa vejo celo, da se mu na mesec odtegne 20 K in mu še ostane 20 K, ne ve se ali Za življenje ali smrt. Zakaj pa o zadevi organista ne sklepajo vsi ključarji, ampak samo Krrrtina in Mrrrkuš? Če to ne zaleže, imamo še mnogo zaloge za prihodnjič. Iz Laškega t**ga. Srečni smo mi laški Slovenci. Živimo kakor angelci, dobro se nam godi, napredujemo. Zavedni smo, da je veselje. Hodimo na nemške veselice, in če tudi enega od nas vun vržejo, mi drugi še ostanemo. Seveda saj smo tvorili polovico vseh udeležencev, torej pravzaprav slovenska veselica. Logično, kaj ne, g. urednik?! — Ali n. pr.: Mi Slovenci imamo baje v pivnici § 11. slovensko gostilno. Ob priliki gledališke predstave je zvečer po prireditvi sedelo v gostilni še več Slovencev. Pa Vam prihruje notri 7 celjskih hajlačev, kričijo heil in tulijo Wacht am Rhein. — Gostilničar, opozorjen, naj vendar ne trpi, da se njegove stalne slovenske goste izziva, odvrne, da oni ravnotako plačajo kot mi, In tulili in izzivali so dalje. Potem pa še naj kdo reče, da se nam laškim Slovencem ne godi dobro. Naša društva spijo, udov je komaj za odbor. Mlačnost in mržnja do narodnega dela. vsepovsod. Ciril-Metodova podružnica je sklenila napraviti letos velik kres v zvezi z veselico petjem, slavnostnim govorom itd. A stvar brž že zopet spi. Vzdramite se. ki se čutite še Slovence. Pristopite vsaj, ki imate veselje do petja, k novemu pevskemu zboru, ki nastopi prvič pri kresni veselici. Aškerc, Vaš bližnji rojak. Vas iz groba zove na delo! — Okoličan. Sv. Miklavž na Polju. Naš župnik Drofenik si je pač dobro v srce zapisal besede dr. Kreka, da si mora vsaki večer vest izprašati, če je dosti sovražil „liberalce". Pri vsaki priliki so mu liberalci napoti; zdaj že v šoli otrokom naprednih staršev slabša spričevala piše kakor onim od klerikalnih. Če bi se toliko brigal za cerkev kakor za politiko, bi vsaj na zvone nove vrvi kupil, ker so že sami vozli, da se že skoro zvoniti ne more. Tabernakelj je že tri mesce odklenjen, ker ne da ključavnice popraviti. Vse to je knezoškofu naznanjeno. Cerkovnika, ki je v lepem redu cerkev držal, je nagloma brez odpo- vedi odpustil; zdaj je nastavil nekega čevljarja za mežnarja in organista, ki ne zna niti orglati ne zvoniti, pa v njegov rog trobi, in njegov oče je hud klerikalec. Potem pa tudi nič ne dene, če zvone ubije ali orgle potre, saj so farani za plačati, kteri ne bo, bo pa dobil eksekutorja na vrat. Pa apamo, da bo skoraj župnikova odhodnica. Če ne dobimo boljšega župnika, bomo pa Koma-rovega Mihaleka pozvali za župnika. Liberalec iz Suhega potoka. Stranice. V 25. številki „Slov. Gosp." me neki — sicer dobro znani — zagrizenež na skrajno surov način napada radi volitve v konjiški okrajni zastop, češ, pri tej volitvi se je spoznalo, da sem štajercijanec in da sem se vsled svojega mišljenja potegoval za izvolitev štajercijanca. Nimam namena, da bi se branil, hočem le resnici na ljubo povedati sledeče: Občinski odbor občine Stranice me je izvolil kot volilca za omenjeno volitev z namenom, da bi se potegoval za izvolitev zastopnika iz tukajšnje občine, kar bo jnenda vsakomur umljivo. V predpripravah za to-Jvolitev se je od večih strani naglašalo, naj se pri tej volitvi ne ozira na stranke, ampak le na narodnost, kar dokazuje tudi dejstvo, da se je sprejel v kandidatno listo brez vsakega ugovora tudi loški g. župnik, česar še do sedaj kmetski volilci pri volitvah v tukajšnji okrajni zastop niso storili, — in da so se izvoljeni kandidatje, ki pripadajo klerikalni, oziroma — mogoče — slogaški stranki, od vseh volilcev podpirali. Ko se je pa hotel spraviti v zastop mož, ki je nekoliko drugačnega mišljenja, je seveda nastal ogenj v strehi pri ljudeh, ki bi radi povsod komandirali in ki se za volitev sploh niso imeli ničesar brigati, ker jim ni nobena občina poverila zaupanja. Razumem, da bi se mi lahko očital narodni greh, ako bi bil Mat. Fijavž, ki je po mnenju dopisnika le slučajno žnpan in načelnik krajnega šolskega sveta v Stranicah, v resnici štajercijanec, kar pa ni res, ker je imenovani v prvi vrsti obče spoštovani kmet in še le prav nazadnje strankar ter naročnik edino ..Narodnega Lista", in ima le to ..slabo" lastnost, da. se ne vda prisilni politiki. Iz omenjenega napada se sliši, kakor bi se silno trudil za izvolitev že imenovanega Matije Fijavž-a in kakor bi bil radi svojega neuspeha skrajno žalosten! Odkrito bodi povedano, da sem ostal z ozirom na to, da je ta volitev pri danih razmerah le malenkostnega pomena, radi svojega neuspeha popolnoma ravnodušen in da me dopisec z omenjenim napadom nikakor ai razburil, nasprotno, še dobro se mi je zdelo, da se natančno spoznamo, in se zahvaljujem za kratko, a dobro šolo. Po mojem mnenju bi bilo bolje, da bi se gospodje rajše pobrigali za volitev okrajnega zastopa v drugih skupinah, — pa ne mislim očitati! — Dopisec omenjenega napada si naj nikar ne misli, da mu bom sledil v surovosti, pa če hoče, se lahko potom časopisja še kaj več pogovoriva, saj gradiva bi se že našlo! Ferdo Bobič, nad učitelj v Stranicah. Dekle zelo bi glave z izvrstnim šolskim spričevalom, pridna in poštena hči kmečkih staršev, lepega vedenja, zmožna tndi nemškega jezika, želi priti h kaki boljši meščanski rodbini, ki bi jo vzela za svojo ter jo dala študirat. Ona bi jim poleg tega opravljala razna dela v gosposkih sobah in kuhinji. Želi biti zvesta in pridna in delati dobrotnikom le veselje. — Ponudbe pod „Pridnost" na naše npravništvo. 5-8 413 3-3 A I. 136/12. 6 OKLIC. Dne 1. majnika 1.1. je umrla v Celju gospa Avgusta Krajnc rojena Bratanič. Poživljajo se s tem vsi oni, katerim je bila imenovana zapnstnica krstna ali birmska botra, da se do 1. avgu«ta t. 1. ali sami ali po svojih postavnih zastopnikih oglasijo pri tej sodniji ali pri kuratorju dr. Šandorju Hrašovec, odvetniškem kandidatu v Celju, ter istočasno prinesejo krstni list, domovnico in potrdilo župnišča v Št. Ilju, da jim je bila ra na gospa Avgusta Krajnc v resnici krstna oziroma birmska botra. C. ki', okrajno sodišče v Celju. o (Id. I. dne 12. junija 1912. Prva Južnoštaj. kamnoseška industrijska družba v Celju Mnogoštevilna zalogai nagrobnih spomenikov iz različnih vrst marmorja, granita i. sienita. Nova ulica il, zraven slov. šole. Edino nar kamnoseško podjetje. 30 Lastniki: ia-7 Rob. Diehl, Ant. Kolenc in Fr. Strupi. Izvrševanje vseh cerkvenih stavbenih dal s strojnim obratom. Nagrobne «r vence -5 v raznih velikostih in cenah s ™ trakovi in brez trakov ima v zalogi Zvezna trgovina (Goričar & Leskovšek) v Celju. 27 12-7 NaroČila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov: Zvezna trgovina, (Goričar & Leskovšek, Celje SIE SI J R. DIEHL, priporoča svojo veliko zalogo do in a žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i., domačega koniaka.