Ameriška Domovina rorž~ AMCRICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., FRIDAY MORNING, OCTOBER 17, 1952 LETO Lili —VOL. LIII ZELO ZANIMIVI SPOMINI NA DEUVSKO SKRBSTVO “Proizvodnja se viša takrat, kadar stoje pred vrati tovarn vrste brezposelnih delavcev. — Takrat se tudi dobi od delavcev njihova polna dnevna produkcija.” , NEW YORK. — Mrs. Roosevelt, znana bojevnica za social-• no pravico, je zapisala pretekli teden v svoji koloni: “Gen. Eisenhower ne daje ljudstvu kredita za sposobnost razumevanja današnje situacije.” Mrs. Roosevelt je bila vznemirjena nad generalovimi praznimi obljubami, ki jih daje, samo da bi dobil glasove. .“Za generalovimi govori o a-meriški ekonomiji tiči filozofija nekaterih naših velikih industrija! cev — ne mnogih, hvala-bogu, pa vendar nekaterih”, je rekla dalje Mrs. Roosevelt. Oni dan sem slišala nekoga, ki je dejal, da bi se čutil srečnega, če bi videl vrsto delo iščočih ljudi pred svojo tovarno, ker potem bi res lahko pričakoval, da bi dobil od vsakega delavca dovolj produkcije za njegovo plačo.” Sladki spomini, Ali nam bo to priklicalo v misli kake spomine? Sladke spomine? Poglejmo! Winthrop W. Aldrich, preds. Chase National banke, je dejal (New York Times, 3. jun. 1949): “Korektivne recesije (zastoj dela) so potrebne in se jih ni bati.” Mr. Aldrich je eden originalnih in najmočnejših podpornikov gen. Eisenhower j a). Wall Street Journal (dne 5. jun. 1947): “Mila recesija (zastoj dela) bi bila dobrodošel gost.” Kdaj so zlati časi “Barron’s”, trgovski in finančni tednik, ki reprezentira stališče velikega businessa (14. marca 1949): “Produktivnost se zviša, kadar je pred vrati tovarne vrsta delavcev, ki iščejo delo. . . Edini način, da se dobi od delavca polna vrednost njegovega dnevnega dela, je, če grozi glad njegovim otrokom”. The National Ass’n of Manufacturers (The American Individual Enterprise System, stran 969): “Kritiki naše politike so v krivem, ko pravijo, da bi bilo zaželjivo, če bi se ves čas rabilo vso našo opremo produktivnosti. . . ” Kazalec na uri je mogoče ustaviti, — časa ne! Tu imate torej stališče važnega dela ameriške industrije v vsej njeni razgaljenosti, ki misli, da je dober “biznis” zanjo, če ni dovolj dela za vse. Ampak to stališče pomeni glavobol, revščino, skrb in slabe čase za povprečnega delavca. To so le sladki spomini na čase, ki se nikoli več ne vrnejo! Kazalec na uri lahko še tako zadržujemo in potiskamo nazaj, toda teka časa ne bomo ustavili! Čim prej se bodo vsi poklicani in nepoklicani činitelji tega zavedli, tem bolje bo! IZJAVA VODITELJA Jutri, v soboto, ob osmih zvečer, bo v Slov. društvenem domu na Recher A ve., prireditev (card party) v namen, da se finančno pomaga pri izvolitvi Franka J. Lauscheta za governor) a države Ohio. Mr. Michael Spino, vardni vodja v Euclidu, sporoča, da bo prireditev posetil tudi sam governor, če pa mu ne bo mogoče, VARNOSTNE AGENCIJE Če bo prihodnji predsednik tako sodeloval z agencijami, kakor je sodeloval preds. Truman, si ameriško ljudstvo lahko čestita, je rekel general Bedeli Smith, načelnik inteligenčne varnostne službe. Razne drobne novice PHILADELPHIA. V remenski prerok pravi: OBSODBA NIXONOVE IZJAVE Ugledni juristi obsojajo Nixonovo izjavo, — da Stevenson ni usposobljen za predsedništvo. NEW YORK. — Sen. Richard M. Nixon, podpreds. kandidat republ. stranke, je obtožil gov. Stevensona slabe presoje v slučaju zadeve Algerja Hissa, češ da je bil Stevenson slep na-pram komunističnim grožnjam in nevarnostim. Dejal je, da je Stevenson podprl Hissa ob času, ko so bila znana vsa dejstva glede tega uradnika drž. depart-menta. Stevenson je glede His-sovega karakterja izjavil, da je dober. NEW YORK. — Odvetniki, med katerimi so najimenitnejša imena ljudi, — predsedniki odvetniških zbornic, ambasadorji, John V. Davies, dem. predsedniški kandidat v 1. 1924 in drugi, izjavljajo, da ni governor Ste-venSon storil nič drugega ko to, kar bi storil vsak državljan, ki bi bi vprašan po podatkih osebe, katero pozna. Nixona je poznal Stevenson samo iz poljedelskega departmenta, kjer sta bila oba uslužbena. Zlasti obsojajo juristi v svoji izjavi Nixonovo trditev, češ da je Stevenson “prostovoljno” pričal, kar ni res. K pričevanju ga je po-jzval Hissov odvetnik; če bi se 1 Stevenson ne bil odzval, bi ga poklicalo k pričevanju sodišče. ----o--- Jugoslavija zahteva odpoklic diplomata LONDON. — Oficielna jugoslovanska agencija Tanjug poroča, da je jugoslov. vlada zahtevala od Bolgarije naj odpokliče svojega diplomata Ivanova Ka-stova. ga bo zastopala njegova sopro-1 Walter Bedell Smith, načelnik ga, Mrs. Jean Lausche.. Navzoč, Centralne inteligenčne agencije, bo tudi kandidat za zveznega je izjavil, da bo imela ta dežela senatorja Mr. Di Sale in več drugih odličnih govornikov. Po kratkem programu bo v veliki dvorani ples in prosta zabava. Rojaki so naprošeni, da se v velikem številu udeleže te prireditve. Pregled verstva kaže, da 99% Amerikancev veruje v Boga malo skrbi” v boju proti komunistični infiltraciji, če bo prihodnji predsednik tako koope-riral z varnostnimi agencijami, “kakor je kooperiral predsednik Truman.” Bivši ambasador v Sovjetski zvezi, ki natančno pozna komunizem v njegovi teoriji in praksi, saj ga je proučeval v njegovem samem leglu Moskvi, — je bil vprašan tudi o njegovi prej- General odkriti v sami Centralni inteligenčni agenciji, in sicer pri njenih zunanjih operacijah.. Toda v to penetracijo niso bili zapleteni ameriški državljani. V odgovor, da so njegovo prejšnjo izjavo izrabili v njegovi politični kampanji, je Smith odgovoril: “Jaz nisem politik in nimam političnih zvez ali nagnjenj. Jaz poznam in gojim največje spoštovanje do obeh predsedniških kandidatov in bi želel opomniti, da bo moral prihodnji predsednik, pa naj bo že demokrat ali republikanec, so- šnji izjavi, ko je rekel, da je ko- delovati z istimi varnostnimi a- munizem infiltriral celo njegovo lastno agencijo. Dejal je, da Pregled je posledica izpraše-jje tista njegova izjava temeljila vanja Amerikancev po vsej na možnosti, “da je neizogibno, da se na en ali drug način, ob tem ali onem času, ne bi izvršila komunistična penetracija v organizacije varnostnega tipa.” Izjavil je, dg so bili komunisti gencijami, ki zdaj obstojajo. In eden kot drugi bo naletel na iste težkoče. Ako bo eden ali drugi kandidat oziroma predsednik tako iskreno sodeloval s temi agencijami, kakor je sodeloval predsednik Truman, tedaj si ameriško ljudstvo lahko čestita.” deželi. NEW YORK — Poročilo vse-ameriškega pregleda naznanja, da veruje v Boga 99 odstotkov ameriškega ljudstva. Poročilo dostavlja, da samo en odstotek ljudi ne veruje v obstoj Najvišjega Bitja. Iz poročila je dalje razvidno, v SOVJETIJI izhaja list “Čas- te”, ga je opomnil poslovodja ob da ženske skoraj sto-procentno titljivi”, ki povzroča glavobol in slovesu. — “Gotovo”, je odgo-verujejo v Boga, dočim samo 98 jezo sovjetski tajni policiji. List voril Černov. odstotkov moških. V tem pre-j izrakija šalo in dovtip kot poli-gledu, ki je prva ekstenzivna tj^no orožje v boju proti komu- Svan černov pošilja iskrene pozdrave . . . študija o verstvu Amerikancev, je bilo ljudstvu oz. posameznikom stavljeno enostavno vprašanje: “Ali verujete v Boga?” T:sti, ki so odgovorili “da”, nizmu v Sovjetiji in drugod za železno zaveso. “Literarna revija” v Moskvi rohni proti “zlim lažem in našo bili potem vprašani: “Kako tolcevanju tega tako zvanega močna je vaša vera? (a) Ste humorističnega lista”, toda vse absolutno gotovi, da je Bog? (b) njeno rohnenje je zaman: vsako soboto se list redno pojavi. Nedavno je objavil ta list to zgodbo: • 1 Neka velika tvrdka v Moskvi je poslala svojega najboljšega Dokaj gotovi, da je? (c) Ne popolnoma gotovi, toda mislite, da je, in. (d) Niste gotovi da je, niti da ga ni?” Od skupnega števila jih je bilo 87 odstotkov popolnoma go-' zastopnika, Ivana černova na tovih, da je Bog, 10 odstotkov j ^rg0VS^0 potovanje v Vzhodno dokaj prepričnih, dva odstotka j Evropo. “Pa pridno nam piši-ne take trdno prepričanih, in en odstotek sploh neprepričanih. MAJmEJS£lf£§TI ZDR. NARODI, N. Y. — Državni tajnik Acheson je pozval včeraj Združene narode, naj ostanejo trdno Združeni in z močnim srcem v skupnem boju proti komunistični agresiji v Koreji, dokler ne bo doseženo pravično premirje. WASHINGTON. — Danes je na štrajku že kakih 150,000 pre-mogarjev, ki nočejo iti na de- Kot prva je dospela njegova karta iz Bukarešte: “Najlepši pozdrav iz osvobojene Romunije. Ivan Černov.” Pozneje karta iz Budimpešte: “Najlepši pozdrav iz osvobojene Madžarske Ivan černov.” Za to karta iz Prage: “Najlepši pozdrav iz osvobojene Češkoslovaške. Ivan černov.” Nato pa dolg, več tednov trajajoč presledek, dokler se ni pri poslovodji spet javil pismonoša s karto. Bila je razgledka iz New Yorka, na kateri je bilo zadnje poročilo: “Najlepši pozdrav od osvobojenega Ivana Černova.” Gromiko; Korejski Gov. Frank J. Lausche problem bodi prvi na v Cuyahoga okraju razpravi Zdr. narodov Danes večinoma oblačno in hladno. Oblačno, toda ne mrzlo ponoči. Važni dnevi svetovne zgodovine Obsodba saboterja REGENSBURG, Nemčija. — Sodišče ameriške visoke komi-j sije je tukaj obsodilo na štiri le-I ta zapora 18-letnega Hermanna | Kohlbecka zaradi nameravane sabotaže. Dne 17. okt. 1777: kapitulacija generala Burgoyne-a pri Sara-togi. Dne 18. okt. 1783: Kongres je demobiliziral ameriško armado. Dne 19. okt. 1933: Izstop Ne:n-čičje iz Svetovnega sodišča in Zveze narodov. Sovjetski inženirji v Tibetu KALIMPONG, Indija. — V Tibet so prispeli sovjetski inženirji, ki bodo pomagali Kitajcem pri gradnji cest. S seboj so pripeljali tudi moderne potrebne stroje. Zbor napeto čaka, kaj bo ime! povedati glavni sovjetski delegat Andrej Višinski. ZDR. NARODI, N. Y. — Andrej Gromiko je v sredo zahteval, da pride Vprašanje korej-lo ker odbor za stabilizacijo ske vojne kot prvo na razpravo mezd še ni odobril njihovega pri Zdr. narodih, zvišanja mezd, ki znaša $1.90 na dan. NA TRUMANOVEM VLAKU. —Predsednik Truman je včeraj izjavil, da če gen. Eisenhower res ve za sredstvo ali pot za naglo končanje korejske vojne, je njegova dolžnost, da to razodene takoj, da ™anJseg'a ,se ohrani življenja nadaljnih devmh sovjetskih namenov, ra- Lester B. Pearson, delegat iz Kanade, predsednik zbora in odbora za vodstvo zborovanja, je izjavil, da bo vsak odbor sam odločil svoje lastne zadeve, nakar je Gromiko utihnil. Governer, ki kandidira za četrti termin, navaja rekorde svoje administracije. CLEVELAND. — Governer Lausche je bil včeraj v Cuyahoga okraju, kamor ga je privedla pot njegove kampanje. Charles P. Taft je tudi pričel s svojo dvodnevno kampanjo v tem okraju. Governer Lausche pa je ostal v mestu in okraju, ki je njegov domači okraj, samo en dan. Lausche, ki kandidira za četrti governerski termin, kar je doslej tako v državi kot deželi nezaslišano, se sklicuje na svoj rekord oz. na rekord svoje ad- ameriških vojakov. Sovjetski delegat ni dal naj- , , „ igljaja glede toza- ministracije v pogledu farmarjev, glede katerih si je admmi- zen CLEVELAND. - Danes zvečer tak“i sPraviti na dnevni red, to ob osmih bo nastopil v WHK J* “ Pred ''Obtviunl 1 novem-Studio One, Vincent Hallinan, kandidat progresivne stranke za predsednika. Imena ima v nedeljo 19. okt. v .... -----—.. . , cerkveni dvorani v Barbertonu tega, da hočejo tod^prašanje stl^ci]a ze'O prizad eva a, g ^ pop svoj0 seja Naj m te i Banket s plesom— Podružnica št. 10 SŽZ praznuje v soboto 18. oktobra zvečer v Slov. domu na Holmes 25-letnico svojega obstoja z banketom in plesom. Igra Vadnalov orkester. Začetek ob sedmih. Poroka— V soboto ob osmih se bosta v cerkvi sv. Lovrenca poročila Miss Agatha Silbitzer, hčerka Mr. in Mrs. Frank Silbitzer na 10513 Reno Ave., in Frank Basa, sin Mr. in Mrs. John Basa, 9202 Plymouth Ave. Bilo srečno! Šesta obletnica— V torek 21. okt. ob sedmih zjutraj bo v cerkvi Marije Vnebo-vzete sv. maša za pok. John Tomažiča v spomin 6. obletnice njegove smrti. 31. obletnica— V nedeljo ob 11:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Franka Černelič v spomin 31. obletnice njegove smrti. Redna seja— Nocoj ob osmih zvečer se vrši redna mesečna seja Društva Baraga dvor št. 1317 Katol. boršt-narjev. Asesment lahko plačate že od 6:30 dalje. Sestanek— Štajerski podporni klub vabi vse člane in prijatelje na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo 19. t. m. o štirih popoldne pri Megliču na 1167 E. 77 Ct. Seja— Društvo Slov. dom št. 6 SDZ ima nocoj ob 7:30 sejo v navadnih prostorih. Rojstni dan— Naša zvesta naročnica Mrs. Mary Hace z 1153 Norwood Rd., praznuje v soboto svoj 72. rojstni dan. Čestitamo in na mnoga leta! Na obisku— Mr. Joseph Mohar in njegov sin Frank, katerima je nedavno umrla žena oz. mati, sta prišla iz Montane obiskat svojega sina oz. brata Josepha Mohar Jr., ki živi na 2103 Warren Rd. V našem mestu ostaneta tri tedne. Sestanek — Jutri ob 6:30 zvečer bo sestanek Slov. kat. starešinstva v Art Colony na 115 Euclid Ave. Kipar France Gorše bo predaval o moderni umetnosti. Vabljeni tudi vsi akademiki in prijatelji umetnosti. Seja— Nocoj ob 7:30 je pri Antonu Grdini St. na E. 62. St. seja Odbora za graditev Kat. doma v Gorici. Zenith TV— Brodnick Bros. na Waterloo Rd. ima v zalogi TV znane znamke Zenith. Natančnejše berite v oglasnem delu lista. Rojenice— Allen in Louise Filipič se je rodila zala hčerkica. Oče se nahaja na Havajih. S tem sta postala’Mr. in Mrs. Albin Filipič, 14505 Woodworth prvič stari oče in stara mati. častitamo! K okolice Clevelanda utrpeti svoj stari talar, naj sporoči to na upravo Ameriške Domovine, ki bo potem dopis izročila posredovalcu prošnje. Preslana operacija— Mrs. Agnes Pirc, 16102 Holmes Ave. je bila pred dvemi dnevi operirana. Nahaja se v Charity bolnici soba 358. Zdaj se počuti dobro in jo njene prijateljice in znanke lahko obiščejo. Miklova Zala— Nocoj ob 7. uri naj bodo vsi igralci Miklove Zale na odru S. N. Doma, ker se bodo slikali v kostumih, kakor bodo nastopili v nedeljo 9. nov. Prosi se pa, da takrat ne hodijo v S. N. Dom tisti, ki k igri ne spadajo. Vstopnice za igro se dobe v slaščičarni Oražem. Novi grobovi Frank Fortuna Po 6-letni hudi bolezni je preminul Frank Fortuna, star 69 let, stanujoč na 14211 Thames Ave. Soproga Mary mu je umrla leta 1937 in druga soproga Angela pa leta 1946. Tukaj zapušča 4 otroke : Mrs. Mary Zakrajšek, pri kateri je stanoval, Mrs. Frances Špenko, Frank in Anthony, 6 vnukov, brata Anthony v Forest City, Pa., in več sorodnikov. Rojen je bil v vasi Selo, fara Mirna na Dolenjskem, kjer zapušča brata Janeza, tri sestre, Frances Fortuna, Rozalija Zakrajšek, in v Avstriji pa Antonijo Mežnar ter več sorodnikov. Tukaj je bival 49 let in je bil član društev Mir št. 142' SNPJ, Kras št. 8 SDZ in Waterloo Camp št. 281 WOW. Zadnjih šest let je bil v pokoju, poprej pa je delal pri Fisher Body Co. 21 let. Pogreb se vrši v ponde-Ijek ob 8:45 iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St., ter v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30, nato pa na Kalvarija pokopališče. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v soboto popoldne ob 2. uri. Antonia Suhadolnik ’ Včeraj popoldne je umrla na domu, 1159 E. 58 St., Antonia Suhadolnik, roj. Krumberger, stara 59 let in doma iz Mokronoga na Dolenjskem, odkoder je prišla pred 31. leti. Zapušča moža Franka, pastorke Franka, Louisa, Frances Schultz, William in Anthony ter sestro Mary Yavomik. Bila je članica Maccabees Carniola Hive No. 493 T. M. Pogreb bo v ponedeljek zjutraj ob 9. uri iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30 in od tam na Calvary pokopališče. Truplo bo položeno na mrtvaški oder jutri zjutraj ob desetih. Ko se izkade duhovi. . . KNOXVILLE, Tenn. — Tu- Seja v Barbertonu- kajšnje sodišče je ločil° zakon Zveza društev Naj svetejšega, 33-letne Ruth Merrell Franklin, ki je v ponedeljek ob štirih po- MOSKVA. — Novi centralni odbor komunistične partije je bra. Rečeno je, da deluje državni tajnik Acheson na zelo omiljenem govoru glede Koreje in to na željo mnogih delegacij, ki že- zatrta bolezni pridelkov, di in govedi. — V sredo je go- ^ -i j s tajniki posameznih društev. Vab- verner govoril v Marion, Ohio. 1^/^ Prošnja— Neki župnik in neki bogoslovec v starem kraju prosita, da Komunisti izgubljajo tla na Japonskem TOKIO — Komunistična par- bi se ju usmilil kak ameriški du- poldne poročila 36-letnega Jacka Franklina, katerega je 30 minut pozneje zapustila, ko so se ji izkadili duhovi alkohola. včeraj naznanil izvolitev pre-ile, da zadrži svoj glavni ogenj, tija Japonske je dobila pri volit- hovnik in bi podaril po en star zidija 25 članov in 11 namest-i dokler zbor ne sliši, kaj ima po-jvah 1. oktobra tega leta 891,695 talar. Tudi kak kos druge stare nikov, katerim na čelu je Josip Stalin. vedati glavni sovjetski delegat, glasov, dočim jih je dobila 23. obleke bi jima prav prišel. Ako Andrej Višinski. januarja 1949 — 2,984,780. j bi mogel kak tukajšnji duhovnik Prispevki za Stevensona WASHINGTON. — Demokr. odbor naznanja, da so začeli prav pridno prihajati 5-dolarski prispevki za pomoč Stevensono-vi kampanji. Prispevke pošiljajo ljudje, ki se strinjajo z njegovim stališčem. 11 mm Ameriška Domovina =%: iv*» ^srerasaim 8117 St. Clair Are. HEnderson 1-0628 Clereland S, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidaya General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 foj 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879. No. 204 Fri., Oct. 17, 1952 Poginjajoča “naprednost” Pred nekaj tedni je neki “napredni” slovenski časopis v Združenih državah zapisal, da si Ameriška Domovina več ne upa odgovarjati na njegove napade, ker sodelujejo pn njej tudi nekateri begunci, ki imajo “maslo na glavi” in ki v strahu, da bi prišlo to “maslo” na sonce, ne upajo odgovarjati na napade iz “naprednega tabora.” Pošteno smo se zabavali nad modrovanjem te naprednosti mi, ki “imamo maslo na glavi!” Mi bi zelo radi videli, da bi “velenapredni” list navedel kaj več o tem maslu. Povdar-jamo, da bi bili zelo hvaležni, če bi prišli na dan s kako tako zadevo kot n. pr. proti mons. Francu Gabrovšku. To maslo bi namreč napredni list zopet drago, drago plačeval pri sodišču. Torej le na dan z “maslom,” ki pa se bo, bodite prepričani, stopilo na “naprednih” glavah! Oh, ne kak strah pred napredno javnostjo ali njenimi odkritji, ne, ne, to ni vzrok, da Ameriška Domovina največkrat molči na razne zelo “napredne” napade v časopisju “naprednega” tabora. Čisto nekaj drugega je vzrok njenemu molku, ki bi bil za razsodnega človeka dovolj jasen odgovor, napredni pisači pa tega pač ne morejo razumeti. Pa razložimo to, če bo njih naprednost tako velika, da bi mogla umeti pojasnilo . . .? Mi — namreč oni, — o katerih misli napredna pisarija, da imamo maslo na glavi, smatramo, da bi skazovali tej naprednosti preveč časti, če bi. odgovarjali na vse neslanosti, ki jih priobčuje. Kaj naj se prerekamo z ono “naprednostjo,”’ kateri je višek vse kulture in napredka Vodiška Johanca in pa farška gonja? Smatramo, da bi si prste umazali, če bi se preveč pečali s tako naprednostjo. To je prvi vzrok našega molka, ki ga seveda veliki naprednjaki ne morejo umeti. Drugi vzrok je dejstvo, da so ti napadi na nas protikomuniste in na katoliško cerkev pri vseh pametnih ljudeh največja propaganda proti naprednemu taboru. Odpor proti rdeči in rakovi naprednosti namreč raste vsak dan bolj v njihovih lastnih vrstah. Ni dolgo tega, ko so pometli pri neki organizaciji s takim kričavim naprednjakom in mi smo prepričani, da pridejo počasi za njim tudi drugi na vrsto. Amerikanci bodo “poklinali” počasi svoje časopise, in svoja društva in jih očistili vse te rakove naprednosti. Veste, kaj je to rakova naprednost? V luknji ob bregu reke je živel star rak. Tudi ta jo hotel na stara leta postati napredem Zbral je vso svojo družino in vso okoliško žlah-to v ponočnem zborovanju blizu svoje luknje in je vse tako nagovoril: “Mi smo dosedaj hodili rakovo pot, vedno nazaj, odzdaj naprej pa mora biti vse drugače, mi moramo postati napredni, zato predlagam, da naše zborovanje sprejme moj predlog; Od sedaj naprej ne bo noben član našega sorodstva več hodil nazaj, marveč vedno le naprej. “Komaj je bil predlog starega rakovskega glavarja enoglasno sprejet, priplava v bližino velika ščuka in hlastne po mastnem raku. Ta pa ne bodi len pozabi na svoj predlog in sklep napredne skupščine in hitro švigne zopet rakovo pot nazaj v luknjo. Zato pravimo vsaki skaza naprednosti — rakova naprednost. Torej s to rakovo naprednostjo bodo “poklinali” kmalu tu rojeni Slovenci — Amerikanci. Povdarjali smo že dejstvo, da so mladi, tu v Ameriki rojeni in vzgojeni Slovenci napredni v pravem smislu besede, predvsem pa so dostojni, olikani in obzirni. Od teh ne slišiš nikdar kakega napada na cerkev, vero ali duhovščino. Tudi če kateri izmed teh sam nima vere, spoštuje kot olikan človek prepričanje drugih in ga ne bo nikdar sramotil ali smešil. Surovi in rakovo napredni so le oni, ki jih je zastrupil Marksov socializem, ki ga je med Slovence v Ameriki sejal kot ljulko socialist E. Kristan. Torej mladi Slovenci — Amerikanci so skoro vsi, če ne vsi, proti naprednosti, ki se prodaja po receptu socialista Kristana. Pa tudi med starimi opažamo, da so se že naveličali te ‘napredne muzike.” Danes morajo biti rdečkarji zelo previdni v svoji propagandi, zavijajo jo celo v domoljubne fraze, da jih ne odnese vihar odpora proti Marksovemu socializmu. Seveda stara Kristanova garda je, tako napredno zaslepljena, da niti tega ne vidi, kaj prihaja in kako se bliža “njen dan.” Pa še en vzrok je tu, da molčimo. Nas je kot zavednih Slovencev sram, če kdo s svojo nespametjo in nevzgojenostjo meče slabo luč na slovenski narod. V nobenem časopisu v Ameriki ni sramotenj in blatenja vere, cerkve in duhovščine, nikjer ni take surovosti, kot jo čitamo, včasih v slovenskem naprednem časopisju. Če bi mi na vse to odgovarjali, bi na nek način pomagali širiti “napredne” neslanosti, to pa ni namen A. D. To so vzroki našega zgovornega molka, ki ga seveda rakova naprednost ne more, razumeti. )yi. Danes imam toliko pisati, da skoraj ne vem, kje bi začel. Saj veste, danes se pričenja 40-urna pobožnost. To so zelo važni dnevi za vse, ki so ohranili vero v Kristusove besede: “To je moje telo . . . Jaz sem z vami vse dni do konca sveta.” Z besedami, ki jih je govoril apostolom: “To delajte v moj spomin,” je dal ne samo apostolom oblast spreminjati kruh v Njegovo sveto Telo in vino v Njegovo kri. Za vse čase je dal to oblast svoji Cerkvi in vsi katoliški duhovniki do konca sveta bomo imeli to oblast. Torej, kaj je 40-urna pobožnost drugega kot očitno bivanje Jezusa Kristusa na naših oltarjih. * * # Tri dni bo izpostavljeno presveto Rešnje Telo. Tri dni nam ponuja Bog svoje milosti in svojo ljubezen. “Pridite k me ni VSI!” Ali slišiš? VSI — naj gremo k Njemu, ki je na tronu milosti in usmiljenja. Dragi človek, zdaj se mu približaj, zdaj, ko te kliče in vabi. Ne čakaj tistega dneva, ko te bo božji poslanec — smrt — s silo tirala pred Njegov sodni stol. če si zdaj prostovoljno šel k Njemu in ga prosil odpuščenja, ti bo pot ob koncu tvojega življenja v večnost lahka in srečna, če pa zdaj ne maraš slišati vabila, o katerem govori evangelij pretekle nedelje, potem ti bo smrt težka, ker boš nehote spoznal — tudi ti, ki praviš zdaj, da ne veruješ — da te čaka tež ka odgovornost. * * * Dragi farani, naj ne bo ta opomin zastonj. Tudi za tiste naj ne bo zastonj, ki ste se od daljili Bogu misleč, da je Boga prezirati progresivno. Napredno je tisto, kar človeka naredi veselega in srečnega tukaj in ga obenem pripravi tu di za srečno večnost. “Ostani mi zvest do konca in dal ti bom krono večnega življenja.” * * * Ferjanov Anžek pravi: “Bolje je ne pričeti, kot pa ne do- Kaj pomislite kam dandanes ljusje zaidejo. Iz Roy, New Mexico, je prišel pozdrav od Mr. in Mrs. Anton Suhadolnik, ki sta tam na obisku pri sestri Regina Clara, O.P ki je rodna sestra Mrs. Suhadolnik in uči v katoliški šoli. O te vse ta male miši! * * * Baragova zveza ni prenehala, kot morda nekateri mislijo. Le premalo se Slovenci zanimamo zanjo, zato se malokdaj sliši o njej. Zadnje čase se je začelo agitirati za stalnega po-stulatorja. To se pravi, za zmožnega človeka, ki bo samo v tem zaposlen, da prebira vse dokumenet in spise in prinaša vse potrebno pred odbor v Rimu, katerega naloga je potem določati vrednost in verjetnost predloženih reči. Zato, hvala lepa, Mrs. Theresa Lekan, ki je darovala $5.00 za Baragovo zvezo. * * * V nedeljo med 10. sv. mašo je skupno sv. obhajilo za Društvo Najsv. Imena. Preko 200 članov ima. Koliko vas bo pri mizi Gospodovi? * * * Gostilničarka: “Ta kava je importirana naravnost iz Brazilije.” Gost: “Sem dejal, da prihaja od daleč. Je mrzla kot led.” * * * V Des Moines, Iowa, so igrali žogo. A. T. Warrick je stal ob strani in gledal, ko prileti žoga in mu zlomi zobe, ki jih je nosil v žepu. Sodnija je odklonila odškodnino. “Zob- je se nosijo v ustih,” je rekel sodnik. He, he, heh. Boga naj zahvali, da jih je nosil v žepu. to okusno jed. Vse je bilo nabasano z avtomobili in le s težavo je Joe zavozil pred fa* rovž. Ljudi se je kar trlo. Od enajstih pa do štirih popoldne so vrle kuharice nasitile preko tisoč ljudi. Tiketi za južino so imeli zaporedne številke. Kdor je prej kupil tiket, je imel nižjo številko in prišel je preje na vrsto. K sreči sva midva južinala že na letalu in nama ni bilo treba čakati. Srečal sem zopet številne sorodni če vam rečem, da smo zadnjo nedeljo večer na koncertu pevskega društva Zvon uživali zopet enkrat krasne melodije, nove in stare, je to prozaično | jn žnance ter prijatelje mo-povedano. Veliko Zvonovih mlajših let. Lepo je priti koncertov sem že užil, pa mi- skupaj po tolikih letih in obu-slim, da še noben ni zvenel ta- jati spomine dolgo preteklih ko mojstrsko kot nedeljski. S jet; k0 smo ge otroci po- tem nič ne pretiravam. Zvon je v prejšnjih letih imel sicer krepke glasove in prav to je mogoče bilo vzrok, da so se zlasti tenorji, rekel bi, kosali, kateri bo močnejše pritisnil. Sedanji zbor se je ravnal natančno po navodilih vodje, ne pretih, ne preglasan. Vsi pevci, solisti in zbor, so res občutno in umetno proizvajali svoje vloge in tudi želi polno navdušenega aplavza. * * * Na planine, na planine! Da, v nedeljo večer gremo pa poslušat pevski zbor Planina v Maple Heights. Tudi to društvo je pod vodstvom g. Ivan Zormana. Že samo to dejstvo nam zagotavlja zopet velik užitek vsem, ki ljubijo slovensko petje. Naša 40-urna pobožnost bo zaključena popoldne ob 4., prav radi tega, da bodo tisti, ki bodo v cerkvi pri zaključku, lahko pravočasno prišli tudi na koncert Planine. Le pojdite, ne bo vam žal. Jaz pojdem tudi, če me ne bodo gostje tukaj zakasnili. Presneto bi se jim rad izmuzal, da bi še enkrat slišal “ptičke peti!” * H« * Mož: “Danes, srček moj sem vzel za $5000 zavarovalnine.” Žena: “No, to me veseli. Sedaj te mi ne bo treba opozarjati, da pazi vselej, kadar kam greš.” * * * Frjanov Anžek pravi, kdor misli, da vse ve, malo ve. Ali ni to res? Kolikokrat hoče debatirati, recimo o veri, tisti, ki sv. pisma še od zunaj nikdar ni videl, še manj pa prebiral ! * * * Hop! Sem mislil še nekaj povedati, pa te-le “novice smejo imeti samo štiri pole tipkanega papirja. Zato moram z drugim prenehati in nadaljevati s tem, kar sem zadnjič pričel, namreč z našo potjo k sv. Štefanu v Minnesoto. Veste, naš Joe, ki naju je vozil od Minneapolisa naprej, je že preko 40 let poročen z irsko ženo. Zato se mu je pa, ko je hotel “po kranjsk” katero povedati, precej ustavljalo, tako da sem moral večkrat poseči vmes in tolmačiti, da so ga Prevzvišeni razumeli. Večkrat pa je pomagalo tudi to, da Prevzvišeni že kar dobro v angleščini napredujejo. Vse novice in zanimivosti preberejo v angleških listih in magazinih. Joe je vozil kar po 70 milj na uro. Cesta med St. Paulom in sv. Štefanom je široka za štiri avtomobile vštric. Ko smo se približali na,šemu cilju, to se pravi, ko smo bili še kakih sedem ali osem milj od sv. Štefana, se je že pokazal visok stolp cerkve visoko nad gozdom in pozdravili smo ga s salutiranjem. Ko smo se pa približali kraju, smo videli, da je ves obširen prostor gosto posejan z avtomobili. Naleteli smo namreč na tisto nedeljo, ko sv. Štefan hrani vso soseščino in še daljne kraje z juho, “noodle soup.” že od nekdaj je to v navadi, da prispejo od vseh krajev ljudje k sv. Štefanu, kadar naznanijo dili veverice, hodili v šolo in trgali hlače s plezanjem po drevesih. Spomini davno preteklih let! Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti Cleveland, O. — Drage sestre! — Prihodnjo nedeljo ob dveh pop. bo ura molitve, potem pa važna seja. Prošene ste, da pridete vse, posebno pa tiste, ki imate vstopnice za proslavo desete obletnice skupnih oltarnih društev, ki se vrši 26. okt. v Slovenskem domu na Holmes Ave. Dramatsko društvo “Lilija” nas bo za to priložnost razveselilo z igro Stari in mladi. Režiral bo g. Knez. Prepričana sem, da boste z igro vse zadovoljne, bo res nekaj lepega. Članice oltarnih društev delamo samo v božjo čast in v čast Matere Božje. V ta namen je posvečena tudi ta naša proslava. O tem bo govorila na sami proslavi predsednica skupnih oltarnih društev Mrs. Katherine Roberts. Rojaki in rojakinje iz vseh slovenskih župnij pa tudi od drugod ste na prireditev prav lepo vabljeni. Poskrbljeno bo tudi za prigrizek in pijačo. Pozdravljeni in na svidenje! Mary Ižanec. Nov župnik na Aurori, Minn. South Bend, Indiana. — Bivši gvardijan minoritskega samostana v Ptuju in med vej no župnik novoustanovljene fare na Barju v Ljubljani, č. g. p. Mirko Godina, je bil te dni imenovan za župnika na Aurori v Minnesoti. Rev. M. Godina je prišel v Združene države pred 5 leti in nato deloval kot duhovni pomočnik v hrvatski fari sv. Josipa v Gary, Indiana, kjer ga imajo verniki v najlepšem spominu. Letošnje leto je v različnih krajih nadomeščal odsotne župnike, večinoma v Minnesoti, nazadnje v Keewatinu blizu Hib-binga. Na Aurori in v okolici živi veliko število Slovencev, med njimi tudi precej begunskih družin Doslej so slovenskega duhovnika močno progrešali,- pa so zdaj tega imenovanja zelo veseli. Novemu gosp. župniku želimo mnogo božjega blagoslova na novem mestu in kar najboljših uspehov. Milko Jeglič. Prijateljski poziv Tampa, Fla. — Če je v mestu Tampa, Florida, ali okolici kaka osamljena slovenska duša, ki ji je dolg čas po govorjeni kranjski besedi, naj se kakega nedeljskega popoldneva odpravi v Mary Help of Christians School (Catholic Orphanage). Rev. Louis Hribšek je bil premeščen tja iz West Ha-verstraw, N. Y. Piše, da mu floridska vročina in nepregledna ravnina vzbujata domotožje po slovenskih hribih in slovenski besedi. Razlika “Človek ne sme verjeti vsega, kar sliši.” “To je res, res je pa tudi, da lahko vse pripoveduje naprej.” (Zbira Vera K.) Mamin obraz Moja prijateljica, ki je bila učiteljica, mi je nekoč pripovedovala: “Bilo je jeseni, pouk smo imeli komaj nekaj dni. Učila sem prvi razred. Matere so nam pripeljale svoje ljubljence v šolo, nato pa odšle po svojih poslih. V splošnem so se otroci kmalu privadili in se kar pridno učili. Skrbno in zaverovano so risali velike črke na svoje tablice. Med otroci je bil tudi tih ljubki dečko, ki je po šoli takoj stekel domov. Predno se je zgubil glas otroškega pozdrava ‘Zbogom” po hodniku, je bil Franček že na cesti in je na vso moč tekel domov. Rada sem ga imela, ker je bil res priden in je kazal veselje do učenja. Nekoč pa je sredi naloge obstal in se začel kremžiti. Stopila sem k njemu, ga pobožala po njegovi kuštravi glavi in ga vprašala: “Franček, kaj pa je?” Zajokal je: “Ne morem se natančno spomniti maminega obraza!” “Nič ne jokaj, Franček! Pojdi domov, poglej svojo mamo, pa se vrni!” Že je zginil skozi vrata. Njegova mama je bila vdova. Preživljala je sebe in svojega Francka še kar dobro s šivanjem. Po celi okolici je bila znana kot res spretna šivilja. Mislila sem na Francka in na njegovo bridkost. Ni se mogel natančno spomniti obraza svoje mamice! Franček se je vrnil in veselo risal črke na svojo tablico. Mamin obraz mu je ostal v spominu. Nikoli ga ni pozabil. Svojo mamo je imel rad in je z ljubeznijo skrbel za njo, ko je odrasel.” Ta otrok je pozabil za trenutek podobo ljubljenega obraza in je jokal ter ni bil miren, dokler ga ni spet videl pred seboj. Me potez materinega obraza nismo pozabile; ljube so nam bile, zato jih nosimo v svojih srcih. Ali pa nosimo vedno v svojih srcih tudi podobo duhovnega obraza svojih slovenskih mater? Bogu vdanih trpink, ki so za nas imele vedno ljubeznjivo besedo in ljubečo roko? Mamic, ki so pozabile na svojo bol, da so nam pomagale iz naših malih in velikih skrbi? Nam je njihov duhovni obraz še vedno pred očmi, nam je še svež in drag? Ali ga je morda že hladna vsakdanjost prekrila? Večkrat se spomnim te zgodbe in učiteljice, ki mi jo je pripovedovala, pa se mi je danes zazdelo, da bi bilo morda prav, da jo povem tudi vam, drage bralke. Morda bo tudi v vas zbudila drago in ljubo misel. Mala umetnica Minka je risala s črnilom in peresom nekaj, kar naj bi bilo podobno psu, le da ni bilo nikjer repa. Učiteljica jo vpraša: Minka, kje je pa rep?” Ne da bi dvignila oči od nastajaj oč= podobe, je Minka povedala: “Gospodična učiteljica, v črnilniku!” Slepa ljubezen Sinko edinec je praznoval svoj 17. rojstni dan. Mamica mu je pripravila iznenadenje in povabila za to priložnost nekaj njegovih najboljših prijateljev v hišo. Sredi živahnega razgovora je eden izmed tovarišev godovnja-ka privlekel iz žepa cigaretnico in nekam boječe vprašal gostiteljico: “Gospa smem prižgati cigareto?” “Seveda!” je odgovorila gos- pa in šla iskat pepelnik. ! Pogovor je spet tekel svojo |pot. Čez čas pa se je mama obr-jnila proti svojemu ljubljencu: “Kajne dragi moj, Ti mi boš pa povedal, kadar boš začel kaditi. Sedaj jih imaš komaj 17. Ne bilo bi mi ljubo, če bi morala to zvedeti od sosed.” “Nič se ne boj mamica! Jaz, sem že pred enim letom nehal kaditi!'' je odgovoril nadebudni mamin ljubček. * « * Zaradi odločnega posega nadškofa iz Santa Fe msgr. Byme-jo so organizatorji preklicali napovedano lepotno tekmo, ki naj bi se vršila v Albuerquerque v Novi Mehiki. Prelat je najstrožje prepovedal katoličanom udeležiti se te tekme. Zagrozil je, da bo tistim, ki se ne bodo pokoravali, odklonjena podelitev zakramentov, družinske očete pa je pozval, da prepovedo svojim hčerkam udeležiti se tekme. -----------------o------- — Prvo ameriško mesto, kjer so prodajali sladoled je bil New Orleans. To je bilo 1. 1808. M * 1 O BUAV 4E. Dr. Val. Meršol: Zvišan krvni pritisk (Nadaljevanje) Take neprijetnosti se javljajo večkrat pri moških, ki so stari okrog 40 let, pa veliko kadijo (preko 30 in več cigaret na dan), pa poleg tega prekomerno in predolgo časa napenjajo mišice v spqdnjih okončinah, bodisi da predolgo stojijo ali pa prenašajo bremena in hodijo dalj časa po prstih, ako na pr. nosijo po lestvi opeko, kamenje ali kakšno drugo breme. Sredi dela se pojavijo krči v mečah, ki jim onemogočijo nadaljnje delo za krajšo (15 minut) ali daljšo dobo (več -ur ali cel dan). Taki krči’ se imenujejo “claudicatio inter-mittens” ali začasna, vračajoča se ohromelost. Te bolezni je v Ameriki mnogo več kot v Evropi ter je zelo težko ozdravljiva, če se ne začne zdraviti takoj ob začetku. Tudi arterije v ledvicah se radi arterioskleroze rade zožijo ter ne dopuščajo dovolj hrane in drugih snovi za delovanje ledvic, vsled česar nastopijo razne motnje v prehrani in delovanju obisti. Zato pride včasih do ure-mije, pri kateri pride sečna kislina v večji ali manjši količini v kri, kar zastruplja telo in ovira delovanje posameznih organov, posebno srca. Najbolj važna in nevarna posledica trajnega zvišanja krvnega pritiska je pa možganska kap ali počenje male arterije v možganih in krvavitev v okolno možgansko tkivo. Zdravniški izraz za ta pojav je apoplexia cerebri ali cerebro-vascular accident (CVA). Poleg zvišanja krvnega pritiska so tudi drugi razlogi, radi katerih možganske arterije obolijo in njihove stene ne vzdrže krvnemu pritisku: spolna bolezen syphilis, eneurysma ali razširjenje arterij itd. Navadno nastopi krvavitev iz male arterije, včasih pa se ugotovi pri raztelesenju po smrti, da je bila krvavitev iz vene vzrok smrti. Ako bolnik kmalu, tekom prvih dni po možganski krvavitvi umre, se pri posmrtni preiskavi (obdukciji) najde navadno v spodnjem stranskem delu možganov strjena kri v velikosti lešnika, oreha, jabolka ali celo večja. Večinoma se krvavitev najde samo na enem mestu, redkokdaj na dveh ali več mestih. Možgani okrog krvavitve pa so videti s prostim očesom brez sprememb. (Dalje prihodnjič.) X Dr. Josip Uraden Zgodovina slovenskega naroda Kadar so Turki pridrli preko Kolpe in Bele krajine, so goreli kresovi v sledeči vrsti: Vinica —Poljane—Kostel Fridrihštajn — Ribnica — Ortnek Turjak — Ig — Ljubljana. Preko Istre se je naznanil njihov prihod po kresiščih: Učka gora — Mah-renfels — Klana Gutnek — Ši-'lentabor — Senožeče — Postojna — Lož Vrhnika—Ljubljana. Iz Ljubljane so šla znamenja nappej po Gorenjskem proti ko varno zavetje. Ogroženi Metliki je cesar 1. 1464. odpustil polovico vseh davkov, da si meščani lažje napravijo trdno ozi-dj(9 okoli mesta, 1. 1467. je ukazal utrditi Celje. Prav turška nevarnost je bila vzrok, da je proti koncu. 15. stoletja na Slovenskem nastalo mnogo novih mest in trgov. Cesar Friderik je radodarno podeljeval mestne pravice, ki so bile za meščane važisn vir do- roški meji v sledeči vrsti: Šmar- hodkov, da je s tem pomnožil Razstava kiparja Franceta Gorfefa V Art Colony razstavlja naš umetnina, k je sicer majhna, v rojak. To je drugi nastop umet- marmoru pa bi se tako poduho-nika v Ameriki. Treba je reči, ‘ vila, da bi vero naravnost dihala, da je napravil korak naprej, j Dovolj bi bilo, ko bi se nam Prijetno je presenetil. Poleg j Gorše predstavil samo s temi futurističnih slik ameriškega tremi umetninami. Iz teh umet-slikarja Brisleya človek začuti, Inin je zadihal novi Gorše. Škoda je prava umetnost vendarle da le, da je umetnik tako utes-v nekem zdravem realizmu, ki njen. Zaslužil bi večjo pozor- na gora — Gorenji Kamnik — Šmar j etna gora — Radovljica — Sv. Peter pri Begunjah — Bled — Jesenice — Bela peč.— Kresovi so torej namestovali sedanji telegraf in njih krvavi svit je napovedoval deželi strašne dneve boja in požiga. * * m Kakor je spomin na kresove tesno združen s turškimi boji, tako imamo v slovenskih deželah ohranjene še spomenike druge vrste, ki pričajo o tedanjih hudih časih, to so utrjene cerkve ali tabri. Edino varno zavetje pred turškimi roparji so našli prebivalci v raznovrstnih trdnjavah, obsidanih mestih, utrjenih gradovih in drugih naravno ali u-metno zavarovanih krajih. Ker so imeli turški napadi le značaj roparskih pohodov, zato njihove čete niso imele s seboj težkih topov in drugega oblegovalnega orodja. Tudi niso radi izgubljali časa z dolgotrajnim oblegovanjem mest in gradov, ampak si raje poiskali žrtev in plena tam, kjer je bilo oboje lažje dobiti. Za varnim zidovjem, za jarki in nasipi si je prebivalstvo najlažje rešilo življenje in imetje. To je bil edini uspešni način samoobrambe. Zato vidimo, da so tudi vladarji najbolj skrbeli za utrjevanje mest in napravo drugih zavarovanih krajev. Že leta 1416. je vojvoda Ernest ukazal utrditi mesto Ljubljano, popraviti in razširiti mestno ozidje, napraviti nasipe in jarke. Ko je pozneje turška nevarnost postala še silnejša, je cesar Friderik 1. 1488. ukazal vsem ljubljanskim okoličanom, naj pribite s sekirami, lopatami in drugim orodjem meščanom na pomoč, da popravijo ozidje, rove in okope, češ, da bodo imeli ob času nevarnosti v mestu V blag spomin DEVETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NIKDAR POZABNEGA SINA IN BRATA Cpl. Joseph Grainar ki mu je kruta vojna ugasnila mlado življenje dne 18. okt. 1943 Devet let je že minilo, odkar si Ti zapustil nas, odšel si tja, kjer ni trpljenja, odkoder več vrnitve ni. V tihem grobu zdaj počivaš, večno smrtno spanje spiš, nobene prošnje ne solze te več ne prebude. V mislih naših si med nami in ostaneš nam do konca dni. Žalujoči ostali: OČE, MATI, BRAT in SESTRE Cleveland, Ohio, 17.' okt. 1952. ».v število utrjenih in zavarovanih krajev v deželi. L. 1447. je skoraj ob istem času povzdignil mesti Krško in Lož. Da si morejo kraj utrditi, je podelil Ložanom pravico, prirejati semnje in je vsie nove naseljence o-prostil davkov na šest let. Naslednje leto je ukazal kmetom okoli Slovenj ega gradca, naj mesto ograde z jarki in nasipi, da imajo v sili zavetje. L. 1478. je Višnj agora postala mesto. Višnjani so dobili pravico, pobirati cestnino, po en vihar od tovora, in imeti tri semnje, da morejo svoje mesto zataboriti. Sedmega majnika istega leta je ukazal cesar obzidati vipavski trg. Trdnjave drugačne vrste so nastale ob deželnih mejah in gorskih soteskah, da so branile sovražniku prehod. L. 1477. sc koroški stanovi vsemu prebivalstvu naložili “deseti vinar,” to je deseti del od dohodkov kot turški davek. S tem denarjem so sezidali trdnjave ob važnih prelazih pri Železni Kapli, pri Guštanju blizu Korena in pri Sv. Magdaleni na Malem Ljubelju. Slične utrdbe so napravili Benečani na Predelu in v furlanski nižavi od izliva Soče do Gorice. Tudi pri Trstu so bili prehodi zagrajeni. Kranjska je žal ostala nezavarovana, ker so njene meje proti vzhodu in jugu popolnoma odprte in bi jih bilo treba utrditi z močnimi trdnjavami, kakršne so šele pozneje nastale na Hrvaškem in v Vojaški krajini. Obzidani trgi in zavarovana mesta so pač nudila zavetje bližnjim okoličanom, tudi gospoda je bila varna na svojih u-trjenih gradovih, toda kmečko ljudstvo po deželi je bilo po večini na milost in nemilost izročeno turškemu nasilju. Začelo si je tudi graditi svoje trdnjave, večjidel okoli cerkva, katere je hkrati s svojo svobodo in življenjem branilo proti polumes-cu. Tako so nastali znameniti tabri. Beseda “tabor” ali “taber” je menda staronemškega izvora in pomenja utrjen kraj, trdnjavo. Valvasor pripoveduje, da so pričeli graditi tabre 1. 1471. Za vzgled so jim menda služile slične utrdbe, ki si jih je ljudstvo naplavljalo na Sedmograškem ob sovražnih napadih. Na primernem kraju blizu vasi, na kakem nizkem .griču ali pa tudi sredi gozda so napravili trden stolp z močnim ozidjem, kamor so se ob času nevarnosti zatekli ljudje in spravili tudi svoje imetje. Največkrat pa so utrdili domačo cerkev, o-ziroma pokopališče z ozidjem, stolpi, rovi in nasipi. Tu je bilo prostora za vse prebivalstvo iz okolice. Da se je “tabor” mogel dalj časa držati, je imel prostorne shrambe za živila, skladišča in vodnjake. V zidovju in stol pih so bile napravljene strelne line. Branitelji in zapovedniki tem trdnjavam so bili navadno domači duhovniki ali plemiči iz okolice. Med tem, ko so mladeniči i'n možje stali na ozidju, streljali na Turke, valili kamenje in debla na nje, so starčki, žene in otroci klečali v cerkvi pred altarji, prosili Boga za zmago in rešitev. Dvojna lepa misel se izraža v teh cerkvenih ga razkriva Gorše. Vsa imaginarnost, ki je v bistvu samo spoj različnih barvnih ploskev, vendar ne more nadomestiti namena umetnosti. Picaso je s svojim futurizmom ustvaril v umetnosti čudno stanje, ob katerem so se kresala mnenja. Zdrav čut vendar kaže, da se vse te bizarne struje prej ali slej povrnejo na pravi tir ali končajo vsaj v neki zdravi dekorativnosti. Kipar Gorše je tokrat za osrednjo figuro ustvaril “Trubadurja.” Brez dvoma je to eno najbolj sočnih del, kar jih je doslej umetnik Gorše ustvaril. Imam občutek, da umetnina zares poje. Nagnjena glava, prisluškovanje, lega rok, rahlo odprta usta, vse je tako zlito in so-zvočno, da na gledalca napravi globok vtis. Umetnina bi zaslužila, da bi jo odkupilo kakšno pevsko društvo, žgana je silno lepo in okusno patinirana. Kjerkoli bo stala, bo plemenito predstavljala pevsko umetnost. Druga res lepa umetnina je Vnebovzeta.” Po velikosti kip ni velik, je pa v tej glini toliko duha in poveličanja, da se more dostojno postaviti Ob Trubadurja. Telo kakor da plava v čudoviti krivulji. Gledalec komaj čuti, da je to telo pripeto na zemljo. Docela je dvignjeno in res tako duhovno, da po pravici nosi naslov Asumpta. Pri okraševanju cerkva in kapel bi bilo zelo prav, ko bi se dalo več pov-darka pravi umetnosti. Le na ta način je mogoče, da se pravo religiozno umetnost usmeri v tisto, za kar je ustvarjena. Ne kinča, ki ne predstavlja ničesar. V kinču ni ničesar, kar bi kazalo, da se je rodilb iz duha. Vse, je navadna gmota, narejena pač po naročilu za toliko in toliko dolarjev. Prava umetnina bo preživela čas, kinč pa bo utonil desetletju. “Božje čednosti so tretja umetnina, ki so Goršetu lahko v ponos. žt sama kompozicija j e.čudovita. Vera, Upanje in Ljubezen so personificirane tako močno in prijemljivo, da morajo v slehernem gledalcu zbuditi globok občut. To je nova religiozna nost. Na razstavi je umetnik razstavil tudi nekaj živalskih motivov. Brez dvoma so močno življenjsko podani, vendar prvih treh umetnin po globini umetniškega podajanja ne dosegajo. Goršetu je blizu predmet, v katerem more ukresati duha. Na razstavi je tudi precej bakrenih plastik. Večina bo slovenskim gledalcem že znanih. Kot zanimivost naj omenim še bakreno štorkljo, ki pa je lepo delo. Slikarskega dela ne mislim obdelati. Omenim naj le toliko, da je pravo nasprotje Goršetovi umetnosti. Z redkimi izjemami čista futuristika, barvne ploskve. Ali je to igračkanje ali resno umetniška delo? človek komaj presodi. Ni dvoma, da se v nekaterih slikah pokaže resnični umetnik. To daje slutiti še dosti razumljiva slika Kurtizane. Na splošno pa je težko reči kaj več. j Mislim, da je umetnost brez pra-!ve ideje udarec v prazno. Dekadenca duha. Goi’šetova razstava bo skoro mimo. Umetnik je položil svoj račun in pokazal, da mu čas poteka v resnem delu in poglabljanju. Morda — Bog daj, da bi bilo tako — se mu preko sedanjih žalostnih perspektiv, ki jih pač doživlja skoro vsak umetnik, odkriva novo lepše obdobje. Umetnik Gorše to zasluži Karel Mauser. ljubeči se sestri. Skupno sva se veselili, skupno žalovali, kakor je pač eno ali drugo življenje zadele. Bila je blaga duša z zlatim srcem in darežljivimi rokami. Zato upam, da že uživa plačilo,za nešteta dobra dela in se veseli med angeli ter svetniki v nebesih. Vam, dobri newyorški Slovenci in Slovenke, ki ste darovali za sv. maše, se udeležili pogrebne maše in pogreba, naj Bog poplača. Hvala Mr. in Mrs. John Pavlinu za venec, Mr. Petersonu in družini za sv. maše, srčna hvala Mrs. Nettie .Modic za sožalje m velik dar za sv. maše, hvala č. gospodom na Osmi za pomoč in nasvete. Bog naj obilo poplača vsem. J. Holmar. Komplikacija “Ali smem z vašo gospodično hčerko na izprehod?” vpraša gospod mater svoje prijateljice. “Zelo mi je žal, ne morem vam dovoliti.” “Zakaj pa ne? Kaj mi ne zaupate 7” “Vam popolnoma zaupam.” “Morda ne zaupate svoji hčerki?” “Tudi nji zaupam, toda vama obema skupaj pri najboljši volji ne morem zaupati.” Za novFORD DOBRE, RABLJNE AVTE, NOVE IN RABUENE TRUKE se posvetujte najprej JOHN YAK0S-em z njim lahko govorite slovensko EUCLID FORD CD. 495 E. 185 St. IV 1-8400 — V Franciji stane en galon bencina 80 centov. To je naj višja cena na vsem svetu izvzemši v Italiji. Čistimo v vaše zavodoljstvo Tudi barvamo - likamo in popravljamo ACME DRY CLEANING & DYEING CO. 672 E. 152 St. GL 1-5374 MALI OGLASI Zahvala New York, N. Y. — Ne najdem besedi, ne izrazov, s katerimi bi mogla popisati, kako velika žalost in bridkost me je zadela 12. sept., ko je umrla moja naj dražja prijateljica ih največ-; ja dobrotnica Frances Pavli. Tri-! deset let sva skupaj stanovali, i pa v vsej tej dolgi dobi ni prišlo! med nama do kakega resnejše-; ga prepira. Živeli sva kot dve' Sobo odda V najem se odda ena opremljena spalna soba, dekletu ali ženi. 705 E. 162 St., tel. UL-1-4574. Izvrstno pivo - vino - žganje in okUseh prigrizek Se priporočamo Hires Corners Cafe 1144 EAST 71st ST. Frank Baraga, lastnik SLOVENSKA BRIVNICA (BARBERSHOP) 761 East 185th St. CEO. KOVAČIČ in JOHN PETRIČ lastnika—se priporočata trdnjavah. Slovenci so se zave-’ dali, da s svojim življenjem branijo verske svetinje in da jim je v obupnem boju poleg osebnega junaštva potrebna božja pomoč, katero so si hoteli zagotoviti s tem, da so branili svoje svete kraje. (Dalje prihodnjič) Summer-iziTdjte VAS DOM z H 0 N G R1E F — ji 1 grelnim in zračnim sistemom U j . i Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 ST. CLAIR AVENUE ZAKRAJŠEK FUNERAL HOME CO 6016 St. Clair Ave. Tel. ENdicott 1-3113 ANTON HIBLER iz starega kraja izučen URAR se priporoča za v to stroko spadajoča dela 6530 St. Clair Avenue Tel.: EX 1-8316 Moški in ženske ti morajo nositi opore (trusses) bodo dobro postreženi pri nas. Lekarna je odprta ob nedeljah do 6. zvečer. Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio KE 1-0034 Rudolph Knific Agency Popolna zavarovalninska postrežba NAŠE DRUŽBE SO VSE PRVOVRSTNE Cene za avto in ogenj damo po telefonu 820 E. 185th St. IV 1-7540 PAPIRAMO IN BARVAMO SOBE Prvovrstno delo, zmerne cene. Pokličite, da vam damo prost proračun. Imamo parni kotel za odstranjenje papirja. GEO. PANCHUR In SINOVI 16603 Waterloo Road KE 1-2146 BARVE IN STENSKI PAPIR V NAJNOVEJŠIH VZORCIH INSURANCE Fire — Windstorm Automobile Za zanesljivo postrežbo se priporoča Daniel Stakich Agentura 15813 Waterloo Rd. KE 1-1934 (Fri.-x) Moiki dobijo delo PRIDRUŽITE SE K TAPC0 TEAM TAPC0 potrebuje može IZKUŠENE IN UČENCE FORGE SHOP TRAINEES TOOL ROOM MISCELLANEOUS MACHINERY ELECTRIC ARC WELDERS TOOLMAKERS Morate biti pripravljeni delati KATERIKOLI šift. Dobra plača od ure. Ugodni delovni pogoji. Prinesite izkaz državljanstva. Uradne ure 8 zj. do 5 pop. vsak dan; v soboto in nedeljo od 8 zj. do 4 pop. THOMPSON PRODUCTS, INC. 23555 Euclid Ave. C.T.S. Bus No. 28 (204) TURRET LATIJE Izkušeni v set up in operacije W & S 3 - 4 - 6’s Visoka plača od ure in nadurno Plačane počitnice in prazniki WESTERN RESERVE MFG. CO. 3710 E. 93 St. (204) Delo na farmi Dela na farmi vajen moški dobi službo, če je samski ima vso oskrbo v hiši, če poročen pa stanovanje. Dobra plača. Kličite RE 1-3300 čez dan, po 7. uri zv. pa WI 3-0886. (x) ZA POSEBNO NALOGO — Štirje dragoceni psi, ki so izvežbani, da izvohajo, kje leže nekovinske mine na korejskem bojišču, pri svojem delu. Ta poseben oddelek spada v 1. britansko Commonwealth divizijo. Psi sov stanju odkriti mine, ki jih ni mogoče najti z detektorji (aparati izdelanimi v ta namen). ZA DOBRO PLUMBINGO IN GRETJE POKLIČITE A. J. Rudnick & Go. 6631 St. Clair Ave. PLUMBING and HEATING Business Phone: UT 1-44J2 Residence: PO 1-0641 TYX±XXXXXJ ZA HITRO POSTREŽBO POKLIČITE UT 1-0926 plumberska zaloga - orodje - ključe železnina - električna zaloga - barve ST. CLAIR HARDWARE 7114 St. Clair Ave., UT 1-0926 Laddie Pujzdar - Joe Vertocnik, lastnika Ženske dobijo delo Za splošno hišno delo Ženska, ki je pripravljena vršiti hišno delo, skrbeti za perik>( dobi službo pri mali družini na Shaker Hts. Posebna soba s kopalnico v hiši. Kličite LI 1-5533 med 9. in 12. uro dopoldne. (205) MALI OGLflir Iščejo stanovanje Zakonski par, oba zaposlena, srednje starosti, brez otrok, šče 4 ali 5 sob v St. Clairski okolici. Kdor ima kaj, naj pokliče EN 1-0823. (206) Hiša naprodaj Hiša za 4 družine je naprodaj, za vsako družino 4 sobe in kopalnica, dve stanovanji prasni. Na 1087 E. 68 St. — (207) Sobo se odda Odda se spalna soba. Pokličite Dl 1-3339. (202) Soba se odda enemu ali dvema fantoma eventuelno s hrano. Soba ima svoj vhod. Oglasite se na 1249 E. 79 St. —(205) Iščejo stanovanje Mlad par išče 2 ali 3 opremljene sobe v St. Clairski okolici. Na 1175 E. 61 St., tel. HE 2-1609. —(206) Hiša naprodaj Proda se hiša za 2 družini, 6 in 5 sob, za $9500. Velike sobe in kuhinja zgoraj, kopalnica obita s ploščami in kuhinje zdolej in zgorej, centralna kurjava in 2 garaži. Na 1531 E. 43 St., tel. EX 1-4071. Mnenja in vesti IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA » Piš& Andrejček E^xxxxxxxxxxxx^lxxxx^g* Duluth, Minn. — Pri nas v Minnesoti jesen že naglaša svoj zaključek. Še imamo prijazne dneve popoldne in sonce ob čistem dnevu, je kaj prijazno, a dnevi pa že kažejo s svojim krajšanjem, da smo bližje in bližje zime. Jesen je v Ameriki navadno lepa. Ko začne listje na drevju rumeniti, dobiva pokrajina teden za tednom drugo barvo, dokler v oktobru docela ne porjavi vsled ostrejših slan, ki začno tu gori zgodaj pritiskati, včasih kmalu v septembru. Letos smo v volilnem letu. Voditelji obeh strank kopljejo svoje strelne jarke, iz katerih bodo “pucali” drug na drugega tekom volilne kampanje. Sicer že “pucajo” in dobro bombardirajo drug drugega. Letošnje volitve so uganka za marsikoga. Če se ozremo nazaj že na narodne konvencije obeh strank, ( vidimo, da so bile vse napovedi in prerokovanja pred konvencijami zelo netočne. Konservativni tisk, ki je propagiral idejo stare garde, to je republikanske stranke, je z vso silo napovedoval zmago za sanatorja Tafta. Tudi Hearstov tisk je na vso moč trobil na isto trobento. Pa so se urezali s svojimi napovedni. Kaj je vzrok? Najbrže ta, da nekateri ljudje ne opazijo, da se čas vrti naprej in da kar je bilo dobro za ljudi morda pred 20 leti, niso s tisto staro politično robo več zadovoljni, hočejo nekaj novega, novega duha v stranki, ki naj stranko prenovi in pomladi, pa so se obrnili proč od Tafta k Eisen-howerju, ki obeta republikanski stranki in Ameriki zraven neki “new deal,” kar pa sicer ne vemo, kako daleč ga bo mogel izvajati in v koliko bo imel pro- PRIHRANITE Sl $20 NA TEJ ENKRAT-NA-LETO RAZPRODAJI ZNANIH "SEALY" M0DR0CIH I Don’t miss this sensational Sealy Once-A-Year Sale! . . . deluxe !Sealy “Golden Sleep” Mattresses, [ with features you’d expect to pay $59.50 for! . . . once-a-year and ONLY once-a-year at these spectacular savings! See these headline values TODAY! . . v save $20 on every purchase! ,.J COMPARE IT WITH 1 ANY $595° .MATTRESS! EASY MONTHLY PAYMENTS Norwood Appliance A Furniture 6202 ST. CLAIR AVE. Dpen Evenings JOHN SUSNIK EN 1-3634 ste roka pri tem, ako bo izvoljen. Ne smemo namreč pozabiti, da v taboru republikanske stranke taborijo' ameriški vele-bankirji, industrialci, ki dajo mnogo na to, da imajo v Wash-ingtonu na predsedniškem stolu takega voditelja, da deželo tako vodi, da vladna politika ne šla-ta preveč njihove žepe, ampak, da jim je naklonjena, da imajo tudi oni kaj besede, itd. Toda brez nekega “new deala” ne bo šlo. Povprečen ameriški delavec se zaveda, da ga pred 20 leteti pred Rooseveltovo dobo ni nihče dosti upošteval. Bil je tudi brez vsakih širših socialnih pravic. Zdaj pa je delavec gospod. Dela kratke ure, za čez urno delo dobi čas in pol plačan, včasih oelo dvojni čas, ima starostno zavarovalnino, brezposelno odškodnino, ima pravico do odškodnine v Slučaju, da ga kaj pohabi pri delu, itd. To so velike pridobitve, ki so delavca gospodarsko zelo dvigni-nile. Le poglejte malo okrog. Delavske družine, kjer je stalen zaslužek imajo večinoma svoje domove, avtomobile, itd. Primerjajte to z onim ,kar so imeli preje! In mislite, da bo a-meriški delavec kar slepo lepo pozabil vse to in bo šel volit za stranko, ki mu v prejšnih časih, dasi je imela dosti prilik mu pokazati svojo prijaznost, nanj le pasivno gledala? Gledajoč na vse to, se voditelji republikanske stranke zavedajo, da je treba stranko prepo-roditi. General Eisenhower je bil izboren vojak, je tudi izboren kampanjski borec v politiki. Ko se še ni vedelo, da bo Eisenhower tako uspešen na konvenciji, ga je zlasti Hearstov tisk črnil. Tudi kolonarji kot n. pr. znani Pegler, ki piše v Hearstove liste, ga je označeval kot hlapca Wall Streeta in kot orodje newyorškega governerr ja Deweya, kateri pa da je v javnosti naj večji zastopnik Wall Streeta. Odkod taka jieza na Eisenhower j a in Deweya tedaj, mi ni znano. Kakor hitro pa je nominacija padla v Eisenhower-jev žep, so se voditelji in republikanski listi vsi pobotali in zdaj v skupni falangi korakajo naprej. Ali korakajo k zmagi, ali k porazu, bo pokazal prvi torek v novmebru, ko bo glasovanje za bodočega predsednika Združenih držav. Zaposlitev delavcev se je v avgustu in septembru znatno zvišala. Razlog temu je, da se je po jeklarnah v avgustu delo zopet obnovilo in je zvišalo zaposlitev vse na okrog. Mnoga večja živahnost je zdaj v železnih rudnikih. Tudi plovbene družbe po Velikih j,ezerih, ki prevažajo rude in drugo blago objavljajo večjo zaposlitev in živahnost. Samo v avgustu pravijo, da so prepeljali po Velikih jezerih na raznih ladjah in barkah okrog 14,367,000 tonov rude. Poročilo, ki ga je objavil te dni državni urad v St. Paulu kaže, da smo Minnesotčani tekom lanskega leta plačali skupaj $234,440,374.00 za različne davke. Ta znesek pravi poročilo je višji od prejšnega leta za celih $15,000,000.00. Dohodninskega davka smo plačali Minnesotčani $66,201,405.00, prejšnje leto pa $61,168,031.00. Po teh številkah se razvidi, da davki res rastejo, še skoro bolj hitro, kakor lasje na glavi! Egipčanski kralj Farouk, ki se je pred nekaj meseci odpovedal prestolu in odpotoval v tujino, v izgnanstvo, ki si ga je sam izbral, baje. ni tako reven mož. G la s i lo wafdistovske stranke v Egiptu “Al Misri” je te dni objavilo o bivšemu kralju neki seznam jnjegovih premoženj, in pravi, da kralj Farouk samo v inozemstvu poseduje več kako $25,000,000.00. Prvotno pa je trdil kralj sam, da njegovo premoženje ne znaša več, kakor le $2,800,000.00. Naj bodo že prve ali druge številke resnične, mož, kakor zgleda ne bo laqen. Lahko bo še za naprej pojedel vsako jutro po 15 jajec za zajutrek. Tako bi rekli, ko gledamo na njegove milijončke. Iz Chicage sem bral te dni poročilo, da je neka Mrs. Virtue, vdova, zapustila v svoji oporoki $2,000.00, s katerimi naj se postavi spomenik njenemu psu, 12 funtov težkemu “Pomeran-cu” (to je pasja pasma). Kaj naj bi človek pripomnil k temu? Nič drugega, kakor, ali je čudno, če so v dalj ni/preteklosti razni ljudje častili živali kot bogove? Saj jih še danes! Na svetu je na milijone lačnih otrok, ki so jih vojna, razni upori in preobrati razgnali 'in razmetali vse križem sveta. Kako prav bi kateremu prišla mala pomoč, košček kruha, morda kako oblačilo ali kaj drugega? A teh se moderni bogatini ne spomnijo. Spominjajo se pa v svojih oporokah psov in mačk! Kam plovejo nekateri ljudje sedanjega modernega časa? Navzgor ne . . . Poročilo od ‘Associated Press,’ ki je bilo objavljeno v ‘Duluth Heraldu” opisuje, kako so mučili katoliškega škofa Francis X. Forda na Kitajskem pred njegovo smrtjo kitajski komunisti. Redovnica sestra Joan Marie Ryan, ki je dospela iz komunističnega ozemlja je povedala, da so komunisti privedli v Canton v jetnišnico šestdesetletnega imenovanega škofa Forda in ga prisilili, da se je moral vpričo nje in drugih sleči, nakar so ga kazali in zasmehovali. Preje še, so ga na 210 milj dolgi poti zvezanega kazali po mestih in Trikrat hitreje! Trikrat ceneje! Da . . . moderni PLINSKI vodni grelci so najhitrejši na svetu—voda bo gorka trikrat hitreje kakor kakšen drugi tip. Tudi kurilni stroški so trikrat ceneje kot kakšen drugi popularen tip. Dobite VEČ vroče vode ... Dobite VEČ za vaš denar. .. ako rabite moderen PLINSKI ¥odni sre|et N ¥iš vr@š@ vode za m&mm pomivanj®! To je za vas—dosti vroče vode za avtomatični pomivalnih ki pomije posodo ko vi počivate! Z modernim PLINSKIM vodnim grelcem je voda vedno vroča—vedno obilna! ¥Eis vroie mi® za moderno pranf®! Lažje, belejše, čistejše perilo, ko vi počivate! Da, vaš avtomatični pralnik potrebuje dosti vroče vode. In vaš moderni PLINSKI vodni grelec res to naredi—en kup za drugim! vode za ¥Ei vroče vode za zdravje in lepoto! Lahko rabite kolikor vroče vode hočete—z modernim PLINSKIM vodnim grelcem. Prsna kopel vsak čas . . . glavo umijete kadar hočete. Zmeraj zadosti vroče karkoli in vse kar hočete, od britja do čiščenje hiše. Modernizirajte vaš vodni grelec . . . moder-nizirajte vaše življenje, dobite Automatic, Underfired, Insulated * ' PLINSKI vodni grelec! vaseh, ga pretepali, suvali in sramotili. Ko ga je nazadnje videla v februarju letos, ni mogel več hoditi od mučenja. V avgustu so ji pa pokazali njegov mrtvaški list, kjer je bilo označeno, da je umrl naravne smrti. Taka je pravica in justice v območju komunistične oblasti. Pa se še dobe ljudje in to celo med nami, |ki komuniste zagovarjajo! So goes the world of today! Po čudnih vijugastih potih, kakor še nikoli, bi pristavil Andrej aek. Pozdravljeni vsi in Bog živi! -------------o------ “Pred Bogom pokleknimo” Cleveland, O. — To je naslov novega molitvenika, ki je izšel nedavno v Argentini izpod peresa znanega pisatelja “urnih molitev” dr. Franceta Jakliča, ki se sedaj nahaja v Argentini. Doma je pred drugo svetovno vojsko napisal dvoje takih “urnih molitev” in sicer: “Za blagor naroda” in pa “Za mir med narodi.” Slednja knjižica j|2 doživela več izdaj. Tudi slovenski begunci v Avstriji so izdali dve izdaji leta 1945 in 1946. Pisatelj dr. Jaklič je sedaj vse te urne molitve znatno spopol-nil. Nova izdaja, ki nosi gornji naslov, obsega sedaj enajst urnih molitev za vse cerkveno leto in še posebej v čast presv. Rešnjemu Telesu, v čast presv. Srcu Jezusovemu, za misijone, v čast Materi božji, Za cerkveno zedinjenjie, in za blagoslov narodu in domovini. Vse te urne molitve po vsebini prekašajo prejšnje izdaje. Seveda pa knjižica ni izšla zato, ■da bi se povečala statistika izdanih knjig, ampak je namenjena ljudstvu, da bi s to knjižico v roki pokleknilo pred Bogom, ga molilo, mu izkazalo svojo čast in zahvalo in od njiega izprosilo tudi novih dobrot in milosti, za- Najvarnejša pol!— se, za svoj narod in vso vesoljno Cerkev. Prepričan sem, da je knjižico rodila živa potreba in da jo bodo Slovenci v Argentini po vseh slovenskih farah tudi pridno uporabljali. Kaj pa mi v Združenih državah? Ali bi ne bilo prav, da bi tudi mi organizirali od časa do časa skupne urne molitve pred Naj-svetejšim? Kakor smo znali organizirati razne druge prireditve, tako bi bilo prav, da bi organizirali tudi skupno češčenje. Vseh urnih molitev je enajst. Morda bi se zbrali vsak mesec enkrat v kaki cerkvi. Kakor poročajo iz Argentine, so poslali tudi v Cleveland 100 izvodov knjižic. Ali bi ne bilo prav, da bi segli po teh knjižicah in nato z njimi v rokah “pred Bogom pokleknili?” Kaj pravite?' Z. N. F blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA Louis Gorše! ki je preminul 17. okt. 1951 Hladno te zemlja eno leto že krije, v tihi gomili pokojno zdaj spiš, sonce jesensko na grob ti zdaj sije, v duhu pa večno med nami živiš. Žalujoči ostali: MARY in MAE, soproga in hči Cleveland, Ohio, 17. okt. 1952. --------------=, Najugodnejše cene! COSULICH Pošiljamo samo pakete, ki so oarioe prosti Nekaj Standard paketov, ki so p*opolnoma prosti carine: PAKET ŠT. 28 $8.90 5 Ibs. kave 5 Ibs. riža 5 Ibs. masti 5 Ibs. sladkorja PAKET ŠT. 96 $13.50 10 Ibs. sladkorja 10 Ibs. riža 10 Ibs. testenin 5 Ibs. kave 5 Ibs. bakalarja PAKET ŠT. 15 $12.90 20 Ibs. bele moke 5 Ibs. sladkorja 5 Ibs. masti 5 Ibs. kave 5 Ibs. mila PAKET ŠT. 97 $9.25 6 Ibs. kave 5 Ibs. sladkorja 4 Ibs. riža , 2 Ibs. masti 2 Ibs. testenin 1 Ib. kakava PAKET ŠT. 91 $13.75 22 Ibs. sladkorja 11 Ibs. riža 6 Ibs. kave 1 Ib. čaja Vi Ib. popra v zrnu PAKET ŠT. 95 $34.00 33 Ibs. masti 33 Ibs. testenin 22 Ibs. sladkorja 11 Ibs. riža 6 Ibs. kave 2 Ibs. pralnega mila 3 Ib. mila “Palmolive” 1 Ib. čaja Vi ib. popra v zrnu 4 zav. “Noodle soup” PAKET ŠT. 92 $14.50 10 Ibs. sladkorja 10. Ibs testenin 10 Ibs. riža 6 Ibs. kave 2 kg kakava 1 Ib. čokolade 1 Ib. čaja PAKET ŠT. 80 $9.20 6 Ibs. kave 1 Ib. čaja 1 Ib. čokolade 1 Ib. kakava 1 Ib. mila “Palmolive” 0.100 gr. popra v zrnu PAKET ŠT. 94 $15.50 30 Ibs. testenin 20 Ibs. sladkorja 10 Ibs. riža 10 ibs. mila PAKET ŠT. 85 $6.50 6 Ibs. kave 4 ibs. riža 100 Ibs. Najboljše moke .$11.75] RIMIFON: 500 tablet ..$13.50 37 Ibs. Svinjske masti .$13.50 | 1000 tablet ...$23.00 STREPTOMICIN po gramu $ .70 Za vsak paket ali vrečo je treba plačati 200 din poštnine, ki pa jo lahko plačamo mi proti odškodnini $0.67. Vse blago odpošiljamo neposredno iz našega skladišča v Trstu in pride v roke prejemnika v roku 15 do 20 dni. Vse cene so mišljene franko prejemnik, s plačano prevoznino in zavarovanjem do zadnje pošte oziroma postaje. Jamčimo kot doslej za vsako delono ali popolno izgubo Pakiranje in blago sta prvovrstna. Za vse Vaše potrebe in obvestila glede pošiljanja vseh ostalih stvari, kot platna, tkanin, čevljev, vseh gospodinjskih in osebnih potrebščin, šivalnih strojev, zdravil po receptu in paketov s hrano, sestavljenih po Vaši želji, se obrnite na BRANCO COSULICH 392 Bay St. — Toronto, Out., Canada — Tel. : EM 6-3877 1461 Metcalfe St. — Montreal, Que., Canada — Tel.: LAncaster 6405 Na vsa pisma odgovarjamo takoj!—Zahtevajte naše popolne cenike! ENAKA CENA V USA ALI KANADSKIH DOLARJIH! ^............ - . —______________________________^ Zanimivo pismo slov. misijonarja iz Indije Tirupattur, N. Arcot Dt., S. India. — Bilo je opoldne 13. maja. Kje neki? V Fatimi? V onih trenutkih sem pač mislil na našo Gospo Fatimsko in na njeno prikazen pred.35 leti in na njeno usmiljeno brezmadežno Sr- gli. ce, nahajal sem se pa daleč od; “Kam pa Fatime', na postaji miljonskega: rupattur” - mesta Madrasa. S težavo sem se bi iz peči prihajal. Ni bil svež, pa nam je le posušil potna čela. Čez kake pol ure sem prekinil molitev ter malo zadremal. Fanta sta se pa še naprej pogovarjala in tudi drugi so vmes pose- greste?” — “V Ti-• “Kaj imate tam?” ‘Zavod in šole.” “Koliko zrinil v vagon ter potegnil za; pa plačate na mesec?” — “Nič.” seboj Arokiasamija in Arokia-j _ “Nič? Kdo vam pa jesti da?” nadana (Marjan bi se reklo po;_ “Kdo neki? Predstojniki, se naše tako enemu kot drugemu). | razume!”' — “Koliko vas je v Vročina je bila neznosna. Potili! zavodu?” — “Dvesto.” — “To pa so se tudi sopotniki domačini ter si s palmovimi listi veter delali. Jaz sem se pa kar kuhal. Ni bilo več prostora na klopeh, pa smo se mi trije na kovčke in cule vsedli. Oglasil se je zvon postaje, piščalke so zažvižgale, kolesa vagonov so se počasi zavrtela. Prodajalci slasčic, sadja, kave in čaja. so še enkrat zakričali ter zadnjič ponudili svoje “delikatese.” Nekdo v našem vagonu se je res še spomnil, da je bil žejen ter si je kupil kozarec kave, jo popil in plačal, med tem ko je prodajalec pridno tekel ob vlaku ter si tako1 zaslužil par “anas.” Mi trije smo se pokrižali in se priporočili Bogu za srečno pot. Sopotniki so nas zvedavo gledali. Jaz sem potegnil iz torbe brevir in začel moliti fanta sta se pa spustila v živahen in vesel pogovor. Skozi okna je popihal veter. Vsi smo se oddahnili, pa ne za dolgo časa. Sapica, ki nam je tako dobro dela, je postajala bolj in bolj vroča. Oddaljevali smo se namreč od morja ter se pomikali v razbeljeno notranjost. Veter je bil kmalu vroč kot da ni šala! Doma nas je samo pet, pa je sila huda za riž; ti “fadri” imajo gotovo denarja na kupe.” -— Ob teh besedah sem se docela prebudil iz dremanja in se nehote potipal za žep, če je res, da sem tak bogatin. Pa sem otipal le malo drobiža. Vendar nisem hotel pokazati, da sem po^-govor slišal. Gledal sem skozi okno ven v Indijo Koromandijo ■— “kamor stezica ne povede nobena, ... kjer bombončki visijo! raz veje, in se potica izpod vsakega grma smeje . . .” Tako ali podobno smo nekdaj deklamirali v prvem ali drugem razredu klasične gimnazije v Ljubljani. Takrat se mi ni sanjalo, da bi se nekdaj vozil prav po Indiji Koromandiji. Pas zemlje, ki se raztega od Madrasa proti jugu se imenuje “Coromandel Coast.” — V onih sanjavih letih dijaške- privoščiti niti peščice riža? ga življenja je bila zame Indija mnogih krajih niti pitne vode ni- kraj, kjer smo se vozili, je bil res pravcata puščava. Niti bilj-ke trave, tem manj riža ali kakega drugega pridelka, le nekaj trnjevega grmičja ter malo napol suhih palm. Pet let zapore-dom ni bilo pravega dežja. Po enourni vožnji smo dospeli že v notranji okraj “North Arcot.” To je zgodovinski okraj. Po poljih in gričih, med kateri je drdral vlak so se nekdaj bili Indijci, Angleži in Francozi. Tu in tam se še vidijo razvaline trdnjav in gradov. North Arcot je še bojno polje! Le-tu se misijonarji borijo za duše, ljudje pa za življenje. S kom se misjoi-narji bojujejo? Ne z Angleži, ne z Francozi, pač pa s silami pekla; — In s kom se ljudje bojujejo? S smrtjo ter njenimi zaveznicami: lakoto in boleznijo, Ta borba je kruta ter nikakor brez žrtev. Kar pa misijonarja najbolj boli, je pogled na sestradano mladina. Umrljivost med otroki je itak naj večja tu v Indiji tudi v boljših časih. V teh okoliščinah je pa še mnogo večje Kolera in tifus sta na dnevnem redu, ker lačni otroci vse v usta vtaknejo, kar jim v roke pride Tudi glede šolanja in vzgoje so v teh okoliščinah skrajno zanemarjeni. Kako bi otrok s praznim želodčkom vztrajal v šoli štiri ali pet ur in kako bi jim starši poskrbeli knjig ter primerno obleke, ko si ne morejo Na bajna dežela. Kaj pa mislim o njej zdaj, ko se že osemnajst let potim pod njenim vročim soln-cem? Razočaran nikakor nisem. Imel sem dosti prilik občudovati lepote Indije, bodisi tu na jugu, bodisi tam na severu. Vendar, majo Primorani 5% preseliti se drugam; mnogi gredo v mesta. To je pa tudi slabo, žive po cestah, pod mostovi, po parkih ter prosjačijo vsepovprek. Prebivalstvo mest je v zadnjih letih neverjetno naraslo. Ko sem pr- Ni boljšega kakor dati domačim kar hočejo In zdaj — Okrepčilna Predstava, ki predstavlja slasten okus ledeno mrzle Coca-Cola! (PLOSKANJE) BOTTLED UNDER AUTHORITY OF THE COCA-COLA COMPANY BY CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING COMPANY “Coke" is a registered trade-mark. _ © 1952, THE COCA-COLA COMPANY vič prišel v Madras pred 18 leti, je to mesto štelo le pol milijona prebivalcev; zdaj jih pa ima poldrag milijon. Je seveda tudi nekaj dragih razlogov za tako hitro rast, vendar sta lakota in suša pred vsemi drugimi razlog za ta nezdravi pojav. Preživel sem dva meseca v veliki mestni župniji ter imel priliko videti prav od blizu bedo najrevnejših. Fanta, ki sta z menoj potovala, sta bila otroka takih družin. Vračala sta se s počitnic v zavod, pa sta bila bolj vesela kot drugod otroci, ki na počitnice gredo. Eden je brez staršev in sem ga kar v župnišču obdržal, drugi ima starše, a je brez doma. Vsa družina kar na cesti živi: Le eno uro pred odhodom sem jima povedal, da sem bil v Tirupattur namenjen, pa je bilo še tako prezgodaj. V par minutah sta spravila skupaj svojo borno prtljago, gli -smo v nekaj trgovin, kjer se jima nakupil najpo- trebnejše. Tako sem vsaj deloma napolnil njih kovčke, a strašno izupraznil svoj žep. Fantasta mislila, da sem bil še njun župnik, v resnici sem bil tedaj že določen za vodstvo sirotišča in šole v Tirupattur ju. Ko smo bili že na vlaku sem ju malo postrašil, češ da ne bosta sprejeta v zavod, ker nista imela pisma od g. župnika za g. ravnatelja, da sta se dobro vedla med počitnicami. — “Pa mu kar Vi naravnost povejte, da sva bila pridna” — sta se odrezala. Na-senečenje, ki ju je čakalo v zavodu — Vlak je drdral najprej preko ožganih polj med zapuščenimi njivami. Prispeli smo na postajo, kjer je bilo treba izstopiti. Tam me je že čakal sobrat misijonar in me pozdravil v imenu drugih sobratov zavoda. Vsedli smo se v star automobil, in se odpeljali proti Tirupattur-ju. Pa se je auto kmalu ustavil, ker se je motor preveč raz- g Stine fak fie/tfect/ietY*niance l/i'ieuif/i (Ae 1'ifea/ib / &Yt.e tjliat li&ticiirj/i MODEL K2260R — Distinguished cabinet of richly grained mahogany veneers,.classic in line. Izberite ZENITH, ker je to danes najbolj popolen TV aparat Z popolnoma novim “K-53” ogrodjem vam danes ZENITH daje perfektne slike, ki jih drugi aparati ne bodo dosegli še mnogo let! En milijon dolarjev je bilo potrošenih na poizkuse in izdelavo za izpopolnitev tega novega ZENITH aparata ... da bi tako podali predstavo slik boljše kot je bilo kdaj prej! Oglejte si aparat še danes! Samo v ZENITH aparatu boste našli te-le EXTRA posebnosti: 9 Sedaj so slike 20% bolj svetle, brez bleska in dobro reflektirajo ° Sprejem na razdaljo je 25% večji— to je dokazano z preizkusi! • Ima avtomatično izbiro postaj za lažjo in takojšnjo regulacijo ° Ugrajene so priprave za UHF » Ima novo Radionic kontrolo glasu 21" (246 kv. inč.) SLIKA *389 .95 smehnil sem se ob misli na pregrel. S težavo je šofer dobil nekaj umazane vode za hladilnik. Med tem sem pa jaz sobrata po-praševal o tem in onem v zavodu. Zvedel sem, da me je v pisarni čakalo par sto prošenj za sprejem v sirotišče, da bodo stari gojenci čez par tednov prišli nazaj v zavod, da je veliko kočo, ki je služila za spalnico, obednico in šolo hud vihar podrl, ki je prinesel le prahu in nič dežja, da so bili vodnjaki skoraj prazni, da se je riž še vedno dražil itd. Sobrat bi mi tega ob sprejemu ne povedal, če bi ga ne bi bil jaz vprašal. Zaskrbelo me je. Bom li kos tej težki nalogi: poskrbeti za dvesto sirot v takih časih? Nenadoma je auto zavil na desno. Burno ploskanje me je zdramilo iz mojih skrbi. Dvajset otrok, ki nikamor niso mogli iti na počitnice, me je čakalo pri vratih zavoda. Po indijskem običaju so mi obesili okrog' vratu svež venec cvetlic. Bog ve, kje so jih v taki suši do!-bili. Eden me je v imenu vseh drugih pozdravil in mi obljubil, da bodo vsi pridni in da bodo lepo ubogali. Na kratko sem jim odgovoril ter jim obljubil, da bodo kmalu, šli na izlet. Zakaj pa ne? Njih tovariši so šli daleč domov, oni naj bi pa šli vsaj nekaj milj daleč v mangov nasad ter si privoščili nekaj teh okusnih indijskih sadov, ki jih je tu in tani kak skrben gospodar z omakanjem pred sušo rešil. Med ponovnem ploskanjem sem se podal v cerkev presv. Srca Jezusovega ter pokleknil pred altar svojega mašniškega posvečenja ter svoje nove maše. Prav tam, kjer sem preživel najlepše trenutke svojega življenja, sem v goreči molitvi izlil svoje skrbi v ono usmiljeno Srce, ki so se mu nekoč množice v puščavi smilile.” To Srce me bo gotovo razumelo,” sem se potolažil. Pa še nekaj mi je tedaj prišlo na misel. Ali ne bo prav isti Jezus nekoč rekel: “Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših, ste meni storili.” Ali ni to res, predragi bralci Ameriške Domovine? Rad bi zvedle, kaj Vi o tem mislite. Oglasite se na naslov: Rev. Fr. Bernik, Dominik Savio Orphanage, Tirapatturi, N. Arcot Dt., S. India. Pozdrav vsem rojakom! Rev. F. Bernik. (Vključuje Fed. davek, 1 leto tube in 9C-dni parts garancijo) Obiščite BRODNICK BROS. Pri nas lahko kupite TV aparate pod najbolj ugodnimi cehami in Pogoji! P@kša@ii@ In napravim® v vašem domu KZFIME! poskus! Poslužite se našega “Lay-A-Way” plana pri nakupu pohištva ali drugih potrebščin za vaš dom! Odprto v pondeljek, četrtek in petek od 9:00 do 9:00 V torek in soboto od 9:00 do 6:00—Zaprto cel dan v sredo Brodnick Bros. APPLIANCES & FURNITURE STORE 16013-15 WATERLOO RD. IV 1-6072—IV 1-6073 Naznanilo in Zahvala Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, pri-| jateljem in znancem, da je umrl naš dragi oče, stari oče in tast John Glinšek Previden z zadnjimi tolažili sv* vere je zatisnil svoje dobre oči na dan 15, septembra 1952. leta. Pokojnik je bil rojen 15. septembra 1869. leta v vasi Želimlje pri Igu. V Ameriko je prišel pred 50 leti. Pogreb se je vršil dne 18. septembra 1952. leta iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek in Sin v cerkev sv. Vida, kjer je bila darovana sv. maša zadušnica za mir duše pokojnika. Po opravljenih verskih in cerkvenih obredih je bilo njegovo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija in tam p-oloženo k večnemu počitku. V dolžnost si štejemo, da se s tem prav iskreno zahvalimo Rev. Francis M. Baraga za obrede v pogrebnem zavodu, za opravljeno sv. mašo zadušnico in ostale cerkvene in verske obrede ter za spremstvo na pokopališče. Iskreno se zahvalimo vsem, ki so ob krsto pokojnika položili tako lepe vence cvetja. Ravno tako se lepo zahvalimo vsem, ki so darovali za svete maše. Naša topla zahvala vsem, ki so na dan pogreba dali na razpolago svoje avtomobile ter tako mnogim omogočili., da se pogreba udeleže. Lepo se zahvalimo vsem, ki so prišli pokojnika kropit in molit ob njegovi krsti, kakor tudi vsem, ki so našega dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvalimo članom društev Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, in Carniola Tent št. 1288 T.M. za lepo slovo od svojega sočlana, ter pogrebcem članom teh društev, ki so nosili krsto pokojnika. Posebna zahvala članicam Women’s Auxiliary, St. Vitus Post 1655 CWV, ki so prišle molit h krsti pokojnika. Iskreno se zahvalimo vsem, ki so nam izrekli svoje sožalje pismeno ali ustmeno, kakor tudi vsem, ki so so-žalovali z nami. Zahvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in Sin za vzorno voden p’ogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo. Dragi oče, stari oče in tast, počivaj v miru v tej lepi ameriški zemlji, kjer si preživel vsa svoja moška in zrela leta, kjer si delal in skrbel, da nas z ljubeznijo vzgojiš za težko p’ot življenja. Naj Te dragi Bog obilno poplača za vso Tvojo skrb in ljubezen do nas! Mi. pa se Te bomo spominjali s hvaležnostjo in otroško ljubeznijo, dokler nas Bog ne združi vse skupaj tam, kjer sonce sreče nikdar ne ugasne! Žalujoči ostali: FRANK in RUDOLF, sinova MARY por. FINK, in ANN por. BRANCEL, hčere ' DOROTHY in ANGELA, snahe PETER in RUDOLPH, zetja VNUKI in VNUKINJE Cleveland, Ohio, 17. oktobra 1952. (6 SLOVEfiSKA ŽENSKA ZVEZA ŠT. 10 praznuje 25. LETNICO OBSTOJA Z BANKETOM IN PLESOM v SLOVENSKEM DOMU, 15810 Holmes Ave. Servirat se začne ob 7. uri ¥ Sdlitlf© i 8. oktobra 1912 ~ —. — — ~ VADNAL orkester za ples 6 tT HENRIK SIENKIEWICZ: Z ognjem in mečem Pet takih konj je kupil pozno v noč radostno razgovar-gospod Zagloba; razien tega si je ’ jale. zase in tovariša, kakor tudi za knežnjo nabavil potrebne kozaške obleke — Rezedzian j,e dobil potrebnih vreč, in ko je bilo vse urejeno jn gotovo, so krenili na pot, priporočivši podjetje Bogu in svetemu Nikolaju, pa-tronu devic. Tako preoblečene je bilo mogoče smatrati za kake kozaške Zdelo se je, da sama narava hrepeni zaceliti rane, ozdraviti boli, mogile pokriti pod cveti. Jasno je bilo na nebu in na zemlji, sveže, prijetno, veselo, a vsa step, kakor bi bila poslikana, se je lesketala kakor zlato-glav in se izpreminjala kakor mavrica ali poljski pas, na katerem je marljiva ženska roka atamane in pripetilo se je često, j izborno spojila vse barve. Ste-da so jih ustavljali vojaki po-; pa je mrgolela od ptičev in ve-Ijskih posadk in straže, ki so bi- ter je pihal po njenih širinah, de razpostavljene prav do Ka- sušil vode in dajal človeškim mienca — toda tam se je lahko obrazom zagorelo polt. legitimiral gospod Zagloba. Dol-j Tedaj se raduje vsako srce in go časa so potovali po varnem se polni z neizmerno nadejo — kraju, posedenem od praporov regimenta Lanckoronskega, ki se je polagoma bližal Baru, da bi ondi pazil na zbirajoče ko-žaske trume. torej sta bila tudi naša viteza polna take nedaje. Gospod Volo-dijovski je neprestano pel, gospod Zagloba pa se je pretezal na konju, nastavljal rad pleča Povsod se je že razneslo, da s proti solncu in nekoč, ko ga je pogodbami ne bo nič, torej je dobro segrelo, je dejal malemu visela vojna nad krajem, dasi se vitezu: glavne sile še niso dvignile. P(9- “Prijetno mi je, zakaj če go-rejeslavsko premirje se je skon- vorim resnico, po medu in ogr-čalo o binkoštih; vojna posami- skem vinu nimaš ničesar za sta- čnih oddelkov prav za prav ni nikdar prenehala, sedaj pa se je okrepila in na obeh straneh so čakali le še gesla. Vtem se je vesna razradovala nad stepo. Po konjskih kopitih steptana zemlja se je pokrila z biserom trav in cvetja, ki je vzrastlo iz trupel poginulih vitezov. Nad poboj išči so v modrimi viseli škr-jančki, po višinah so letali raznovrstni ptiči; razlite vode so se 'leskttale pod toplim pove-vom vetriča, zvečer pa so se žabe, plavajoče v razgreti vodi, re kosti kakor solnce.” “Za vse je dobro,” je odgovoril gospod Volodijovski, “pomisli, da še celo živali rade legajo na solnce.” “Sreča, da gremo v takem času po knežnjo,” je nadaljeval Zagloba, “ker pozimi v mrazu bi bilo težko, bežati z deklico.” “Naj jo le enkrat dobimo v roke in vrag naj me vzame, če nam jo še kdo izpuli!” “Rečem ti, gospod Mihael,” je rekel na to Zagloba, “da imam le eno skrb, namreč to, da ne bi o vojni prihrumeli tja Tatari in nas zajeli, s Kozaki si bomo že znali pomagati. Kmetom se sploh ne bomo legitimirali, saj si opazil, da nas imajo za starešine, a Zapotrošči spoštujbjo ‘pernač’ in Bohunovo ime nam, bo ščit.” “Tatar j e dobro poznam, ker v lubnijanskem gospostvu smo i-meli z njimi večne spopade, a posebno jaz in Vieršul nisva i-mela nikdar počitka,” je odgovoril Mihael. “Tudi jaz jih poznam,” je rekel Zagloba. “Saj sem ti pravil, kako sem med njimi preživel mnogo let in mogel doseči visoka dostojanstva, a ker se nisem hotel pomohamedaniti, sem moral vse pustiti. Vrh tega so mi hoteli zadati še mučiniško smrt, ker sem njih najvišjega duhovnika pregovoril na pravo vero.” “Nekdaj pa si pravil, da je bilo nekje drugje, da je bilo v Ga-lati.” “Z Galati je bilo drugo pot, a v Krimu drugo. Če namreč misliš, da se v Galati neha svet, najbrž ne veš, kje poper rase. Na tem svetu je več Belialovih sinov nego kristjanov.” Tu se je vmešal v pogovor Rzedzian: “A ne samo Tatarji bi nas u-tegnili ovirati — ker nisem gospodi še povedal, kaj mi je pravil Bohun, da ta jarek varujejo vražje 'moči. Sama ta velikanka, ki varuje knežnjo, je mogočna čarovnica in je v zvezi s hudiči, ki jo morda opozore na nas. Jaz imam zares kroglo, ki sem jo lil na blagoslovljeno pšenico, ker druga se je nobena ne prime, poleg tega je baje tam cel regiment malih volkodlakov, ki branijo vhod. Vaša glava, go- Belokranjski klub vabi na domačo zabavo v soboto 13, okt. ivecer V DVORANI ŠT.‘l SLOV. NAR. DOMA na St. Clair Ave. Za telesne dobrote bo dobro poskrbljeno! IGRA JOHN GRABNARJEVA GODBA Pričetek ob 8. uri spoda, da se mi ne pripeti kaj zlega, ker bi bila moja nagrada izgubljena.” “Trot!” reče gospod Zagloba. “Baš o tvojem zdravju bodeva mislila. Hudič ti ne zavije vratu, a če bi ga tudi, je vseeno; saj boš radi svoje lakomnosti i-tak pogubljen. Prestar vrah-c sem, da bi me vlovili na pleve, in zapomni si to, če je tudi Hor-pina mogočna čarovnica, sem jaz še mogočnejši čarovnik, ker sem se v Perziji učil črne umetnosti. Ona služi hudičem, a ti meni, in mogel bi z njimi orati kakor z voli — samo nožem, ker mi je za izveličanje moje duše.” “To je dobro, moj gospod, a sedaj uporabi svojo moč, ker je vedno bolje, če si na varnem.” “Jaz pa se bolj zanašam na našo dobro stvar in božjo pomoč,” je rekel Volodijovski. “Naj tam Horpino in Bohuna strašijo vragi, z nami pa so nebeški angeli, katerim se ne upre najmočnejša peklenska sila; v ta namen obljubim svetemu ar-hangelu Mihaelu sedem sveč iz belega voska.” “Tudi jaz priložim eno,” je rekel Rzedzian, “da me ne bo ta gospod Zagloba strašil s pogubljenjem.” | iičfjpp “Prvega te pošljem v pekel,” je odgovoril šlahčič, “če se izkaže, da ne poznaš dobro mesta.” “Kako to, da ga ne vem? Da le pridemo do Valadinke, najdem ga z zvezani očmi. Mi poj-demo ob bregu proti Dn j estru, jarek pa bo na desno, spoznali ga bodemo, da je vhod zavaljen s skalo. Na prvi pogled se zdi, da ni mogoče vanj, a v skali je presledek, ki moreta skozenj dva konja vštric. Ko bomo enkrat tam, S|S nam nihče ne u-makne, ker to je edini vhod in izhod iz jarka, okoli pa so tako visoke stene, da jedva ptič preleti. Čarovnica mori ljudi, ki vstopajo tam brez dovoljenja, in tam je mnogo okostnjakov, toda Bohun mi je velel, naj se na to ne oziram, naj le grem in kričim:1 ‘Bohun, Bohun! . . žele potem pride ona prijazna k nam— Razen Horpine je tam Čeremis, ki izborno Strelja iz piščeli. Oba moramo usmrtiti.” “Onega Čeremisa ne rečem, toda babo je dovolj zvezati.” “Gospod, težko bi jo zvezal! Ona je tako močna, da oklep trga kakor srajco, a podkev se ji v roki kar zdrobi. Morda bi ji bil edini gospod Podbipieta kos, a ne mi. Daj no mir, gospod, jaz imam zanjo posvečeno kroglo; — naj pride enkrat na to vražjo žensko črna ura; sicer bi letela za nami kakor volkulja in bi vpila na Kozake. In gotovo ne bi odnesli zdrave glave, kaj šele gospodično!” V takih pogovorih in posvetovanjih jim je mineval čas na potovanju. In jahali so naglo, ogibajoč se mestecev, sel, hutorov in mogil. Šli so na Jarmolince proti Baru, odkoder so se imeli vrniti povprek v stran Jampola in Dnj estra. Preholili so okolico, kjer je nekoč Volodijovski pobil Bohuna —in tešil Zaglobo iz njegovih rok. Naleteli so celo na isti hutor in v njem prenočevali. Včasih so morali prenočevati celo pod milim nebom, na stepi, takrat pa se je gospod Zagloba razvnel in pripovedoval o svojih nekdanjih dogodkih, takih, ki jih je doživel, in takih, ki jih sploh ni bilo. A največ so se pogovarjali o knežnji in o njeni bodoči osvoboditvi iz ča-rovničnih rok. Ko so naposled zapustili kraje, ki so jih bile posedle posadke in prapori Lanckoronskega, so prišli v kraj kozaški, kjer ni o-stalo nič Lahov, zakaj one, ki niso zbežali, so pokončali z ognjem in mečem. Majnik je minil in nastal je vroči junij, oni pa so imeli komaj tretjino poti za seboj, ker pot je bila dolga in težavna. K sreči jim od ko-žaške strani ni grozila nobena nevarnost. Kmetiškim tolpam se sploh niso legitimirali, ker so jih najčešče imeli za zaporoške starešine. Vendar so jih od časa do časa izzpraševali, kdo so, takrat pa jim je gospod Zagloba, če so bili Niževci, pokazal Buho-nov pernač, ako pa je bil navaden morilec izmed črni, ga je sunil s konja v prsi ter ga prevalil na tla, — drugi pa, ki so to videli, so jim takoj odprli pot, misleč, da je to ne le njihov človek, temveč kakšen dostojanstvenik, ker tako bije. — “Morda Krzivonos, Burlaj, ali pa celo sam zlatko Hmielnicki. ^Dalte orihodnlič) Kupujte v petek, soboto in pondeljek do 9 zvečer Če pustite Slušelnik snet, to pomeni; cela telefonska linija ni uporabna HARMONY HOUSE Da! baljše, kajhl • Močna, izredno dolga čisto-volnena vlakna jim da kot-novo lepoto za leta in leta! • Očarljivi obrisi v Harmony House barvah olepšajo vsako sobo! • Da, so veliko ceneje kot vsaka druga preproga te kakovosti! Primerjajte! The Ohio Bell Telephone Company Trajno tkano razkošje tal .. . po izredno nizki ceni! Broadloom preproge 88 kv. jard 9, 12 in 15-čev. širokosti •'•]miiiiiim[]iiiiiiiMiiio!iiiiiiiiii!E3iiiiiiiii;!i:]ii!imni!iC]iii!i!i!ii::z]iniiim!i!C]ii;iiim!iioiiiiiiii!iii:]miiiii!m[]iiii!iinmE3iimiiii!ioiiiiii!ii I Varčujle pri teh posebnostih Searsovih dni! lera Prsj Idaj Napla- čilo Mesečno plačilo 9x10 113.25 102.30 10.00 10.00 9x12 134.95 122.00 12.50 10.00 9x15 167.95 151.65 15.50 11.00 9x18 200.75 181.40 18.50 12.00 9x20 222.50 201.40 20.00 12.00 9x24 266.50 240.50 24.00 14.00 12x11 165.50 149.70 15.00 11.00 12x12 179.95 162.65 16.50 11.00 12x15 223.75 202.40 20.50 13.00 12x17 252.95 228.60 23.00 14.00 12x18 267.50 241.90 25.00 14.00 12x20 296.75 268.35 27.00 15.00 12x22 325.95 294.60 30.00 17.00' 12x24 355.25 320.90 32.00 18.00 15x15 279.95 253.00 25.00 15.00 15x18 334.50 302.40 31.00 17.00 15x20 370.95 335.35 34.00 19.00 15x24 443.95 401.40 40.00 20.00 'Zadovoljstvo zajamčeno ali vrnemo denar" SEARS Različne druge mere na razpolago 5 jS ^IIIIIIIE3miinmi!E]IIIIIIIIIIIIE3inillllllllE]l!llllllllllE]nilllllllllE]llil!imillE]llllllll!IIIE]||l!IIIIIIIIE]l!IIIHI!IIIE]llllllllimE]IIIUmill!E]|||||imillE<< KUGS—CARNEGIE, LORAIN AVE., PAINESVILLE, ELYRIA Carnegie at E. 86th St. Lorain Ave. at W. 110th St. 95 N. Park Place, Painesville 328 Broad Street, Elyria /lMERi$kyi Domovi m AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY r»itTi i SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER e (an We Have Jus) "A Little Socialism"! Many Americans seem to think .that “a little socialism” is a good thing — a sort of leavening that will keep free enterprise on its toes, and provide some sort df a yardstick for measuring the efficiency of affected industries. And socialism can be stopped, they think, before it goes so far as to be really dangerous. Those who think this would be wise to consider a resolution adopted September 3 by the British Trades Union Congress, which is the dominant voice of the Labor Party. The Congress overrode the advice of its more cautious General Council and declared that if nationalization “remains restricted to a limited number of industries and services, the full advantage of social ownership will be lost.” This frank acknowledgement of the inevitability of total socialism — which is the blood-brother of communism in everything but name — was frowned upon by the leaders of the congress because of its possible effect on British voters. The rank and fil,e however, saw no reason to hide the true aims of the socialist movement. 4 Remember -that, next time you see the government going deeper into the light and power business, the banking business, or any other business. Remember it when you hear politicians calling for more and more government domination of industry, agriculture, labor, or any other group. Socialism — like its opposite, freedom—is a cohesive whole. It is a whole-hog-or-none proposition. Lincoln said a nation cannot be half-slave and half-free. It is equally true that a nation can not long be half-socialist and half-free. Look at what those grim twins, socialism and communism, have done to much of the rest of the world. Then ask yourself if that’s what you want here. I /Imeriška Domovina ii *1 a arrrertipg; mrvra: »omsH CONDENSED NEWS FROM OUR HOME FRONT Cleveland, Ohio Tom Germack of 1072 E. 176 St., underwent an operation at( Glenville Hospital. We wish him a speedy recovery! e « ® SSSC« Nande Novak, who is employed at the Rosemary Home, has returned home ,from the hospital and wishes to thank all his friends for their visits, gifts and flowers. « « « «88«! Mr. and Mrs. Blase Hace of 1153 Norwood Rd., celebrated their 49th wedding anniversary on October 8th, Congratulations and wishes for the Golden Wedding Anniver-' sary! • • • EHH Mr. August Hollander returned home last week from his trip to Europe. He came home just in time to hear about the robbery of his place, the loss being around $2,000. • • • mm Mr. Anton Grdina Sr., has returned home from a trip to his native land, where he visited many parts of Yugoslavia. • • • mm John Intihar of 4662 E. 93 St., went to Ma-rymount Hospital for an operation. We wish Rim a speedy, Recovery! a * « tsma Colby, Kan. — R. W. Pritchard, operator of a chicken hatchery for more than 30 years, was in a dilemna recently. When s health started failing several years ago, he went to a clinic. He has now received a report, diagnosing his illness an “allergy; allergic to chickens.'’ Now they tell him! • as® Manthattan, Kan. — Mary Lou Deal and Mary Lou Deal, freshmen coeds at Kansas State College, took pity on the mailman by deciding to room together. Just a “double deal.” • • « mm* Sioux Falls, S. Dakota. — Charged with disturbing the peace, Robert Rehfeldt was fined $10 when he told the court that he only drank three beers and was “sober as a judge.” • e • North Hollywood, Calif. — When police recovered Harry A. Draper’s stolen car, they found a note on the dashboard: “Sorry to have inconvenienced you; my wife needed immediate medical attention.” « « ® EZBB Los Angeles, Calif. — After six months of wedlock, Mr. Alzada Marriage sued for divorce. What’s in a name? 99* mmm Las Vegas, N. Mex. — A tow car pulled in a wrecked convertible with a “Be Careful” highway marker wedged tightly between the hood and the engine. #*9 cam San Diego, Calif. — The sheriff’s arrest sheeit on Ruby IdonsJ Trammell read: face, flushed; gait, stagger-' ing; speech, garbled; breath, smelled of wine; eyes, bloodshot; coordination, poor; clothing, none. Those were the bare facts! • • • mm Akron, O. — When police halted a woman driver because her car had ho tail light, she protested: “Here it is,” and pulled one from the glove compart-’ ment. place always is dirty. What we need here is a good cuspidor. *» » » 8SHS* Fort Worth, Texas. — It was a bad news week for Porter Randall, radio newscaster His wife had the mumps, his son had the measles, and he was off the air with a back ailment. « o • mssa Topeka, Kan.— Harry Snyder of Lawrence, Kans., was sentenced to 30 days in jail here on a charge of being drunk — by Judge ,Harry Snyder. Snyder paroled Snyder on condition that he leave Topeka. The two are not related. 999