yu issn 0040-1978 Zakaj ni belega kruha? (stran 2) Nagradno vprašanje (stran 4) Pri trojčkih v Gruškovcu (stran 5) Gremo na delo (stran 8) Šport in TV spored (stran 9) leto xxxvi, St. 38 Ptuj, 29. septembra 1983 cena 11 dinarjev glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva ŽIVAHNO V VINOGRADIH V soboto in nedeljo je bilo v vinogradih nadvse živahno. Mnogi vinogradniki so se namreč odločili za trgatev. Ker uradnega dovolje- nja za trgatev večine sort v zaseb- nih vinogradih še ni, so trgali predvsem tisti, ki grozdja ne bodo prodali, temveč bodo napolnili posodo v svojih kleteh. Prav vsi so enotni v oceni, da je grozdje lepo in zdravo, da ga je precej, je pa nekoliko manj sočno. Tako bo vina manj, bo pa dobro in Martin bo letos spet ponosen. Sobotni in nedeljski vrvež v vinogradih je pravzaprav naznanil pravo trgatev, ki se je pričela s ponedeljkom za grozdje sorte souvignon in traminec. S prvim oktobrom bo dovoljena trgatev mešanega grozdja srednje poznih sort. Na trgatev šipona, laškega in renskega rizlinga, tega "grozdja je tudi največ, bo potrebno počakati še nekaj dni, do 5. oktobra. JB V soboto in nedelo je bik) v vinogradih zelo živahno Foto: I- kotar SKLENJEN 16. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM V CELJU PTUJČANIZADOVOUNI Po oceni ptujskih obrtnikov oziroma obrt- nega združenja in obrtne zadruge Panorama Ptuj je minuli obrtni sejem uspel, vsaj kar za- deva komercialni vidik. Niso pa ptujski obrtniki zadovoljni s strokovno komisijo sejma, to ni sa- mo ptujska ocena, temveč so tako menili tudi drugi obrtniki. Obrtniki so se namreč predstavili z zanimivimi in strokovno dodelanimi izdelki, ki bi sodili v sejemski izbor oziroma bi jim morali prisoditi sejemsko nagrado. Največji ,,bum" je naredil elektromagnetni ventil ,,Viktor", izdelek ptujskega obrtnika Viktorja Cvetka. Zanj je bilo izredno povpraše- vanje. Po končanem sejmu so mu vsi priznavali, da bi moral dobiti sejemsko nagrado. Povedati je potrebno, da bo njegov izdelek nadomestil do- sedanji uvoz. Kljub temu ,,madežu" so ptujski obrtniki ob- ljubili, da se bodo predstavili tudi na prihodnjem celjskem sejmu. Prepričani so, da bodo izdelki še boljše kvalitete kot letos. Za udeležbo so vsi do- bili priznanje, veliko večjo spodbudo pa bi pri- nesla sejemska nagrada. Pa drugič! Na letošnjem sejmu so se predstavili nasled- nji obrtniki: Janez "in Milena Dolenc, Barbara Rabuza, Marjan Brodnjak, Maks Medved, Du- šan Slavik, Feliks Cvetko, Viki Cvetko, Jakob Vidovič, Frida Zupec, Ivan GomilSek, Ivan Lah, Jože Stalcer, Mirko Donaj, Anton Cvetko in Mirko Bizjak. Prav vsi zaslužijo pohvalo. Poleg Vikija Cvetka je potrebno posebej pohvaliti tudi butik Rabuzo, ki je zlasti med ženskim delom obiskovalcev sejma vzbudil s svojimi izdelki veli- ko zanimanja. Z izdelki je sodeloval tudi na se- jemskih revijah. Pohvaliti pa je potrebno še Iva- na Gomilška. MG Veliko skrbi z malimi glavicami Pri Brodnjakovih na Gruškovcu 123 pri Cirkulanah imajo poleg dela v gorici in na njivah veliko dela tudi s tremi štručkami, ki so 16. julija letos privekale na svet v ptujski bolnišnici. Za Miro, Andrejčkom in Lidijo je sedaj že 75 dni življenja. O tem, kako napredujejo haloški trojčki, preberite v reportaži na 5 strani. Prizorček na fotografiji se ponavlja večkrat na dan, saj pridno jedo in zahtevajo vse več pozornosti. Foto: M. Ozmec Poslovno sodelovanje slovenskih Perutninarjev Danes ob 10. uri bodo predstavniki sloven- skih perutninarjev podpisali samoupravni spora- zum o povezovanju v skupnost združenega dela za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje. Skupnost bodo ustanovili ABC Pomurka ,,Agromerkur" — perutninarstvo in transport iz Murske Sobote, SOZD Hmezad Žalec — ,,Jata" Zalog, Pivka — perutninski kombinat Neverke ter Mesokombinat Perutnina Ptuj. V samoupravnem sporazumu, ki so ga že po- trdili vsi delavski sveti podpisnic, so opredeljeni cilji in naloge skupnosti in sicer: — razvijanje in izkoriščanje svojih proiz- vodnih in kadrovskih zmogljivosti ob medse- bojni delitvi dela, — razvijanje in uvajanje sodobne organiza- cije dela in tehnologije, — usklajevanje razvojnih, delovnih in proiz- vodnih programov. — usklajevanje poslovne politike in nastopa na domačem in tujem trgu, predvsem z zagotav- ljanjem celovite ponudbe, — usklajevanje zmogljivosti v blagovnem prometu ter — združevanje sredstev in znanja za hitrejši razvoj dejavnosti. JB \ metu iA^le gostje niso imeli konkurence, brez zmage so ostali le v skoku v višino in teku na 400 metrov f n: (foto I. kotar). DOBRI REZULTATI NA MEDNA- RODNEM MITINGU Člani ptujskega atletskega kluba so v nedeljo dopoldan uspešno izvedli miting z mednarodno ude- ležbo. Nastopilo je 67 atletov in atletinj iz Jablonca (SSSR), Ljubljane, Raven, Maribora, Cel- ja, Murske Sobote in Ptuja. Najboljši rezultati so bili doseženi v skoku v višino. Tako je pri žen- skah Lihtenekerjeva (KAK Ravne) preskočila kar 182 cm, pri moških pa Sašo Apostolovski (Ohmpija) 214 cm. Sicer pa so največ zmag po pričakovanju dosegli atleti in atletinje kluba LIAZ iz Jablonca. Več o tem na strani 9! 1. k. V viteški dvorani na gradu je bil pred nedavnim literarni večer, ki so ga delavci ptujske ljudske in študijske knjižnice pripravili v okviru XI. kulturnih srečanj in v goste povabili četverico pesnikov, znanih po zbirki Pesmi štirih, ki je izšla pred tridesetimi leti. Pesniki Kajetan Kovič, Janez Menart, Tone Pavček in Ciril Zlobec so na zanimiv in privlačen način predstavili svoje delo in življenje številnim obiskovalcem, ki so v viteški dvorani na gradu tokrat v izjemnem številu poslušali njihov nastop. Vse kaže, da spreminjanje okolja oziroma prizorišča dobro vpliva na obisk, zato so organizatorji srečanj na najboljši poti, da se tudi na tem področju izkažejo. mš Gostje med številnimi poslušalci v viteški dvorani na gradu Foto: S. Kosi Jutri referendum Po večmesečnih pripravah se bodo jutri, 30. septembra delavci DO ,,01ga Megiič" Ptuj na referendumu odločali o vključitvi v sestavljeno organizacijo Agros. Glasovalo bo 312 delavcev, organiziranih v dveh temeljnih organizacijah rn delovni skupnosti skupnih služb, glasovali bodo v Dobrini, Dolanah in Ptuju. Glavni motiv vključitve v SOZD je nova razvojna perspektiva, ki bi naj presegla dosedanje poslovne težave. Priprave na referendum so dobro zastavili, zadnji zbori delavcev pa so bili še v torek in sredo. Razpoloženje je dobro, zato je referendumska odločitev le še formalnost. Za nedoločen čas pa bo delovna organizacija še član sestavljene organizacije Elkom. MG Danes zvečer se bodo ptujskemu občinstvu po petih letih ponovno predstavili člani ansambla Slavka in Vilka Avsenik. Organizator koncerta je Zavod Radio Tednik Ptuj, ki je ta priznani in priljubljeni narod- nozabavni ansambel povabil že na letošnji festival domače zabavne glasbe, vendar ni bilo mogoče uskladiti terminov. Program nocojšnjega koncerta je jubilejni, saj ansambel slavi letos tridesetletnico delovanja. Koncert Avsenikov bo ob 19. uri v dvorani Mladika v Ptuju. Zal v Ptuju nimamo večjega primernega prostora za takšne prireditve, da bi na koncertu lahko sodelovalo še več poslušalcev. Čestitki ob tridesetletnici ansambla Bratov Avsenik se pridružuje tudi naše uredništvo, prepričani pa smo, da jo lahko izrečemo tudi v imenu naših bralcev! ^ Nasmejan! mu»ikantje ob .^-letnkri 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 29. september 1983 - TEDNII( Zakaj ni belega kruha? v zadnjem času je vedno več vprašanj, kaj je z belim kruhom oziroma zakaj ga ni v trgovinah — pekarnah? Odgovor na vprašanje je dal Anton Janežič, direktor temeljne organizacije Pekarne ,,Vinko Reš" Ptuj: ,,0 belem kruhu v zadnjem času preveč razpravljamo. Poznamo vzrok — glavni vzrok je v pomanjkanju belih mok. Od mlina, s katerim imamo dogovor o dobavi mok, dobimo včasih več belih mok, včasih manj. To vpliva na nihanje proizvodnje oziroma izpeke te vrste kruha. V številkah pomeni to, da je včasih ob sobotah izpeka belega kruha 1000 kg, včasih pa le 800 kg ali celo manj. Res pa je, da gre ta kruh samo v prodajalne v Ptuju, na teren pa ne. V zadnjem času — zlasti še z novim šolskim letom smo povečali tudi proizvodnjo žemljic — teh je sedaj dnevno do 15 tisoč. Večje tudi pekovskega peciva; pri izdelavi le-tega in žemljic pa potrebujemo belo moko. Pečemo tudi nekaj istrskega kruha. Iz vsega povedanega sledi, daje beli kruh na ,,našem trgu" prisoten. Tudi ne sprejemamo očitkov, da ne upoštevamo razmerja v izpeki osnovnih in posebnih vrst kruha. Ta je še zmerom 30 : 70. Je pa res, da je včasih odstotno razmerje nižje ali višje v korist prve ali druge vrste kruha". Kaj pa lahko rečete o francoskem kruhu. Ta kruh, ki ga sedaj prodajate pod ,,firmo" francoski kruh, ne zasluži več tega imena, tako pravijo potrošniki. Kaj pa vi? ,.Francoski kruh je iz moke tipa 850 — to je polbeli kruh. Kruh je kvaliteten. To pa lahko trdim na podlagi ocene, za ta kruh smo namreč dobili oceno 28 od možnih 30 točk. Ker je mešani, je tudi zdravju koris- ten". V TOZD Pekarne ,, Vinko Reš" v Ptuju so nam tudi povedali, da bo v tem srednjeročnem obdobju le prišlo do gradnje težko pričakovane — nove pekarne. Po dogovoru o razvoju pekarstva v ptujski občini, bodo novo pekarno pričeli graditi v letu 1984. Tako so se dogovorili tudi v delovni organizaciji Intes, v okviru katere so.združevali sredstva za novogradnjo. Z gradnjo se bo pričelo brž, ko bo zgrajena pekarna v Lendavi. Pripravili so tudi že finančno konstrukcijo, sredstva so v celoti zagotovljena, razen 20 milijonov dinarjev, kolikor cenijo staro pekarno na Rogozniški cesti v Ptuju. Novogradnja pekarne je ocenjena na 80 do 90 milijonov dinarjev. V plan razvoja pekarstva so tudi zapisali, da bodo po končani novogradnji ukinili vse dosedanje pekarske obrate, razen pekarne v Kidričevem, ki so jo letos tudi posodobili in kjer še vedno pečejo odličen '.ruh. MG Sindikat in osebni dohodki Med poglavitne naloge letošnjega sindikalnega delovanja sodi tudi ureditev osebnih dohodkov oziroma dosledna izpeljava načela delitve po delu in rezultatih dela. Na sindikatu je tudi naloga, da načelo delitve po delu dobi v naši družbi tisto mesto, ki mu v socialistični samoupravni družbi tudi pripada. Ne gre samo za togo delitev po delu, v teh merilih je potrebno upoštevati tudi uspešnost gospodarjenja in upravljanja. Zavedati se je potrebno, da je od urejenih osebnih dohodkov odvisen tudi stabilizacijski boj. Ce bodo delavci za svoje delo tudi ustrezno nagrajevani, težav ne bi smelo biti. Uspešnost ali neuspešnost sedanjih stabilizacijskih ukrepov nam v veliki meri zmanjšujejo tudi cene, ki v resnici ,.cvetijo" bolj kot kdajkoli doslej. Pri tem pa se odpira vprašanje socialne varnosti delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki. V zadnjem času toliko opevana socialna kartica pri delavcih nima pozitivnega odziva. Delavci želijo delati — omogočiti jih je potrebno, da bodo za svoje delo dobili normalni osebni dohodek — torej dohodek, s katerim bodo lahko pokrivali normalne življenjske potrebe. Tudi ni ustrezno, da bi se proizvodnim delavcem brez upoštevanja dela in rezultatov dela in tudi ostalim enako popravljali osebni dohodki. Z vidika povečevanja življenjskih stroškov je to docela razumljivo, ne pa tudi s stališča delitve po delu in rezultatih dela. Vse bolj se krepi tudi zavest, da je sedanjo tekmo cen in osebnih dohodkov oziroma življenjskih stroškov mogoče trajno brzdati le z uveljavljanjem delitve po delu na vseh ravneh, z razvitejšim in odgovornejšim samoupravljanjem. Ponekod so se že zbudili in pričeli urejati osebne dohodke. Tako je na primer v DO Agis najnižji osebni dohodek že čez 9000 dinarjev in se giblje med 9200 in 9500 dinarjev. To je osebni dohodek za normalno delo — za delo v osmih urah in za 100 odstotno doseganje norme. V to pa ni všteto minulo delo in preseganje norme. Kot je povedal predsednik iz- vršnega odbora konference osnovnih organizacij DO Agis Franc Mertelj, jim tako uspeva zaščititi delavce z najnižjimi osebnimi dohodki. Gre pa ta zaščita na račun čistega dohodka posamezne temeljne organizacije. Za takšne osebne dohodke je dal pobudo sindikat, njihovo ureditev pa je po- zneje potrdil delavski svet DO. Sindikat je dal tudi pobudo za ugotavljanje socialnega stanja delavcev. Sama ocenitev del in nalog pa najnižjega osebnega dohodka ne dosega. Povedati je potrebno, da delavci na teh delovnih nalogah in opravilih presegajo postavljeno normo. Sindikat delovne organizacije Agis je ubral še drugo pot za boljše in več dela. Predlagal je sprejem pravilnika, po katerem izbirajo najboljšega delavca temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb. Letos so ga ,,uporabili" že drugič. Prepričani so, da bodo tudi tako delavce spodbujali k boljšim delovnim rezultatom. MG Trgovci o svojih problemih in uspehih Ptujski trgovci so ob polletju dosegli še ugodne gospodarske rezultate, dogodek pa je bil nekoliko slabši kot v prvih treh mesecih leta. Največ pripomb so imeli člani občinskega odbora sindikata delavcev trgovine, ko so obravnavali polletne dosežke ptiijske trgovine in pogoje gospodarjenja v drugem polletju leta, na danes že skoraj obvezno avansiranje blaga, velike obresti in razne samoupravne sporazume o dohodkovnem povezovanju med trgovino in proizvodnjo, in je danes ekonomsko nujno, smotrno in upravičeno. Posebno razpravo je odbor vodil glede vključevanja delavcev — trgovcev iz dislociranih obratov občine v družbeno-politično življenje občine, posebej še v delo občinskega sveta zveze sindikatov in njegovih organov. Dislociranih obratov je v občini veliko, njihovi delavci pa so v glavnem odtegnjeni od aktualnih družbeno-političnih dogodkov, slabo so povezani tudi z matičnimi organizacijami, nekateri pa tudi niso člani sindi- kata, kot je to primer v prodajalni Borovo v Ptuju. Slednji so že dali pobudo za ustanovitev osnovne organizacije sindikata in kaže, da jim bo to ob pomoči občinskega odbora sindikata delavcev trgovine v kratkem tudi uspelo. Na družbeno-ekonomski in politični ter samoupravni položaj teh delavcev smo postali pozorni v zadnjem času. Sprejeli smo tudi obvezo, da o tem razpravljamo v okviru predkongresnih aktivnosti — v okviru priprav na 10. kongres slovenskih sindikatov, vendar do realizacije naloge ni prišlo, vsaj takrat ne. Danes smo v uresničitvi te naloge veliko bližje. MG Spravilo sladkorne pese v občini Slovenska Bistrica kljub začetnim težavam pri sejanju do- govorjenih površin s sladkorno pe- so ugotavljajo, da je pridelek nad pričakovanji. V bistriški občini so je posejali na 50 hektarjih, kar je nekaj pod pričakovanji in načrtovanim, pridelek pa bo vsebo- val visok odstotek sladkorja. Pomembno je poudariti, da so se v občini na spravilo sladkorne pese posebno skrbno pripravili. Ce ne bo prišlo do večjih vremenskih po- slabšanj, pričakujejo, da jim letos ne bo potrebno organizirati poseb- nih akcij pobiranja sladkorne pese, kot se je to dogajalo prejšnja leta. Dobro organiziran bo tudi pre- voz do tovarne sladkorja v Ormo- žu. Viktor Horvat Ena izmed deponij sladkorne pese (foto JB) OBNOVUENE CESTNE OZNAKE V središču Ptuja in delno tudi v Kidričevem, pleska cestnc oznake Komunalni servis, ki je TOZD Komunale-Gradbeništvo in promet Ptuj. Marsikdo izmed nas se vpraša, kako ta dela poteka- jo. Nekaj o tem nam je povedala Karmen Jerenko, ki je po poklicu gredbeni tehnik in je zaposlena v tej delovni organizaciji: ,,Pleskanje poteka trikrat letno ali po potrebi. Določeno je po programu in sicer v tekočih in kva- dratnih metrih. Območje obsega 3500 tekočih in 1200 kvadratnih metrov. Pleskanje pa je zelo odvisno od vremena. Pri temperaturi pod 15 stopinj je to onemogočeno. Tako je tudi čas, ki je potreben za to delo, odvisen od vremena. Pleskanje je do minulega leta potekalo le ročno. Za to so potrebni štirje delav- ci. Pri tem porabimo več barve, saj je ročno nanašanje le-te neenakomerno." Oktobra lani so kupili stroj za pleskanje oznak na cestnih površinah. Imenuje se Loda E LM-10 dobili pa so ga prek Metalke. Na stroju delajo trije delavci — eden ga upravlja, druga dva pa mu pomagata. Uporabo in vzdrževanje stroja so jih seznanili strokovnjaki iz Ljubljane, saj za to ni potrebna pose- bna izobrazba. Stroj nanaša barvo enakomerno in je zato porabi manj. Barvo dobivajo iz Heliosa-Domžale. Je precej draga, mnogokrat pa je tudi ne dobijo. Imenuje se betopren-asfaltni in je namenjena le za pleskanje asfaltnih cest. Z njo pleskajo tudi tlakovane ceste, kjer se barva dokaj hitro obrabi, zato je tu potrebno večkrat pleskati. Pleskanje pa ne poteka popolnoma strojno, saj še niso nabavili šablon za napise. Za varnost delavcev poskrbijo s primerno bavro oblek, oranžno, ki jo vozniki hitro opazijo. Območje na katerem potekajo dela, pa zavarujejo s stožci in primernimi prometnimi znaki. Včasih so pleskali tudi ponoči. Sedaj so to opustili, saj menijo, da na cestah podnevi ni tako gostega prometa. Pleskajo v času ko je promet manjši, večje prometne ceste in križišča pa ob nedeljah. Skratka, prizadevajo si, da bi čim manj ovirali promet. Marjetka Sluga in Smiljana Cernezel NEVARNOSTI V JESENSKEM ČASU Jesen je tukaj in kakor je lepa, je zaradi vremenskih sprememb lah- ko za marsikoga tudi nevarna. Jutranja rosa, megla in občasno deževje, vse to vpliva na stanje ce- stišč, še posebej, ker je na višku sezona spravila kmetijskih pridel- kov. Ceste so največkrat precej blatne, kljub opozorilom, da do tega ne bi smelo priti. Vse to povzroča velike preglavice vzdrže- valcem cest na našem območju. Obiskali smo temeljno organiza- cijo za vzdrževanje in varstvo cest v Ptuju in k razgovoru povabili Janija Premužiča, ki skrbi za cest- no prometno signalizacijo in var- stvo cest. O omenjeni problematiki cest v jesenskem času je povedal: ,,Naša služba, ki obstaja od 1. januarja letos v okviru Cestnega podjetja Maribor, ima stalno nalo- go sproti ugotavljati in nadzorova- ti prometne žile, ki so še posebej v jesenskem času obremenjene s kmetijsko mehanizacijo. Leta na- zaj opažamo, da uporabniki cest, ki prihajajo iz kmetijskih površin na vozišča, ne izvajajo določil Zakona o cestah in ostalih določil. Ta določajo, da mora vsak uporabnik ceste s svojega vozila in posebej s koles očistiti blato in vse ostale nanosne materiale, ki lahko ovirajo promet ali celo ogrožajo varnost cestnega prometa. Opozarjamo kmetovalce in vse ostale uporabnike naših cest, da končno začnejo uporabljati ta določila, da se jih držijo bolj res- no, saj bomo tako lahko preprečili marsikatero nesrečo. Jesen je tudi čas, ko se dan iz dneva v dan krajša, zato velja opozoriti tudi na ostale nevarnosti. Zgodnji mrak z meglo sta izredno nevarna, še posebej, če vozila na cesti — tudi vprege niso pravilno osvetljena. Vsa vozila morajo biti pravilno opremljena in osvetljena, tako bodo varna zase in za ostale udeležence." Poglavje zase pa je uničevanje cestno prometne signalizacije, kaj- ne? ,,V Sloveniji smo se dogovorili, da bomo na cestah uporabljali prometne znake Mebla iz Nove gorice. Ti znaki so iz posebne plastične snovi in so zaradi tega lahko lomljivi. Vse pogosteje jih nepridipravi, predvsem vinjene osebe — tudi mladoletniki, uničujejo. Vedeti pa je treba, da stane en prometni znak blizu 6 tisočakov. Prav bi bilo, da bi se vsi pričeli obnašati bolj kulturno- prometno, pa tudi samozaščitno, saj občani večkrat le mirno opazujejo posameznike, ki uničujejo znake." M. Ozmec Po haloški planinski poti v ptujski delovni organizaciji Agis so avgusta ustanovili planin- sko sekcijo, ki deluje v okviru Planinskega društva Ptuj. Pobudo za ustanovitev so dali navdušeni obiskovalci naravnih le- pot, ki so že prej odhajali na izlete v naravo s svojimi družinami. V soboto, 24. septembra so se odpravili na svoj prvi skupni izlet. Kam? Po novo odprti Haloški planinski poti! Izbrali so prvo eta- po te poti od Borla do Cirkulan. Športno opremljeni in kar je po- membneje, vsi zelo dobre volje, so na Borlu v svoje planinske izkazni- ce ,,pritisnili" prvi kontrolni žig. Jutro, ki je oznanjalo lep, sončen jesenski dan, je planince vzpod- bujalo na pot. Pod vodstvom vo- dnika Silva lleca, ki je obenem tudi predsednik planinske sekcije, so jo ,,mahnili" proti cerkvi sv. Ane. Baročno opremljeno cerkvico so si tudi ogledali. Med vinogradi, kjer so pokramljali z veselo razpolože- nimi obiralci grozdja, so prispeli do druge kontrolne točke, v Hrastovec 129. Po krajšem počitku so spet vzeli pot pod noge. Prijetna pot jih je vodila do Cirkulan, kjer so že tretjič žigosali izkaznice. Tu se prvi odsek Haloške planinske poti kon- ca. Vsi, še vedno polni moči, pa so se odločili, da bodo pot nadaljevali do Emeršičeve domačije, se nato spustili do Drave in ob njeni strugi nadaljevali pot do Borla. Tako je tjdi bilo! Prijetno utrujeni, a polni novih vtisov o lepotah naših Haloz, bodo proste sobote v oktobru gotovo spet preživeli v naravi, na Halošk' planinski poti. Slavica Pičerko Haloze so jeseni še posebej privlačne (foto 1. Kotar) „Lahkobi pridelal sto ton pese " Ivan Kokot iz Moškanjc je mlad kmetovalec. Obdeluje 6-hektarsko kmetijo ter prideluje predvsem koruzo, pšenico in sladkorno peso, Letos spomladi je posejal sladkor- no peso na površini 1,6 hektara. Kot povsod je tudi na njegovi njivi pesa slabo vzklila, pozneje pa se je posevek lepo razrasel. Tudi kasnejša sušna obdobja so povzro- čila pri sladkorni pesi precej škode in tako bo pridelek manjši, kot bi bil sicer... Ob normalni letini bi lahko pridelal okoli 100 ton sladkorne pese." je povdaril Ivan Kokot. ,,Ob sedanji ceni 3 dinarje za kilogram bi ob tem tudi nekaj zaslužil. Sicer bo tudi sedaj ostalo nekaj dohodka, vendar precej manj." Kokotovi so posejali peso na nji- vi, kjer je bil še pred dvema letoma travnik. Površina še ni bila zaple- veljena in tako ni bilo potrebno pridelek zaščititi, pa tudi ročno okopavanje ni bilo potrebno. Tako bo največje delo spravilo, ki ga načrtujejo v teh dneh. Pri tem ,,stopijo" skupaj trije sosedje in pomagajo drug drugemu. JB Ivan Kokot Grozdja bo manj, kakovost pa boljša Tudi v občini Slovenska Bistrica je obiranje vseh vrst grozdja že v polnem teku. Številni zasebni pri- delovalci so z obiranjem pričeli kmalu po 15. septembru, saj so bili mnenja, da je sladkorna stopnja zaradi suhega poletja že dovolj vi- soka. To pa se je tudi potrdilo v praksi. Takšna ugotovitev je bila še toliko pomembnejša, saj je ob pri- čakovanih manjših količinah pri- delek boljše kakovosti. Za vino bo potrebno tako zelo malo ponekod pa tudi nič sladkorja. Precejšnje količine starih zalog pa bodo ,.pri- pomogle" da se bodo kmetovalci vinogradniki, letos odločali za pri- dobitev boljših vin. Takšna spoznanja potrjujejo tudi pri Kmetijskem kombinatu, osnovnem nosilcu pridelovanja vin )V občini, od koder izhaja tudi znani 'Ritoznojčan. Meritve sladkorne stopnje so pokazale, da so pričako- vanja kakovostnejših vin upravi- čena, saj znašajo pri laškem in renskem rizlingu okoli 15 slad- kornih stopenj, pri tramincu, burgundcu in belem pinotu pa prek 16. Ker bo letošnji pridelek grozdja v družbenem sektorju zaradi velikega neurja s točo v poletnih dneh mno- go manjši od lanskega, so se pri Kmetijskem kombinatu odločili, da bodo grozdje z visoko sladkorno stopnjo odkupovali po 24 dinarjev. Ce pa bo sladkorna stopnja zelo ugodna, lahko prodajalec pričaku- je tudi nekaj več. Viktor Horvat TEDNIK ~ september 1983 DELEGATSKA SPOROCiLA - 3 CHrrBi lA OBRAMBim VZ60J0 MIAOMIE imitNAVA Odhod prve in prihod druge izmene Ob brigadiiskem domu v Doma- vi je bila v Setrtck 22. septembra dopoldne slovesnost ob z^ljučku prve izmene ktoinjega obrambne- ga usposabljanja mladine ptujske občine, ki ga organizira oddelek za ljudsko obrambo SO Ptuj. Ko- mandant centra Marjan Kokol je aktivnosti v prvi izmeni takcte ocenfl: Danes odhajajo na svoje domo- ve mladinci, ki so tukaj preživefi 18 delovnih dni. Lahko reCem, da smo na tem usposabljanju dosegli cilj. ki smo si ga zadali po progra- mu. Vsak mladinec je seznanjen z osnovami vojaSkega usposabljanja v smislu obramlme vzgoje. Ob koncu smo vsakega posameznika tudi testirali in ocenifi, vrhunec pa je Wo pravgotovo ostro streljanje. Vsi rezultati kažejo, da je prva izmena bila razmeroma dobra. Čeprav sem že pmedal, je treba ponovno poudariti, da to usposa- bljanje po zakonu zajema vso tisti mladino — dekleta in fante — ki končani osemletki niso nadalje- Šolanja v srednjem usmerje- nam izobraževanju, ampak so ostab doma ali pa se takoj zaposli- li. Prepričan sem, da so v prvi izmeni naši mladi vojaki in vojak i- nje dosegli vsaj toliko, kot njihovi kolegi v srednjih šotah; se pravi, da smo jih seznanili in usposobili po iNibližno enakem programu kot •srednjeSolcc." Razen obrambnemu usposablja- nju pa so v Centru Dornava dajali poseben poudarek vzgoji kolektiva in prostočasnim aktivnostim. O tem je politični komisar Dušan Toš dejal: „ Dejstvo je. da v 18 dneh tako velika skupina mladincev ne more delovati neorganizirano, zato smo že takoj prvi dan ustanovili orga- nizacijo ZSMS in aktive po četah. Sprejet je bil poseben program ak- tivnosti za različne dejavnosti. V popoldanskem času pa smo dafi velik poudarek temam zunanjih ivedavateljev, ki so naše mladince seznanili s sestavo in ddovanjem vseh družbenopolitičnih skupnosti. Tako je vsak posameznik na tem usposabljanju dobil določene smernice za delovanje na tem po- dročju." Na zaključni slovesnosti ob od- hodu prve izmene mladincev iz centra za obrambno usposabljanje je zbranim govoril tudi Janez Dre- venšek, pomočnik načelnika od- delka za ljudsko obrambo SO Ptuj, mladi v uniformah pa so pri- pravili bogat kulturni program. Že naslednji dan pa so prostore briga- dirskega doma napolnili mladinci druge izmene, ki nadaljujejo z is- tim programom izobraževanja. Prepričani smo, da bodo dosegli podobne rezultate kot njihovi vr- stniki v prvi izmeni. M. Ozmec Na zaključni slovesnosti ob odhodu prve Izraeae mladincev obrambnega usposabljanja je govoril tudi Janez Drevenšek Brezposelnost narašča Delegati ormoške občinske skup- nosti za zaposlovanje bodo na seji, ki bo S. oktobra, razpravljali tudi o prol^emih bTe:qx»eln<»ti v občih ni. Podatki za '{»TfO polletje letos namreč povedo, da j? bilo ob kon- at junija v občini 423 brezposelnih fk^ je za 14,4 odstotka več kot v ^akem lanskem obdobju. Ta šte- Ailka sicer pomeni, da se je število brezposelnih giede na začetek tega leta zmanjšalo, vendar je upadanje proti sredini leta značilno, v dru- gem polletju pa običajno število brezposelnih naraste. Vzrok so sezonske zaposlšve. Poleg tega pa se je povečala tudi relativna brezposefaicst, to je od- stmno razme^je nezaposlenih na- sproti zaposlenim, tako da znaša v šestih mesecih 12,6 odstotkov, se- daj pa že <^og 14 odstotkov. Tu- di letos raste število brezposelnih strcAovnih kadrov, predvsem šte- vilo iskalcev zaposlitve s poklicno in srednjo izobrazbo. Med brezposelnimi je največ mladih do 26 let, — 55 odstotkov, sledijo pa ženske, ki jih je 53 od- stotkov. Nezapo^encet povzroča pii brezposetnih neugodne psiho- socialne vplive, ki so še posebno neugodni za mlade. Zato skupnost za zaposktvanje prav njim name- nja posebno skrb pri zagotavljanju dela s širjenjem pri|Kavra'5tva, z raznimi oblikami usposabljanja za vključevanje v delo. Zanimiv pa je tudi podatdc, da je IhIo od vsdh brezposelnih, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlo- vanje, zapoaknih okrog 80 c^stot- kpv. Ob tem se seveda postavlja vprašanje, zakaj iim je prenehalo dek)%-no razmerje. Kot ugotavlja ^upnost za zaposk)vanje, je naj- večji odstcMek takih delavcev, ki so bili zaposleni le za določen čas. Odstotek tistih, ki so prenehali delati na lastno žeijo, pa se iz leta v leto zmanjkuje in zajema v struk- turi vzrokov za pcenehanje dela 23 odstotkov. O teh in tudi o ostalih perečih vprašanjih ormoSkega gospodar- stva bo torq beseda na omenjeni seji, obravnavali pa bodo tudi ak- cijski program za pripravo načrta zaposlov^ja v organizacijah zdru- ženega dda občine in Podravj^ v prihodnjem letu. N. Dobijekar O žgočih problemih zdravstva Sejo OK SZDL Ptuj, ki je bila v petek, 23. septem- bra, so člani konference namenili uresničevanju in nadaljnjemu razvoju zdravstva v ptujski občini. Izho- dišče za razpravo je bila informacija o uresničevanju zdravstvenega varstva v občini, o kateri bodo danes razpravljali tudi delegati zborov skupščine občine in občiriske zdravstvene skupnosti na skupnem zase- danju. Strinjali so se z ugotovitvami sveta za zdravstveno in socialno politiko pri OK SZDL Ptuj in menili, da je potrebno nadalje razvijati zdravstveno varstvo na po- dlagi dogovorjene delitve dela v SR Sloveniji na območju ptujske in ormoške občine ter v Podravju. Hkrati je treba Se naprej razvijati že uveljavljene oblike varčevanja, nadaljnje krčenje zdravstvenega di- narja pa bi pomenilo nazadovanje zdravstva. Opo- zorili pa so na nekatere rezerve, kot je delovni čas zdravstvenih delovnih organizacij, ki ga je treba bolj prilagoditi potrebam uporabnikov, pa tudi na nujnost večjega sodelovanja med izvajalci in uporabniki zdravstvenih storitev. Marsikateri dinar lahko pri- varčujejo uporabniki, ki mnogokrat po nepotrebnem zaidejo v zdravstveno ustanovo in si poskušajo s pre- tvezami zagotoviti neupravičeno odsotnost z dela. Ta- ko bi tudi uporabniki prispevali k temu, da ne bi — kot zadnji možni ukrep — zmanjševali ali celo ukinili nekaterih pravic iz zdravstvenega varstva. N. Dobijekar Pogodbeno in nadurno delo upada Iz podatkov strokovne službe medobčinske skupnosti za zapo- slovanje Podravja je razbrati, da družbena prizadevanja za zmanjšanje obsega pogodbenega in nadurnega dela že dajejo prve pozitivne rezultate. Tako je v 77 organizacijah združenega dela v ptujski občini v prvem polletju letos 554 delavcev opravilo 49.565 ur pogodbenega dela, kar je za 32 odstotkov manj pogodbenih iz- vajalcev in za 21 odstotkov manj opravljenih ur kot v enakem lan- skem obdobju. V gospodarstvu, kjer je bilo skoraj 62 odstotkov vseh opravlje- nih pogodbenih ur, jih več kot polovica odpade na kmetijstvo. V negospodarskih dejavnostih je bilo opravljenih 38 odstotkov vseh fpogodbenih ur, kjer pa z 21 od- ^otki prednjačijo družbeno- tKJlitična skupnost, samoupravne interesne skupnosti in družbeno- politične organizacije. V 97 organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih je bilo v prvem polletju opravljenih 137.926 nadur, kar je za 34 od- stotkov manj kot v enakem lan- skem obdobju. V gospodarstvu je bilo opravljenih 83 odstotkov vseh nadur, največ v industriji in kmetijstvu, med negospodarskimi dejavnostmi pa v izobreiževanju. Na drugi strani pa skupnost ugotavlja, da se povečuje število delavcev, ki delajo polni delovni čas, v drugi organizaciji pa tretjino polnega delavnega časa. Takšna dela je v prvem polletju letos opravljalo 60 delavcev, kar je za dva in pol krat več kot v enakem lanskem obdobju. Ti delavci so opravili 11.426 ur. Večina jih je delala v negospodarskih dejavno- stih, kar 88,3 odstotka, največ v zdravstvu — 57,8 odstotka. V ptujski občini ni veliko do- datnih možnosti za zaposlovanje z odhodom v pokoj. Ob koncu prvega polletja je bilo v občini zaposlenih le dvajset oseb, ki bi lahko prepustile svoja delovna me- sta mladim strokovnim kadrom, ker so izpolnjevali pogoje za upokojitev. Tudi določilo samo- upravnega sporazuma o zapo- slovanju, ki predlaga uvajanje večizmenskega dela, v organiza- cijah združenega dela ni naletelo na večji odmev. Pri skupnosti za zaposlovanje so prepričani, da širjenje večizmenskega dela onemogočajo predvsem objektivni vzroki. Čeprav število brezposelnih v prvem leKšnjem poletju ni naraščalo, celo upadalo je, pa se je brezposelnost vendarle povečala za 36 odstotkov, če primerjamo letošnje prvo polletje z lanskim. Povečalo se je tudi razmerje med brezposelnimi in zaposlenimi, ki znaša 6,4 odstotka ali za 2 od- stotka več kot v enakem lanskem obdobju. Med iskalci zaposlitve je letos tudi vse več tistih s strokovno izobrazbo, s tem da se pojavljajo tudi iskalci z višjo in visoko izobrazbo. Med brezposelnimi je še vedno največ žensk, na drugem mestu pa so mladi do 26 let. O teh vprašanjih bo med drugim beseda tudi na seji skupščine skupnosti za zaposlovanje, ki bo v sredo, 5. oktobra, zjutraj. N. Dobijekar AKCIJA NIČ NAS NE SME PRESENETITI V občini Slovenska Bistrica v akciji NNNP posvečajo največ pozornosti požarni in prometni varnostni ter zaščiti pri delu. Akcija poteka skozi vse leto in to se zelo pozna pri fKižarni in pro- metni varnosti. V prometni varnosti so se Se posebej izkazali v vzgojno varstve- nih ustanovah in osnovnih šolah kjer imajo izdelane posebne pro- grame aktivnosti. Ndcoliko manj, v okviru finančnih zmožnosti, je bilo storjenega za varnost prometa v posameznih križiščih v samem občinskem središču in tudi v drugih krajih občine. Posebno livarna so križišča na odcepu Slovenska Bistrica—Ptuj, na Jožefu, na križišču Slovenska Bistrica—Poljčane pa tudi nekateri prehodi mostov niso ravno varni. V občini je tudi več odsekov cest, kjer se srečujejo z drsenjem zem- ljišč. To je zlasti prisotno na cestah na obronkih Pohorja, pri krajih Šmartno, Tinje in Oplotnica ter Kebelj. Kljub prizadevanjem odgovornih ostajajo ti cestni od- seki zelo nevarni. Ugotovitve o pomanjkljivi po- žarni varnosti izhajajo iz nekaterih delovnih kolektivov bistriške občine, katere je pred nedavnim obiskala tudi posebna občinska požarno varnostna komisija. Ugotovila je, da so predvsem premalo zaščitena skladišča in transportne poti, v posameznih kolektivih pa je bilo opaziti tudi dotrajanost gasilskih aparatov in opreme. Prav odstranjevanju takšnih nepravilnosti kot tudi reše- vanju drugih požarno varnostnih problemov posvečajo v občini v okviru akcije NNNP, še posebno pa v mesecu požarne varnosti, po- sebno pozornost. V občini načrtujejo, da bodo sklepno prireditev v okviru meseca požarne varnosti izvedli prve dni oktobra. Takrat bodo pripravili združeno vajo vseh gasilskih enot in enot CZ ter prve medicinske pomoči. V mesecu požarne varno- sti pa bodo v vseh krajih kjer delu- jejo gasilska društva pripravili še društvene aktivnosti, ki bodo vključevale posebne vaje spretnosti in prikaze opremljenosti enot. V gasilskih domovih iii OZD bodo ob tej priložnosti pripravili raz- stave o dosežemh aktivnostih, opreme in orodja kot tudi uspehov doseženih na delovnem in tek- movalnem področju. . Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Mandat imajo Ormožani Sedež Svicta skupnosu podravsKin občin se je v tem mandatu iz Mari- bora presdd v Ormiož, predsednik sveta pa je Tone Luskovič. Jutri se bodo ddegatf sestali zato, da bi se dogovorili za delovni program do junija 1984. obravnavali pa bodo tudi nekatera aktualna vprašanja. Tako bodo razpravljal o problemih zdravstvenega varstva v Podravju, med drugim tudi o oobud; za zdr^IŽevanje vseh zdravstvenih organizacij združenega deia na tem območju. Delegat} bodo ocenili tudi vlogo Ekonomskega centra Maribor pri uveljavljanju družbenega planiranja in informacijskega sistema v Podravju. Na dnevnem redu pa je še obravnava doseženih rezultatov pospešev^ja razvcja manj razvitih območij v Sloveniji in seveda probiernov, ki nt aa tem področju ne manjka. N. D. Dober denf Ju, hu. hu... Konjički škrebU^ ktr ve^ teffeok vince petjajo, je močno sktdko . . .! Tak si pojemo tate dm po naSti vin- skih bregačah. Malo manj teče, je pa tak sladko, ke bi ga še engeid pilL Skoda, ke nam je toča precik tote iiahtne kapljice vzela. Letos je mošt takšni, kak smo ga sami pridelali Tak provimo pri nas, če je dober pride- lek. Ce je malo slabši no boj kisel pa rečemo: „Kaj čemo, tokšnega so bogec dali. . .! Jebal ga na gorički kol, kon bomo z lanskim vinom, saj ga niše neče kupiti, tak ke tudi novega nemarno skoro kon vlevatL Grozdie bomo odalL oa ie tudi tan tokšni dreng že pri samem vpisi Kooperanti majo pač prednost pred špekulanti Tak je tudi prav no po- šteno, neje pa prav, da navadno špekulant poni bojše svoj pridelek iztrii na našem {ne)enotnem triišči Nekšni red bode trebalo nareti, saj pri naših cenah resen več ne veš kdo pije no kdo ploča. Pri tem še zdolec ne mislim samo grozdja no vina, pač pa vse drugo. Ce glih bla je letos sušna letina, pa so nan cene tak zrasle, ko bi jih lehko na olimpijske igre poslali na tekmovanje za skok v višino. Tan bi sigurno zmogali no dobili zloto kolajno. Pa ostanimo še rajši malo v trgotvi grozdja: To je ie od negda praznik pri hiši Ce ne drgačik pa je p rožnik zato, ker prozne sode z vinskim švicom napunimo, pav i tiče spečemo, prolenka na smrt obsodimo no še kokšna druga "svinjarijo" vničimo. Ce smo glih ie pri gujdekih^ van moren povedati da je to pred krotkin naPtuji, tan v bliiini enega stanovanjskega bloka, svinjska glava leiila notri v grmi Dvo dni je smrdela, te pa jo je le n^če odnese. Tata ras tava svinjske glave bla je najlepša priložnost, da so tisti z boj malimi plačami po dugem cajti drgoč svinjsko meso vidli no sline pacedili Ali pa so poleg toga tudi zapeli- ,,Ja, ja? ja, nešče je gujdeka kla, pa ga je še meni malo /kraj da . . Te pa srečno. Pozdravljan vas vun iz vinske kleti kak notri moštek diši no mi srce razveseli VašLUJZEK ŠOLSTVO IN STABILIZACIJA Vse je dobro in prav, kadar je dovolj denarja. Ce ga pa ni, smo vsi zelo ranljivi! Ta misel je bila izrečena na zelo dobro obiskanem prvem aktivu komunistov zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v občini Ptuj, ki je bil v torek, 13. septembra, v Srednješolskem centru. Osrednja razprava je bila usmerjena na osnutek stabilizacijskih prizadevanj na področju vzgoje in izobraževanja, ki ga je pripravila Skupščina izobraževalne skupnosti Slovenije. V zadnjem obdobju že beseda ,,ukrep" sproži v nas odpor. Takšni ali drugačni ukrepi so zmeraj povezani z neprijetno ugotovitvijo: spet se bomo morali nečemu od- povedati na račun osebne ali skupne življenjske ravni ali povedano drugače — več bomo morali delati za manj denarja. VeUko razpravljalcev se je spraševalo kje in kaj bi se dalo privarčevati na področju vzgoje in izobraževanja, ko pa smo se že vrsto leto 6bnašali stabilizacijsko. Zahteve po varčevanju ne prizanašajo nikomur. Toda iskanje rezerv na tem področju nikakor ne sme zaiti v skrajnost. Dosežena raven v šolstvu, kljub temu da bo denarja manj, se po vsebini in kakovosti ne sme zniževati. Predlagatelji varčevalnih ukrepov tokrat res niso ravnali premišljeno. Ne moremo se strinjati z ukinjanjem že nekaterih dejavnosti, da bi privarčevali kakšen dinar. Neodgovorno bi ravnali, če bi še bolj osiromašili življenjsko raven prosvetnih delavcev in učencev. Zavedati se moramo, da čim bolj skromne bodo gmotne možnosti vzgoje in izobraže- vanja, tem več bo odvisno od učitelja, od njegove zavzetosti, idealizma. Tudi učencem ne smemo odvzeti že pridobljeno. Nikakor ne pride v upoštev še dodatno obremenjevanje učencev in staršev. To odpira pot k še večjemu socialnemu razlikovanju. Razpravljala so si bili enotnij da se rešitve ne morejo iskati le linearno za ves slovenski prostor aiako, ampak si moramo maksimalno prizadevati in izboriti diferenciran pristop varčevanja v Sloveniji. Ne more biti za vse enako, ker je stopnja razvoja šol f>o občinah preveč raznolika. Solidarnosti v slovenskem prostoru pa je vedno manj. S predlaganimi ukrepi bi še poglobili diferenciacijo otrok. To pa je za našo družbo nesprejemljivo. Odločno je bila postavljena zahteva, da se šolstvo v Sloveniji poenoti. Vendar je bila izrečena tudi misel, da se v slovenskem prostoru ni nihče pripravljen poenotiti. Kdo je za to odgovoren? V občini Ptuj se je že pristopilo k natančni analizi cdotnega področja skupne porabe. Na podlagi analize bo ugotovljeno, kje so še vrzeli oziroma kje so še notranje rezerve. Ne mor^o pa zanikati, da teh sploh ni. Pravgotovo so še v bolj racionalnih c^fikah povezovanja (npr. skupna računovodstva, uvajanje AOP), boljša izraba šolskega prostora, optimalna ureditev šolskega okoliša. Nujno bo potrebno pristopiti k vrednotenju programov (doslej delitev sredstev le na oddelek), urediti enotno politiko delitve osebnih dohodkov v vzgoji in izobraževanju . . . Udeleženci sestanka so opozarjali na to, da bi morali biti varčevalni ukrepi v šolstvu predvsem take narave, da bi spodbujali k hitrejšemu uresničevanju reformnih ciljev, da bi razmere v šolstvu zboljševali, ne pa nasprotno. Odločno so bili zavrnjeni vsi ukrepi, ki lahko socialno razlikovanje še povečajo. ^ Postavljena je bila tudi zahteva, da morajo biti stabflizacijska bremena enakomerno pčrazdeljena ne le med tiste, ki delajo v šolah in starše, temveč tudi med unravne in samoupravne strukture. Ob vsem tem pa bi morali imeti pr^ed nad celotnim programom stabilizacijskih ukrepov v gospodarstvu in družbenih dejavnostih. Stabilizacijski program bi se naj po vsebini ločil na strokovna, samoupravna, administrativna in delovna področja. Na ta način bi natančneje lahko ločili pleve od zm. Vseboval pa naj bi tudi obrazložitve, ki naj bi pokaz^e posledice sprejetih ukrepov. Aktiv delavcev v vzgoji in izobraževanju občine Ptuj predlaga: — racionaliziranje administrativnega dela v šolstvu, ki zahteva od učiteljev veliko nepotrebnega deta; — preveri m; naj učinkovitost posebnih izobraževalnih skupnosti in izobraževalne skupnosti; — dogradi štipendijska politika (del štipendije usmeriti v prehrano, bivanje, prevoz . . — dosledno nadaljevanje akcije „učbenik v šoli" (večanje šolske zaloge učbenikov); — ponovno preveri mreža šol. Tu je potrebno vzeti v obzir več vidikov. Posebno pa načelo demokratičnosti izobraževanja; — zagotoviti CSUI Ptuj več izobr^evalnih programov glede na materialno opremljenost in glede na število učencev. Zmanjše^■anje interesnih in drugih dejavnosti, ki omogočajo vsestranski razvoj mlade osebnosti in krepijo vzgojno vlogo šole, pomeni vdik korak nazaj. Slava SARC 4 - IZ NAŠIH KRAJEV 29. september 1983 - TBIM^IH SEDMI PRAZNIK KS MAKOLE Prebivalci krajevne skupnosti Makolc, ki je v zadnjih nekaj letih predvsem pa zaslugi požrtvovalno- sti krajanov in ob p^pori občine Slo%enska Bistrica storila pomembne korake iz nerazvitosti, slavijo le dni svoj sedmi praznik. Ceirav ob letošnjih praznovanjih ne bodo zabeležili oornembnejše gospodarske pridobitve, se krajani v teh dndi s f)onosom ozirajo na prehojeno pot. V zadnjih nekaj letih so uspeli iz globoke nerazvitosti stopiti na pot hitrejšega ekonomskega razvoja. Korak za korakom stopajo po stopnicah v čase, ko bodo odločno povedali, da niso več nerazviti. Resnia na ljubo je treba povedati, da je pred cj«ni 5e veliko stopnic, toda vztnijfM>st in marljivost to razdaljo vodno bolj zmanjšujeta. Veliko je kazakc*. ki to trditev tudi v praksi potrjujejo. Začeli bi s pridobitvijo prvega industrijskega objekta, TOZD Rdeji Makok in uspešno regulacijo r^e Dravinje. Ce k temu dodaoH) še uspehe v prizadevanjih za zagotovitev pitne vode in urc^cnosf krajevnih ccst. potem o sveti^šj pr^ochijosti ni več dvomiti. U-stavilo se je tudi odhajanje krajjpov za zaslužkom v druge kraje in tujino. V KS Makoie danes z zadovoljstvom ugotavljajo, da se počaa vendar v vedno večjem številu vračajo tisti, ki so pred vež teti odšli s tega območja, ker doma niso videli gospodarje in socialne varnosti. Danes so njihova pa-epričanja po- vsem drugačna. Tudi v domačam kraju se z vsakim dnem odpira več možnosti za zaslužA, Ndcoliko manj sicer v industriji, zato pa več na področju kmetijstva. Regulacija Dravinje, ta gre h koncu, bo prinesla večje zaufjamje kmetoval- cev, da njihov pridelek ne bo odvi- sen od poplavljanja te reke. Ukro- čena Dravinja bo prav v dolini od Poljčan do krajev v Makolah in okolici Majšperka zagotovila veiiko novih ob^k^valnih površin. To pa bo pomenilo tudi vrnitev mladih, željnih kmetovanja z mehanizacijo. Vse te dosežke prebivalci KS Makoie širijo ocenjujejo tudi ob vsakem krajevnem prazni- ku in ob tem z zadovoljstvom ugouvljajo, da so večji od dosežkov iz preteklega leta. I^os bodo bogatejši za spozna- nje, da je bilo obdobje od prazni- ka v letu 1982 storjenega veiiko na komunalnih objektih, kar prav- tako dviguje razvitost in možnosti še hitrejšega napH^ovanja. Praznik bodo zato od 24. septembra do 1. oktobra, ko bodo potekale osrednje slovesnosti, obeležili jsedvsem s špj pa jc prinesla dokaz za svojo trditev in sicer velik grozd, ki je tehtal kar l,jaO kilograma. Iz takega grozda pa priteče kar precej kapljic ,,ta žlahtnega". JB Irnka Kokot z grozdom „velikanom". Letošnji program vr^en čez 10 mlifonov dii^ev v KS Dušan Kveder v Ptuju aisocan!l$ajili^ dk uafirKj^tai^ (Se^ n fcto 1983 uresničujejo. Vse kaže, da bodo kco^ip gjian!» cdlatiii oirasiiinEffiL Zato pa bodo porabili okrog 10 milijoiiOT iSmacje*. Dft hb za^emoNcffi annmjlem znesek, niso bila dovcrfj le sred^a saanfi^prapeakau <4di aE«fcow sa namrež prispevale tudi delovne organizacije. Že * ar«dii!!i)eKsSbaicai2sw^^ zapisali, da bodo uredili in dali podob«) ckSu s]i^%gat mesUBiess jedra. Krajevna skupnost se lahko istoveti $ starža aiesnmii jjofeoia m R0S laka ima svoje posebnosti. Prednost ss» dbiS mrafffitivi fcatitiinaiiinži <»l!9ektw. Nekateri so že dobili novo podobo. Pred dnevi pa so delavd pni|$t;e enote IVfajnibor zafcipčiii i defi pri. regulaciji dela potoka Gnjesie. PrispeveK. KS |e zma^ lOO tš^ dinarjev, ostalo pa je prispe'^*!«* gio<^i£t:je. Sedaj jie potok urejen v dolžini 300 metjw. MG Urejen Gh^ok Fc^: OM Poznate bližnjo okolico? Po poletnem premoru nadatjiuiaiio z mngr:Hdnnnt vpcadamijit m bralce Poznate bližnjo okobco? Tokiac Im> mmrcb nekoMo leije, upamo pa da ne pretežko. Na ob^Ujem f(aco(piaffiiji je gffiožidgie ene izmed starejših zgradb v Ptuj«, ki iana dkok^ »»im pciMeiavo s trgovino. Odgovorite nam na ^praSanije: Kjie %• PtniijBi jie to pcoSdjk? Zadostovalo bo, da navedete trg llakfco! pa> Cm^ napije kaj je v zgradbi. Vaše odgovore pričaJLujieinio db iKtmtkau ^ oktolira, na naš naslov: Zavod Radio—Tenik Ptuij, Vo^aja&diKai % Za otigradno vprašanje. Med pravilnimi re^aou bo žinA' nzfimaiB Iliri ireSpnaike, ki bodo prejeli nagrade delovne or^iTifyii:iijg Firnona Meir&iiar Ptiij. Za sodelovanje se vam že vnaprej zahvalju>jenun!! SPOMINI IZ PRETEKLOSTI V dneh, ko prebiv-^ krajevne skupnosti Makok praznujejo svoj sedmi praznik, stopa v ospredje tudi spomin na težke dni narod- noosvobodilne b(xt>e. Da so bili in of'aii prrfitvaki KS Makete tu- di v na^ujsih čašh zvesti svoji domovini, kažejo spominska obdežja v kraja in okoiid. N!ed najix>lj pconembmmi je go- tov o Sagadiaova domaSja v kraju Sreče pri Mnkolah. V kmečko hi- šo, danes spomeniku NOB, so nacisti 12. aprila 1945 sredi noči vdrli ter zajeli tri od osmih par- tizanov, ki sosc to iM>č zadrževali v tej domačiji, ki jc vsa leta NOB nudila zavetje udeležencem NOB. Medtem ko je enemu uspelo ubežati, so se štirje skriB v bunker domačije. Zal pa so izgiAtiii življe- nja, ko so Nemci po neuspelem zas-Uhanju o^etiift Ušiot bk (^ietiake zažgaiiL. let) jic nsfir^iio fioidt st ttist£„ kii SO) sbniii: v bimker Uhis. TtmSi ngifiia)«« j^djioajiai so MeaHnifai. Pi^ v^jjmi Sa^^tiSmoKO daaaii- jfO' ofeucTviiliv % ^cTOtOi aa ta o^agičiit diogsK^ h» t Mižmi posta-viCi sp«zniiiiask.a obdicžje z imem boncsv iin 3&.iiii«s9im„ ki S0> cti:^ dUK- uaguiaiii' £j«lijeiigia. To m Mil: Lmiviik SagaKtinv Martja SagaicBni (jr.. BCcr^e^ Sgg^gftff Go^ mir Sa^sdinv Jože Saesadm m sag! Sagadin, teir Hfiiie Lamiick^. Sagadinma; domačija je ediett od ipomiinikav na oteočju obžinc Skavenska BSstuicav ki vztoti- ia> poseilnn? gmnzonnuimc mB je iiako ad-C fijifeijskana. V njen. je- muzej NOB,. y prikaizuiiie (Ml aiktivnesti svofeodtoCjttfircm i tEga otraBočja * časa iNC®. ClfenDvCjat je tudi ban-ter s skricnn vhodih,, zgradba pa je -jašSiiffliai s ocffiokcjm. Izvi^ae- ga ssela skupSaiiE oMtaE- on SR Sioweiiiijifc Btavigotrov® pai je za arejenumt muzeja BKjtrefenO' po4t- ^afici Čudi; prizadinaiiijat Zvonika in Stanke Sagadfca,. kii cei^iizr prtSiajaita BB skr&iiai, da se oritrania mekcČKtja pcdloba dtomaSige'.. O6ffiko<«alicem pai irasbi (ssv^diia! tie^ torenuitke, ^ poseftef niist«^ is U.. apriLa t9*S. Zvonko Sagacfia (dragi z kve) v krogu obiskovalcev na domai^jfi v Srečah. pOKimek: Vi&tsn: Horvat TEDNIK ^ september 1983 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 ŠTIRI 6ENERACUE V TREH IZBAH Pri trojčkih v Grušicovcu Dobra dva meseca je od tega, ko so v ptujski bolnišnici po dvanajstih letih pomagali na svet trojčkom. Pravgotovo se spomnite nevsakdanjega dogodka, ko je 16. julija 23-letna Marta Brodnjak iz Gruškovca 123 rodila dva dečka in deklico. Takoj po porodu so nam zdravniki povedali, da je zdrav- stveno stanje trojčkov in matere za- dovoljivo in celo, da imajo male štručke skoraj čisto normalno težo, tako da ni nobene nevarnosti. Po tednu dni so ptujski trojčki skupaj s svojo materjo zapustili bolnišnico in od takrat so doma, na svojem domu v Gruškovcu. Prejšnji teden smo jih obiskali. Strma pot je vodila od ,,Debelja- ka" v Medribniku pod gozdiček. Potem malce naVzdol in potem . . . potem je tudi avtomobil odpovedal in morali smo nadaljevati peš. Sko- raj bi grizli svoja kolena tako strmo se je dvigala haloška pot mimo prijetnega vikenda do stanovanjske hiše v kateri živijo štiri generacije Brodnjakovih. Ko smo vstopili so imeli veliko, veliko dela. Zmotili smo jih ravno med hranjenjem trojčkov, kar seveda ni lahko. V prijetno urejeno izbo so kot nalašč tačas najbolj prodirali utrujeni jesenski žarki. Mlada mamica Marta je v naročju hranila Andrejčka; 27-letni očka, Andrej Koprek je popravljal ste- kleničko mali Lidiji in s krpo hitel brisati Mira, ki je verjetno preveč potegnil in ga je mleko skorajda zalilo. Martina mama, 59-letna Ana Brodnjak je v kuhinji pridno mešala pleničke, ki so v velikem ,,vešpiskru" že nekaj časa močno kipele. Oče, pravtako 59-letni Ivan Brodnjak pa je brž skočil v klet — po rdečega, kot je dejal, ki so ga šele pred tednom dni sprešali. ,,Veliko vas je pri hiši", sem kmalu ugotovil, ko so mi ponudili sedež v kuhinji. ,,Ze, že, ampak to se nismo vsi", je odvrnil oče Ivan. ,,Z nami živi še ženin oče, ki jih šte- je že 83, pa na starejša Martina otroka smo čisto pozabili. Aleš je star štiri leta in pol, Aleksander pa bo star tri leta. Verjetno sta pa ve- randi za hišo, rada se igrata ..." ,,Potem vas je kar deset, pet otrok in pet odraslih," sem dodal. ,,Tako je in vsi imamo komaj pro- stora v naši hiši. Tri sobice in kuhi- nja, kar poglejte kako natrpane so postelje," pove babica. ,,Saj sva zaprosila za solidarno- stno stanovanje v Ptuju", je vsko- čil mladi očka Andrej, ,,prav za- radi tega sem danes doma, ker pri- čakujem komisijo, ki bo pregledala in ocenila stanovanjske prostore v hiši. Sicer delam v Agisovi Gumami." ,,Kaj pa zemlja in gorice, kdo jih obdeluje?" sem postal radoveden? ,,Vsi, pač vsak po svoji moči", je dejal dedek Ivanin vzdihnil, ,,veste roke me ne ubogajo več, jaz ne mo- ' rem. . . ." Brž se je znašel mlajši gospodar Andrej in nadaljeval: ,,precej zemlje je za nas, okoli 4ha z gozdičkom vred je imamo, razen tega pa še okoli 15 arov gorice. Prejšnji teden smo že pobrali groz- dje, precej sladko je in nekaj manj mošta imamo kot lani." Kako pa si razdelite skrb nad trojčki? ,,Ja, tudi vsaki nekaj. Kdo je pač doma, kdor ima čas. Sicer pa sta doma še Aleš in Aleksander m tudi z njima so skrbi", ugotavlja babica Ana. ,,Tamale tri pa je tre- ba redno previjati, hraniti, pa no- siti če jočejo, no ja, največ časa pač vzamejo," nadaljuje mamica, ,,sicer pa so pridni, vso noč mirno spijo in lepo napredujejo . . ." Kaj pa darila in pomoč? Ko ste trojčke rodili, so kar obljubljali da vam bodo pomagali. Od kod pa je prišla pomoč? ,,Prvi paket smo dobili od Zlato- roga, zatem iz Plive v Zagrebu, Ptujski Mip je poslal nročilnico, ali dve, saj se ne spomnim več dobro, no pa ptujski sindikalni svet nam je dal naročilnico ..." Kakšna pa so bila ta darila? ,,Od Zlatoroga smo dobili pralni prah, mehčalec in solea kremqod PHve smo dobili 20 zavitkov mleka v prahu, pač takšne stvari smo do- bili, ki smo jih prvi trenutek res najbolj rabili," je vesela ugotovila mamica. ,,Zdaj pa bi najbolj rabili večji prostor zaradi otrok," nadaljuje očka Andrej, ,,upam, da nam bo uspelo dobiti solidarnostno stanovanje. Poglejte našo sobico. Na tejle postelji spima midva z Marto, poleg naju sta starejša otro- ka, v manjši posteljici spi Andrej- ček, v otroškem vozičku Lidija, Miro pa spi kar v preoblečenem darilnem kartonu. Za posteljice niti prostora nimamo." Kaj pa voziček za vaše trojčke, ste ga že priskrbeli? ,,Kje pa, prvič ni dovolj denarja. saj dela le Ivan, drugič pa sploh ne vem, če se dobi voziček za trojčke. Veseli bi bili, če bi nam pri tem kdo pomagal . .", zaskrbljeno odgovo- ri mamica. ,,S pranjem imate tudi veliko de- la," drezam vanje in pogledam na kipečo vsebino v posodi na štedilni- ku. ,,Ja, saj imamo pralni stroj, pa elektriko, le vodovoda še ni in je treba nositi vodo iz cisterne. Kadar je perila preveč, kot danes recimo, plenice prekuhamo in kar na roko operemo. Pravo veselje je bilo, ko smo v poznejšem pogovoru spremljali dogodke iz hiše štirih generacij Brodnjakovih. Majhni prostori so zares, ampak lepo urejeni in niti najmanj ne dajo slutiti na kmečko hišo sredi Haloz. Dobro se razume- jo, vsi pa skrbijo za svojih pet otrok, še posebej skrbno za male trojčke. ,,Pred štirinajstimi dnevi jsem bila z njimi na kontroli", pravi ma- mica," vsi so bili začudeni, kako lepo napredujejo. Na pregledu je imel Miro 3,7 kg, Lidija 3,8 kg, Andrejček pa kar 4,3 kg. Dosedaj še niso bili bolni, bojim pa se kaj bo pozimi. Avtomobil že sedaj po suhem ne pripelje na vrh, kako bo šele v mokrem. Dr. Potočnikova mi je dejala, da lahko zbolijo vsi trije naenkrat, zato bomo toliko bolj pazili na njih. Goriva imamo do- volj, zeblo nas ne bo, le po vodo bo treba v dolino, ker pozimi zmanj- ka, upam da bo šlo, vsi verjamemo v to . . ." Ko smo odhajali po hribu navzdol, sem še nekajkrat pogledal gor proti Brodnjakovi domačiji. Le kako bo čez leta, kakšna neki bo življenska pot teh naših — ptujskih trojčkov. Bo poleg te hiše stala še kakšna, morda večja? ... ali pa še te več ne bp. Ko bo mlada družina dobila staiiovanje v Ptuju — in to jim od srca želim — bo domačija na Gruškovcu 123 kot prazna. Ne bo več slišati otroškega joka niti smeha. Morda pa bo po mnogih le- tih kdaj spet polna družinskega veselja? Morda, pravim, kajti svet je velik in veliko je ptic, ki ne naj- dejo poti do svojega gnezda . . . M. Ozmec Takšen je danaSnji pogled na Brodojakovo domačijo iz doline. I 1 Kakšen neki bo čez deset, dvajset let . . . (Foto: M. Ozmec) Tri generacije Brodnjakovih, (83 letni praded je bil zdoma) mali trojčki so v rokah mamice, očka bi babice. Kako ostati zmeren pivec? Odgovor smo prevzeli iz knjige ,,Alkoholno omamljen" od Ramovša. Objavili smo sedem pravil, ki jih lahko zmerni pivci upoštevajo in so s tem nrvih sto let življenja zavarovani pred alkoholizmom. Pravila so naslednja: 1. Bodi zmeren — srce in pamet sta dragocenejša kot pivski užitek ali prepoln želodec. 2 Ne pij, kadar si v zagati ali notranji stiski — to je beg pred stvarnostjo v omamo. Človek si, spopriini se z njo. 3. Ne pij, če te mika cenen pivski užitek — potrudi se za zdrave radosti, ki jih v življenju ne manjka. 4. Ne navadi se gasiti žejo z alkoholno pijačo — telo potrebuje tekočino in ne strup. 5. Ne pij močnih alkoholnih pijač in ne pij na prazen želodec. 6. Takoj se umakni iz pijane družbe. 7. Spoznaj sebe in alkoholizem ter imej odprte oči za ,,črno kroniko" njegovih posledic. BODI ZMEREN . . . prav v tem tičijo težave, saj je preveč priložnosti za popivanje (trgatve, pikniki, rojstni dnevi in oodobno). Kdor prične s popivanjem, ne ve več nehati, ker alkohol ne daje občutka sitosti kot npr. hrana. Ze ljudska pesem vsebuje nauk ,,Po pameti ga pijmo, da glavce ne zgiiBimo". Stara fndijska legenda razlaga ,,AJah odmeri vsakem ko se rodi določeno količino hrane in pitja za celo življenje. Ce posameznik oboje čezmerno uporablja, bo prej umrl, oziroma čimbolj varčuje pitje in hrano tem dalje bo živel." Oglejmo si kakšno mnenje ima Ramovš (prepis) — ,,Ljudje drvijo v alkoholizem brez glave in pameti. Saj je veliko pametnih in čutečih ljudi, ki niso abstinenti, živijo pa zdravo in urejeno, osveščeno življenje in človek ne bi mogel reči, da so v kaki posebni nevarnosti pred alkoholizmom. Ko iščem po spominu za znanci, ki postajajo alkoholiki, ali ko opazujem razne družbe po pivnicah, se mi čedalje bolj utrjuje misel: tisti, ki so se usmerili v alkoholizem, drvijo po tej poti brez pameti in brez srca. Brez tiste pameti in srca, zaradi katerih je človek, človek. Med glavnimi koreninami slabega v človeku je tudi požrešnost. Začne se: Jejmo in pijmo'! konča pa s požrešnim debeluhom, ki ima težave s seboj, mu je nerodno, oboleva na srcu, ožilju, v nevarnosti pred kapjo . . . Enako žalostno je pri požrešnosti v pijači, če že ne gresta obe vštric. Nihče ne trdi, da je kozarec ali nekaj kozarcev (odvisno od človeka) dobrega vina pri jedi nezmernost, ki vodi v aloholizem. Toda zelo nejasno je, kjer so meje. Jasno je le, da je danes pretiravanje pri jedi in pijači ena največjih nadlog v razvitih deželah. Tako je naš stari pregovor — Požrešnost jih pogubi več kot kuga, glad in meč — postal več kot resničen, saj je veljal že v davnini, v mnogo skromnejših razmerah. Človek, ki postane suženj svojega telesa, da ga pretirano goji s hrano in pijačo, se razčlovečuje — na račun kopičenja mastnih zalog pod kožo in dkoholnega užitka prodaja svoje srce z vsem doživljanjskim bogastvom čustev in osrečujočih odnosov z drugimi in prodaja svojo pamet, ki je v omami ne more uporabljati, alohol pa med tem množično uničuje dragocene možganske celice." Svetujemo vam naslednje: ves mesec si zapisujte koliko, česa in kdaj ste popili. Na koncu meseca te zapiske preglejte in se n^ slepite z mislijo, da vaše telo lahko prenese veliko količino alkohola. Takšno mišljenje je tvegano in najpogostejše pot v alkoholizem. Nadaljevanje prihodnjič D. Z. L Pred spomenikom sošolca Dušana Kvedra 50-ietnica mature sošolcev Dušana KVedra Takorekoč z vseh vetrov, kamor jih je vodila življenjska in delovna pot, so se zbrali v soboto v Ptuju nekdanji ptujski gimnazijci, matu- rantje iz leta 1933. Od 28 se jih ie na^ petdesetletnici mature zbralo 14, prišla sta tudi dva profesorja- razrednik Ivan Molinaro in Miro- slav Gorše. Zbral so se pred po- slopjem nekdanje gimnazije v Pre- šernovi ulici, si ogledali njeno no- tranjost in v razredu, kjer so sedeli zadnje šolsko leto, na hitro obudili spomine na mlada, brezskrbna leta in na sošolce ter profesorje, ki jih ni med njimi. Posebno slovesno je bilo ob po- ložitvi cvetja pred spomenik sošol- ca, narodnega heroja Dušana Kve- dra-Tomaža. Njega in ostalih že preminulih sošolcev in profesorjev se je v kratkem govoru sj^mnil Ivan Bratko, ki je med drugim de- jal: ,,Ko se oziramo na prehojeno pot lahko rečemo, da nismo do konca preobrnili starega sveta, zaostalega in krivičnega, kakor se nam je prikazal in kot smo priča- kovali in upali v drznih mladostnih zamislih. Smo pa vsak po svojih močeh prispevali k spremembam tega sveta na boljše, domala vsi smo častno prehodili svojo dose- danjo pot." in so jo res. Bili so profesorji, inžpni'''' oravniki. veterinarji, umetniki, revolucionarji . . . Če- stitamo! IR Srečen je človek, ki se rodi s poklicem Ela Senčar-Šrol Med svojimi učenci 1956. leta Našel sem jo, kje drugje kot v glasbeni šoli v Ptuju, kjer še poma- ga reševati kadrovski problem kla- virskih pedagogov v našem mestu. Pokramljala sva o njenem življenju in delu, torej sva govorila o glasbi in njenem pedagoškem delu ter o drobnih rečeh, ki tarejo ali razve- seljujejo človeka. Ela Šrol-Senčar se je rodila 21. januarja 1913 v Ljubljani (letos je slavila 70-letnico). Osnovno šolo je obiskovala v Sevnici, kjer je bil oče sodni oficial, mati pa učiteljica. V Ljubljani je najprej obiskovala de- kliško gimnazijo, vendar jo je že ta- krat zavojil klavir in razredničarka, ki je spoznala to Elino nagnjenost, jo je ,,poklicno usmerila" v glasbo. Sama pravi, da je glasbo nosila v sebi in da v nobenem drugem poklicu ne bi bila srečna. Srečni so ljudje, ki se rodijo s poklicem, za te ni nobene dileme pri odločitvi in v poklicu so srečni. Ela si sploh ne more predstavljati, da bi bila far- macevtka, kot je želel oče. Klavir je študirala pri prof. To- netu Ravniku, mlajšem bratu skla- datelja in pianista Janka Ravnika. Tone Ravnik je bil zelo strog peda- gog. Vzgojil je vrsto slovenskih pia- nistov, ki so mu danes hvaležni za strogost in doslednost. študij so otežila vojna leta, Ela je sodelovala v SKOJ-u v kvartu Ajdovščina, nekaj časa je bila/za- prta od italijanskih oblasti, študij pa ji je oteževala še bolezen. Prvo službo je nastopila 1. oktobra 1045 in to na glasbeni šoli v Ptuju in iz te šole je po 32 letih odšla v pokoj. Dobrih pianistov je primanjko- valo po vsej Sloveniji, zato so tudi Elo vabili v Maribor in Ljubljano. Enkrat se je že odločila za odhod, vendar je na prošnjo učencev osta- la. Ni ji bilo žal. Ravnateljske posle v glasbeni šoli je opravljala od 1950 do 1977. leta. Vzgojila je nad 200 ptujskih kla- viristov, 12 od njih se danes profe- sionalno ukvarja z glasbo. V vseh letih vodenja šole so ji bile v največje veselje uspele produkcije učencev in uspeli nastopi na najrazličnejših priredit- vah. Hvaležna je odgovornim v ptuj- ski občini, ki so vedno imeli razu- mevanje za delo glasbene šole in šolskemu odboru, ki je bil zelo ak- tiven in uspešen. t,la ni govorila o problemih, ki se pojavljajo ob delu, spominja se le lepih trenutkov, zadovoljstva star- šev in učencev, poimenovanja šole po Karlu Pahorju ob 1900-letnici Ptuja. Ce si v poklicu srečen, pro- blemi in stiske ne obremenjujejo spomina. Na vprašanje, zaKaj se ni posve- tila koncertiranju, je povedala, da se je za pedagoško delo odločila že ob študiju, da je imela tremo pred nastopi, prekratke prste za koncertno pianistko in, da za kon- certanta moraš biti človek, ki mora nenehno skrbeti za svoje prste in se marsičemu odreči. Eli Senčar-Srol želim v imenu nekdanjih in sedanjih učencev glas- bene šole še mnogo ustvarjalnih let in zadovoljstva ob poslušanju nadobudnih pianistov! F. Lačen 6 - NAŠI DOPISNIKI 29. september 1983 - TEDNIK Ličkanje nekoč in danes Lepo poletno vreme je pripomoglo k ranemu dozorevanju poljskih pridelkov, sadja in grozdja. Tudi nekatere rane vrste koruze so še dozorele, zato so že pričeli s trganjem, oziroma s pospravljanjem koruze. S spravilom koruze je povezano tudi ličkanje, ki je lahko ročno ali pa strojno. Ličkanju pravijo na vasi ,,kožuhanje". Včasih so večino poljskih opravil pravljali brez strojev, tudi ličkali so brez njih. Zvečer so se zbrali in pri vsaki hiši skupno, z zadovoljstvom in z veseljem ooravili ličkanje. Možje so med delom razpravljali o Ličkanje nekoč kmetovanju, pridelkih, o letini, žene pa najraje klepetale o vsakodnevnem dogajanju na vasi. Veliko so prepevali stare slovenske pesmi, ki jih danes bolj redko slišimo. Po končanem delu je gospodinja ponavadi postregla z domačim kruhom, jabolkami in hruškami; gospodar pa je poskrbel za jabolčnik ali pa za sladek mošt. Na koncu so ob zvokih vaških muzikantov plesali in se zabavali do poznih ur. Tako je bilo nekoč. Danes pa je drugače, med ličkanjem ne slišimo več veselih pesmi vaščanov, ne vaških muzikantov. Slišimo le ropot ličkalnika-stroja, ki vsebolj izpodriva ročna ličkanja. Hotel bi opozoriti, da je pri ličkanju s strojem potrebno še posebna previdnost in pazljivost, ker lahko pride do nez^elenih delovnih nezgod. Vsako jesen se pripeti pri tem delu precej nesreč in marsikateri ostane brez prstov. Besedilo in posnetek: Ignac J. Piknik v goricah Jesen in gorice — čas in prostor, ki ga v svojo ponudbo vključuje tudi temeljna organizacija Gostmstvo Halogi biser. O tem ie Irena Kovačič, odgovorna za propagando, povedala: ,,y Slovenskih goricah in Halozah sodiio vinske eorice še vedno med najlepše jesenske kraje, zato se malokdo odreče povabilu v trgatev. Vsi nimamo sorodnikov in znancev, katerim bi lahko pomagali v vinogradih, zato smo v temeljni organizaciji pripravili posebno ponudbo. Zamislili smo jo tako: Organizirana skupina gostov, ki bi naj štela okrog 45 članov, pomaga v dopoldanskem času obirati grozdje v vinogradih KK Ptui. Med trgatvijo se lahko do sitega nazobaio, ob koncu trgatve pa lanko vecje količine grozdja tudi odkupijo po tržnih cehah. Poskrbeli bo- mo tudi za okrepčilo. Poleg dopoldanske malice ponujamo tudi organizaci- jo piknika. Omenjena ponudba velja do 5. oktobra, ko se trgatev v družbenem sektorju v glavnem tudi zaključi." Spoznavajmo se med seboj! Upokojenci KS Boris Ziherl smo bili 6. septembra na enodnevnem izletu po Slovenskih goricah in Pomurju pod parolo Spoznavajmo se med seboj. Izlet je vodil Rudi Košir, v razlagah o krajih in njihovih znamenitostih mu je pomagal naš razumevajoči, smeha in dobre volje prekipevajoči šofer KP Ptuj, Edi Seruga. Marsikdo je prvič videl kraje: Jeruzalem, Ljutomer, Mursko Soboto, Lendavo, Radence ter Radgono. Utrujeni smo imeli popoldanski oddih v -Lastomercih pri Gornji Radgoni na kmečkem turizmu. Tu smo se okrepčali z jedačo in pijačo. Za glasbo je bilo poskrbljeno, ob njenih zvokih smo se zavrteli, pred- vsem pa zapeli. S petjem smo nadaljevali na poti domov, počutili smo se mladostno, polni energije. Mislim, da bi bilo takšnih izletov in srečanj lahko še več. Organizacijo tega prvega izleta je podprla KS Boris Ziherl, za kar se ji udeleženci izleta zahvaljujemo. Udeleženka: A. Š. OB SPOMINU NA IMRLO PRIJATKIJICO Ko stojim pri grobu moje drage prijateljice Lidije, ki nam jo je iztrgala iz življenja grozljiva letal- ska nesreča, se - potopim v svoje misli. Vse nas nekega dne čaka enaka usoda — smrt. Nobeno življenje ni večno. Eni prej, drugi pozneje. Jasno, kakor tiktakanje ure. Po eni strani smešno, toda na žalost resnično. Imamo kratko življenje, še tega pravzaprav ne znamo izkoristiti. Delamo kot stroji in avtomati in sami sebi ustvarjamo strupe: atomska bom- ba, pohlep in požrešnost, časti- hlepje pripelje do groznih in nepojmljivih vojn. Izzivanje usode po nepotrebnem. Koliko otrok, ki bi nekoč mogoče zrasli v slikarje, pesnike, v ljudi, ki prinesejo svetu veselje, je moralo umreti zaradi lakote, ker jim je nekaj ljudi odvzelo svobodo. Pa bo kdo zame mislil, to je otrok, ne ve kaj govori! Res sem še otrok, toda že znam razmišljati, čutiti resničnost življenja, kaj je v njem dobrega in kaj slabega. Prebudim se iz svojih sanj ob joku žene, ki stoji pri sosednjem grobu in sklanja glavo nad plame- nom drobne svečke, ki je kakor iskra. Tudi njej je usoda odvzela bližnjega. Zazrem se v križ pred mojimi nogami. Mogoče! To ime sodi v življenje. Marsikatero ime sodi na spomenik. Prižgem svečko in se odpravim domov. Življenje je kru- to in sami si ga delamo še bolj krutega. Ko si mlad, ne smeš tega, onega, tistega. Ko si star, si očitaš, da si premalo izživel svojo mla- dost. Delaš, se trudiš ne samo zase. Vsaka generacija gradi na starem za tiste, ki bodo prišli. Jasna Kranjc, 8/a, OŠ Olga Megiič, Ptuj ZNAMENITOSTI PTUJA V mesto sem odšel po opravkih. Nepričakovano srečam na poti tuj- ca. Vpraša me: ,,A mi lahko razka- žeš stari del mesta?" Z veseljem sem odgovoril, da lahko, saj se mi ni tako mudilo domov. Razkazal sem mu stari del mesta. Vračala sva se po najstarejši ulici v Ptuju. Po poti sem mu povedal, da je Ptuj najstarejše mesto v Slove- niji. Pokazal sem mu tudi našo šolo. Pogovor mi je bil všeč, zato sem ga povabil, če si še želi ogledati novi del mesta. Ni me zavrnil. Pokazal semU mu bloke, ki so jih zgradili. Pokazal sem mu še občino, postajo milice, park in nekatere spomenike. Pogovor je zastal, kajti prišel je čas, ko je tujec moral oditi na vlak. Čakala ga je dolga pot v tujino. Izmenjala sva si naslove in se poslovila. Obljubila sva si, da si bova redno pisala. Ko sem se vračal proti domu, sem ves čas premišljal ali sem bil to tujca dovolj prijazen in gostoljuben. Pomislil pa sem, da je treba tujca tako iz srca sprejeti kot domačega človeka. Vse do doma me je spremljala njegova želja, da bi mnogo izvedel o Ptuju in njego- vih ljudeh, o preteklosti mesta. Njegovo pozornost je vzbudil obisk ptujskega gradu, Florjanov spomenik, ki bi naj nekdaj varoval mesto pred požari. Presenečen sem bil, kako so ga zanimali mitreji na Hajdini in spomenik Jožetu Lacku. Nameraval sem mu pokazati nova nahajališča na Panorami, vendar nama je zmanjkalo časa. Tujca, ki je tega dne postal moj prijatelj, bom preko pisma povabil, naj ponovno zaide v naše mesto in mu bom takrat kaj več povedal o 1900 let starem Ptuju in njegovi pre- teklosti. Darko Plohi, OŠ Olga Megiič, 6/a, Ptuj NA OGLEDE Nekoč so nevesto sinu izbrali starši. Ko se jim je zdela katera primerna za snaho, so šli na ogle- de. Na oglede sta šla navadno oče in stric ali kateri dober očetov pri- jatelj. Ko so prišli k hiši, so se navadno pogovarjali vse kaj drugega kot o tem, zaradi česar so prišli. Nazad- nje so le povedali, kaj imajo za bregom. Ko so se dogovorili, je SREČNO, PO^ ITNICE! Dan se je nagibal k večeru, ko se je pred rdečim blokom ustavil svetlo rjav športni avtomobil, fz katerega sta stopila deček mojih let in deklica, stara okrog devet let. Ko sta zložila prtljago iz avtomobila, sta z očkom odšla proti vhodu. Tisti večer ju nisem več videla. Naslednjega dne sem ju srečala v trgovini, kjer sta nakupovala. Popoldne sem sedela s Petro, Adelo in Dragico na klopi, ko sta prišla mimo in sedla na sosednjo klop. Nekaj časa sta nas gledala, potem pa pritekla do nas in rekla Petri, da je skoraj nista prepoznala. Nato nam je Petra povedala, da sta to Patrik in Patricija, ki ju je spoznala na morju na Malem Lošinju, kjer sta doma in da sta sedaj na počitnicah pri stari mami. Nekaj časa smo molče sedeli na klopi, potem pa je Patrik predla- gal, če se gremo skrivat. Vsi smo bili za to. Ker je čas hitro tekel, sem morala domov. Dogovorili smo se, da se naslednji dan ob devetih dobimo pred trafiko, da gremo v toplice. Vsi smo bili točni, zato smo hitro krenili naprej. Ure v toplicah so minile kot bi trenil in žeje bila pet, zato smo se počasi odpravili proti domu. Tudi naslednja dva tedna sta podobno in hitro minila. Ce se nismo skrivali, smo se vozili s kolesom ali pa se šli kopat. Nekega popoldneva, bil je 23. avgust, sta nam Patrik in Patricija p)ovedala, da naslednje jutro odpotujejo domov, ker ima Patrik turnir v tenisu. Povedala sta nam tudi, da je Patrik tretji najboljši v tenisu v Jugoslaviji in da nam bosta pisala o rezultatih in doseženem mestu. Malo smo še poklepetali in izmenjali naslove, potem pa se poslovili. Cez pet dni smo dobili pismo, v katerem nam je Patrik sporočal, da se je na turnirju dobro odrezal, saj je zasedel prvo mesto med mladinci. Sporočil nam je tudi, da se vidimo med zimskimi počitnicami. Tako nam je ostalo še nekaj dni do pričetka pouka, čeprav se nismo tako zabavali kot prej, ko sta bila tu Patrik in Patricija, smo jih še vseeno lepo preživeli. Ze je prišel prvi šolski dan, ko smo šli še v šolo brez šolskih stvari. V petek pa se je začelo že resno delo. Vsak dan bomo dobivali domačo nalogo, prišli bodo šolski testi in spraševanja. Zato se moramo že prve dni pripraviti na trdo in resno delo, ki nas čaka v naslednjem šolskem letu. Mateja Cestnik, 7/b, OŠ Olga Megiič, Ptuj KAM, OBLAKI, PREKO POUA, KAM . . . Življenje . . . To je beseda velikega pomena. Ljudje smo kot plavajoči oblaki, ki hitijo za tnljem, ki mora biti določen. Tkanino življenja si bomo tkali sami, zato ne smemo obupati, če bomo naleteli na zapreke, težave, za katere bomo mislili, da jih ne bomo prebrodili. Odločno moramo stopati naprej in ne obupavati. Kmalu bo minilo osem let brezskrbnega življenja; od takrat, ko smo prvič prestopili šolski prag. Plašno smo se ozirali po prostorih, ki so kmalu postali naš drugi dom. Vsi smo bili srečni, saj smo postali bolj odrasli in samostojni. Naša odraslost se je potem stopnjevala iz leta v leto. Postali smo nerazdružljivi prijatelji in sošolci. Ampak leta hitijo in kmalu bomo na velikem križpotju, saj bomo naredili velik korak v življenju. Vsak bo po svoje križaril z ladjo upanja in se podajal cilju nasproti in naenkrat si bomo nekdanji, nerazdružljivi sošolci postali tujci. Vsak bo odplaval v valove življenja in vrata, skozi katera smo hoili toliko let, se bodo za nami za vedno zaprla. Ostal nam bo samo lep, nepozaben spomin. Vsakdo izmed nas se je morda že neštetokrat, ko je naletel na kakšno oviro, vprašal, zakaj živi, kakšen je smisel njegovega življenja, kam vodi njegova življenjska pot . . . Leonida Poplatnik, 8/a, Velika Nedelja navadno gospodinja prinesla na mizo dobro južino. Cez teden dni sta se sešla bodoča ženin in neve- sta. Starši so medtem napisali že kakšno pismo, kaj bo nevesta priženila. Pri nevestini hiši je takrat bil pravi direndaj, saj se je začela pripravljati bala. Po bali se je vi- delo, ali je bila nevesta bogata. Medtem so se začele priprave na poroko. Fant in dekle sta šla vabit sorodnikov, prijateljev in znancev, naj pridejo na poroko. Ksenija Aleksič, 8/a, OS Miklavž pri Ormožu POUE, KDO BO TEBE LJUBIL Najhujša skrb in žalost vsakega mladega in seveda zdravega fanta je bil odhod k vojakom. Ti fantje so bili zelo navezani na dom in domačo zemljo, zato jih je vsak odhod iz domačega kraja zelo razžalostil. Na vse kriplje so se branili oditi od doma. Toda upreti se odhodu v vojsko pa le ni bilo mogoče, saj so tisti, ki tega niso marali storiti, kaznovali. Zaradi tega je verjetno nastala tista Jjudska pesem, ki gre nekako takole: Polje, kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz k vojakom šel? Na dan odhoda k vojakom so dekleta in starši teh mladih, nadobudnih vojakov spremljali svoje drage. Dekleta so ob poljubu dale fantu ,,pušeljc". Ta je moral biti narejen iz nageljnov. Tudi moja babica je dala pu- šeljc svojemu fantu, ko je šel k vojakom. Zato se ji- še danes zaleskečejo oči, ko kdo omeni sta- re običaje in se spomni na pušeljc. Teodor Pevec, 6/a, OŠ Miklavž pri Ormožu NAŠA KS JE PRAZNOVALA V soboto, dne 10. septembra je KS Olga Megiič praznovala svoj drugi krajevni praznik. V počastitev tega praznika smo se krajani te KS in učenci osnovnih šol udeležili pohoda po poteh Kozjan- ske čete. Pohod je trajal dva dni in vzdušje med pohodniki je bilo zelo prijetno. Ob prihodu pohod- nikov smo učenci OŠ Olga Megiič pripravili kratek program ter polo- žili cvetje k spomeniku revolucionarke Olge IVleglič. Po njej se imenuje naša šola in smo nanjo zelo ponosni. Zatem se je za- čela slavnostna seja. Najprej je predsedstvo, ki je vodilo svečano sejo, zasedlo svoje prostore za mizo. Potem je predsednica KS v imenu nas vseh pozdravila goste. Posebno toplo smo pozdravili Ol- gine najbližje: sestro, sina in hčer- ko, predstavnike raznih družbe- nopolitičnih organizacij in drugih krajevnih skupnosti ter predstavni- ke vojašnice Dušana Kvedra Toma- ža. Med govorniki, ki so se zvrstili, je bil tudi Jože Petrovič, predsednik KS. Pred mikrofon je povabil tovariša Zmavca, ki je pred štiridesetimi leti sam hodil po poteh Kozjanske čete. Nato je sledila podelitev srebrnih plaket in pri- znanj kr^anom, ki veliko delajo v KS. Med dobitniki je bila tudi naša šola, ki je dobila priznanje za uspešno sodelovanje s KS. Po končani seji smo izvajalci programa dobili malico. Tudi pohodniki so pojedli svojo malico, to je bil partizanski golaž, ki je bil zelo okusno pripravljen. še naprej si bomo prizadevali, da bo naše sodelovanje s KS Olga Megiič čimboljše in uspešnejše. Natalija Ivanuša, 8/b, OŠ Olga Megiič, Ptuj ŠREC V naši vesi so se pripravlali na gustiivaje. Mlado pa lepo sosidobi rad 6degno nekši Hrvat. Že od nekinegda pa to nede čista zabadav. Domafci Čehi napravijo šrec, te pa mora ženih sn€ho plačati. Ciglih sma mija s sosidom še ne za med velke Čehe, sma vseeno napravila šrec. Spravila sma se čisto na sosido- vo cesto, ka nama ne bi vujšli po drugi poti. Prek ceste sma poteg- nola lance in jih dobro špflnala. Na veki tabli sma mela napisano: „SNEHA je NAŠA, zabadav JE NEDAMO!" Postavila sma tUdi visoko ceno, kak se spodobi za gnešje čase. Kda so se gostovenščari pri sosidovih najeli pa nžpili, so se spravili na zd^vaje. Ze pa sma mija prišla na svoj račiin. Starišina naj je šteje z nekšim drobižon odpraviti, mija pa sma se ne dala. Na vs6 pretčge sma hvalila sneho, ka bi bi4a več vr6dna. Gostovenščari so se smijdli, mija pa sma rekla: ,,Hrvati, plačajte, če čete meti našo diklino!" Nazadnje so le malo glob 16 segn61i v ž§pe, te pa sma jih spistila. Mogli so nama obečati, ka de se naši sosidi prijih dobro godilo. Zadov61na sma šla štet p&nežov in sma sklenola, da se boma tote stare šege še večkrat držala. Zoran Kos, 6/a, OŠ Miklavž pri Ormožu TUJCU SEM RAZKRIL ZNAMENITOSTI SVOJEGA KRAJA Med počitnicami smo dobili obisk iz Francije. Ker so bili prvič v Ptuju, so me prosili, da jih pobliže seznanim z našim mestom. Zeljo sem jim rade .volje izpolnil. Mesto Ptuj bi lahko označili kot mesto muzej. Področje Ptuja je bilo naseljeno že zelo zgodaj. Ptuj se je zelo razvil v času Rimljanov, saj je tod peljala cesta iz Panonije v Rin*. Takrat se je Ptuj imenoval Poetovio. Iz tega časa se je ohranilo mnogo kulturno-zgodovinske dediščine. Z gosti sem se odpravil na grad, kjer smo si ogledali bogato zbirko, ki priča o nekdaj naseljenem mestu. Pozabili tudi nismo na zbirko iz NOB. S svojimi gosti sem si še ogledal: Orfejev spomenik, magistrat. Pokrajinski muzej in mitrej na Bregu. Ker smo bili že nekoliko utrujeni, smo se ustavili v hotelu Poetovio. Povedal sem jim tudi, da si bomo ogledali spomeni- ke NOB. Tod se je Boril domačin heroj Jože Lacko. Ptuj ima tudi zelo zanimivo okolico, kjer so se ohranili razni ljudski običaji: kurentovanje, praznik žetve in trgatve . . . Zaradi ugodne lege se razvijata izletniški in rekreacijski turizem. Turizem, ki ga omogočajo Ptujske toplice, je pa bila še posebna fX)slastica za moje goste. Ko so odhajali, so rekli, da so pri nas preživeli nepozabne počitnice. Aleš Jamnik, 6/a, OŠ Olga Megiič, Ptuj Bo kmečki turizem v Halozah zaživel? Vsekakor si mnogo več kot so realne možno- sti ne more obetati. Mislim pa, da bi moral ime- ti veliko več družbene in organizirane podpore, predvsem v krajevnih skupnostih. Kmetijska pospeševalna služba bi morala bolj intenzivrto raziskati področje kmečkega drobne- ga gospodarstva, predvsem v hribovitih predelih slikovitih in gričevnatih Haloz. Tu je še mnogo skritih rezerv dela in prihodka, ki bi brez dvo- ma pritegnile posebno mlade. In to bi bila prav privlačna in zanimiva dopolnilna kmetijsko- tržna panoga za hitrejši razvoj manj razvitega območja v ptujski občini. Na prste ene roke bi jih lahko prešteli, ki so zaorali ledino na tem območju. Mislim, da vsi zaslužijo moralno in družbeno priznanje. Eden od teh mladih kmetov je brez dvoma tudi Ivan Emeršič z ženo Julko iz Graišč pri Cirkulanah. Ne samo, daje postal ,,popularen" kmet daleč naokoli, aktivno se vključuje tudi v družbenopolitično delo v krajevni skupnosti in občini. Zelo je obremenjen z delom, ker mora mnogokrat dan podaljšati v noč, vendar veselje do kmečkega dela in neizmerna volja po naprednejšem gospodarjanju mu že rodita prve sadove. Vendar so še problemi pri razvoju kmečkega turizma. Tu mislim v prvi vrsti, da bi morali bolj resno pristopiti k modernizaciji krajevnih cest in mostov, ki so v zelo slabem stanju. Nadalje bi morali razširiti krajevno telefonsko omrežje, da bi lahko zazvonil telefon v vsaki vasi! To je nuja in osnovna potreba današnjega časa, posebej še za smelejši in hitrejši razvoj kmečkega turizma na haloškem območju. Ce se boste odločili obiskati kmečki turizem v Gradiščih pri Cirkulanah. vam gotovo ne bo žal. Videli boste, kaj vse se da narediti s pridni- mi kmečkimi rokami in ponuditi gostom, iz domače ,,tunke" ali haloške kleti. Postregli nas bodo izredno domače in gostoljubno. Ivan Korenjak TEDNIK ~ september 1983 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 ..Ribniški ciklus''Bojana Goiije Lani je Umetnostna galerija v Mariboru priredila jubilejno razstavo Bojana Goiije ob njegovi petdesetletnici. Razstava, ki je predstavila izbor njegovih najbolj- ših del, ustvarjenih v zadnjih tride- setih letih, je potovala od Maribora do Kostanjevice na Krki, pa spet nazaj do Slovenj Gradca in preko meje v Celovec. Med najnovejšimi deli so bili tudi listi iz ,,Ribniškega ciklusa", ki so tokrat v širšem izboru prikazani v Razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju. Razstavo je v petek, 23. septembra, odprla kustodinja mariborske Umetnostne galerije, Breda Ilich- Klančnik. Bojan Golija je že star znanec v ptujskem razstavišču. Prvič se je ptujsko občinstvo spoznalo z njim leta 1972, ko je v paviljonu pred- stavil prerez svoje dotedanje ust- varjalnosti. To ie bila njegova prva retrospektiva, pogled za dobnn i5 let nazaj, verjetno tudi prvi te- meljiti obračim s samim sabo, ki za umetnika mora pomeniti določeno prelomnico in vzpodbudo za delo vnaprej. Leta 1975 se je udeležil še slikarske kolonije Poetovio — Ptuj v družbi z Adamičem, Batisto, Goričanom, Legatom, Malešem, Pandurjem, Seljakom, Strobelle- jevo in Vidicem. Bojan Golija je Mariborčan in svojega rodnega mesta ni zapustil. Danes je docent za risarsko in gra- fično oblikovanje na mariborski Pedagoški akademiji. Slikarstvo je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je v letih 1954—56 opravil specialko za gra- fiko pri Božidarju Jakcu. V letih po drugi vojni grafika med mladimi slikarji ni doživljala velikega od- meva, zato je Golijev nastop v tis- tem času vzbudil veliko pozornost in tudi dosti obetavnih napovedi in vzpodbud za naprej. Golija se svoji ljubezni do grafike res ni nikoli CK^ovedal in se ji neutrudno posve- ca^že trideset let. Vseh teh trideset let mu je stal ob strani in prija- teljsko spremljal njegov razvoj Božidar Jakac, Golijev profesor z akademije. Ne majhnega pomena za Golijevo umetniško pot je bilo enoletno študijsko potovanje po Japonski. Kot da bi se določene li- kovne predstave, ki jih je zapisoval že v svojih najzgodnejših delih, na Japonskem do kraja razčistile in se poglobile. Golija je pokazal velik posluh za tradicionine vrednote japonske grafike, za njeno tehni- čno dovršenost in predvsem za subtilnost likovnega doživljanja in izražanja. V čas po Japonski sodi tudi preusmeritev iz črnobele v barvno grafiko. Vseskozi lahko v Golijevih delih čutimo veliko ljubezen do etnološ- kega izročila. Nedvomno je temu nagnjenju b'btrovalo priložnostno delo v mariborskem Pokrajinskem muzeju, za katerega je na terenu ri- sal izginjajočo etnološko dediščino. Pri delu se je dodobra spoznal s sicer preprosto, a globoko ob- čuteno in s skromnimi likovnimi sredstvi izraženo liudsko umetno- stjo. Golija s svojo umetniško na- ravo, dovzetno za predmete, ki so sicer namenjeni vsakdanji rabi, a vendar nosijo v sebi simbolično sporočilo, ob teh srečanjih ni mogel ostati ravnodušen. Nastajati so začeli ciklusi grafičnih listov, ki p)ovzemajo elemente iz ljudskega izročila — pisane pirhe, klekljane čipke, ribniško keramiko, rešeta. Iz takšnih nagibov je nastal tudi ribniški ciklus, s katerim se Golija tokrat predstavlja v ptujskem raz- stavišču. Verjetno tudi umetnik sam ni pričakoval, da bo udeležba na likovni koloniji v Ribnici pobudila tako obsežen opus. Ciklus lahko razdelimo v več skupin listov z različnimi likovnimi izhodišči in naravnanostjo. Vsem je skupna osnovna likovna komponenta — raster, ki ga ustvarja rešeto, eden najbolj tipičnih ribniških izdelkov. Na ozadju, ki ga ta raster oblikuje, se pojavljajo značilni lončeni konji- čki in lesene žlice. Od tega dokaj realistično zasnovanega koncepta prehaja umetnik do povsem abstraktne igre z barvnimi površi- nami in drugo čez drugo položeni- mi ploskvami rastra. Kmalu pa zač- nemo iz teh abstraktnih kompozicij luščiti antropomorfne oblike, v katerih spoznamo silhueto s suho robo obloženega Ribničana in v letošniih delih tudi ženske likp. Ribniški ciklus imenujemo grafi- čni, čeprav bi morali ta naziv dati v navednice. Posamezni listi so namreč unikati in so neponovljivi, čeprav je tehnični postopek podo- ben grafičnemu. Tudi to je Golijeva posebnost, saj je že takrat, ko se je še izražal v ,,pra- vih" grafičnih tehnikah, Jcar seje le dalo omejeval število odtisov. Ne- • dvomno je s tem izražal svoj pose- ben odnos do umetnine, pa tudi do upodobljenegaTTči je^navsezadnje le povezano z enkratnim umetniškim doživetjem. Razstava bo v ptujskem muzej- skem razstavišču ob Dravi odprta do 3. oktobra vsak dan od 8. do 11. in od 15. do 17. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 10. do 12. ure. Marjeta Ciglenečki Bojan GoUa med predstavUanjem svojih del (foto KOSI) Uspešni na interesnih področjih Osnovna šola Franc Osojnik vključuje učence v veliko interesnih dejavnosti. Predvsem v tiste, za katere je največ zanimanja. Vodstvo šole si predvsem prizadeva zajeti vsakega učenca v vsaj eno interesno dejavnost; po možnosti v tisto, kjer bi bil najuspešnejši. To jim je v veliki meri uspelo. Vsi seveda ne morejo dosegati najbolj- ših rezultatov, kljub temu pa je zelo vidno delo šole, saj so na telesno vzgojnem in tehničnem področju dosegli velike uspehe. Ob začetku šolskega leta opravijo anketo, na osnovi katere dobijo število interesentov za določeno dejavnost. Interesne dejavnosti ločijo po posameznih področjih in sicer: poljudno znanstveno, kulturno, tehnično in telesnovzgoj- no. Na poljudno znanstvenem področju je zelo aktiven biološki krožek, kjer pripravljajo raz- stave raznih rastlin, obiskujejo in spoznavajo prirodne zanimivosti Pri učen^^h pa ta krožek vzgaja ljubezen do narave in čuvanje le-te. V fizikalnem krožku so učneci osmih razredov la- ni v regiji dosegli prvo mesto. V matematičnem krožku pa so v občini učenci osmega razreda dosegli drugo in tretje mesto, učenci šestega tretje, učenci se<^ega pa prvo mesto. Na tehničnem področju so radio-amaterji dosegli prvo mesto v regiji in republiki in se tako udeležili tekmovanja, ki je bilo v Prištini. Na telesnovzgojnem področju so dosegli na občin- skih tekmovanjih v nogometu in jesenskem kro- su prvo mesto, v atletiki in rokometu pa drugo. Telesna vzgoja je zelo razvita tudi na podružnični šoli Grajena. Tu se kažejo lepi razultati v šahu, kjer so pionirji dosegli izredno zavidljive rezultate v republiki. Iz šolskega krožka v Grajeni izhaja tudi sedanja republiška prvakinja Tatjana Vaupotič. Izredno uspešni so bili tudi člani kluba organizacije združenih na- rodov, ki so zmagali na občinskem in regijskem tekmovanju Šolski OKoliš zajema kraje, kjer so bila žan- šča narodnoosvobodilne borbe in kjer so delovali naši najbolj znani predvojni komunisti: Lacko, Kosec, Svenšek, Krambergber. Preživele borce in njihove sorodnike večkrat povabijo na šolo, da učenci ob njihovem pripovedovanju sjBoznaio _doiiodk«» iz^ druee svetovne voine. Učenci, ki obiskujejo zgodovinski krožek, sO z njimi pripravili več magnetofonskih posnetkov, ki so jih arhivirali. Vse organizacije na šoli, krožke in društva, vodijo učenci sami ob mentorjevi pomoči. Na.j- več mentorjev je iz učiteljskih vrst devetnajst jih pa pomaga, ki so ali zanosleni drugod aU pa študentje. Sola je ves dan odprta, v njej se odvijajo v popoldanskih urah najrazličnejše dejavnosti, v telovadnici tudi do dvaindvajsete ure. Okoliš šole zajema pet krajevnih skupnosti: Franc Osojnik, Jože Potrč, Boris Ziherl, Jože Lacko-Rogoznica in Grajena. Sodelujejo tudi s tistimi delovnimi organizacijami, ki imajo sedeže ali obrate v njihovem okolišu ter z nekaterimi drugimi, predvsem pa s kmetijskim kombinatom Ptuj. Učenci, ki se udeležujejo delovnih akcij, tudi kaj zaslužijo. S tem denar- jem pomagajo socialno šibkim učencem. Sami so kupili vlečnico in koše za košarko. Nekaj denarja pa učencem ostane za izlet. Namen teh akcij je, da bi imeli učenci pravilen odnos do dela — predvsem fizičnega. Glavni cilj pa je pomagati, da bi bili pridelki čimprej pospravlje- ni. Sola prispeva organizacijam združenega dela kulturne programe, v večernih urah pa jim nudi tudi prostore v tdovadnici. Krajevna skuonost Franc Osojnik ima v šoli se- dež in lahko po potrebi uporabljajo v večer- nem času vse prostore. Od organizacij zdru- ženega dela dobivajo materialne dobrine, vendar pa ne posebej za interesne dejavnosti, saj v ptujski občini menjajo sredstva le za redni pouk. Torej mentorji za svoje delo niso plača- ni. Na vseh interesnih iX)dročiih delajo pred- vsem iz dobre.volje m ljubezni do dela z učenci. Na šoli je veliko pomanjkanje prostora, saj zajema šola območje, jder^ie^.veliko otroL V okolici se mnogo gradi in tu se naseljujejo pred- vsem mlade družine. Za opravljanje interesnih dejavnosti je dovolj prostorov, v kolikor ne, pa se potrudijo in učence razporedijo tako, da so učilnice čim bolj racionalno zasedene. Da so učenci res aktivni in da dosegajo lepe uspehe, sta nam dokazala Jasna Cuš in Tonček Galun, učenca osmega razreda. Jasna je povedala nekaj o njenem delu v matematič- nem krožku. —. — Kaj te je pripravilo k temu, da si začela obiskovati ta krožek? ,,Ze od mlih nog sem se najraje ukvarjala z matematiko in mi je bila vedno najljubši pred- met. Matematični krožek sem začela obiskovati šele v šestem razredu, vendar pa še takrat nisem imela pogojev, da bi se udeležila občinskega tekmovania, Lani^ v sedmem razredu, pa sem dosegla rezultate tudi za občinsko tekmovanje? — Kako si se prvič počutila na takem tek- movanju? ,,V začetku me je bilo zelo strah, saj so nas razdelili po skupinah in ločili po razredih, tako nismo imeli nikakršnih možnosti, da bi si kar- koli med seboj prišepetavali. Na koncu pa je bi- lo vse v redu, saj sem dosegla na tem tekmova- nju prvo mesto." — To te je verjetno presenetilo? ,,Pa še kako! Najprej skoraj nisem verjela, saj prvega mesta nikakor nisem pričakovala. Bila sem zelo srečna, saj sem s tem povečala ugled šole in delovanja našega krožka." — Kdo je mentor matematičnega krožka? Kaj in kako tu delate? _ ,,Mentor je tovariš Petrovič. Pri krožku dela- mo predvsem sami, če pa kaj ne znamo vpra- šamo mentorja. Naloge so posebne. Uporabnih nalog ni dosti, delamo pa večinoma na aritmeti- ki in geometriji." — Ali se z matematiko ukvarjaš tudi sama? ,,Da, večino prostega časa mi zapolnijo nalo- ge iz matematike. Zdi se mi, da mnogo učencev ne ve, da je matematika zelo zanimiva in mnogokrat zelo potrebna. Ce bi delo pri matematiki vsaj m^o spoznali, bi ugotovili, da ni tako težko. Mnogo razmišljam o tem, da bi se z matematiko ukvarjala poklicno in se bom tUdI vpisala v naravoslovno šolo." Tonček Galum obiskuje radio-amaterski kro- žek in tekmuje predvsem na tekmovanjih s področja obrambe in družbene samozaščite. — Kakšno znanje ie potrebno za tekmovanja na tehničnem področju? ,,Predvsem je tu potrebna fizična kondicija, vendar pa tudi dosti znanja. Iskati moraš skriti oddajnik, delati rakete, fotografirati in razvijati fotografije na prostem. — Koliko vas tekmuje v ekipi? ,,Na tekmovanjih trije. Prvi odgovarja teori- jo, drugi je orientator, tretji pa raketaš, ta sestavlja raketo z motorjem in padalom ter jo spusti v cilj." — Katerega tekmovanja ste se lani najprej udeležili? ,,Najprej smo bili na regijskem tekmovanju, kjer ni bilo konkurence, zato sem tekmoval le v disiplini iskanje radarske postaje. Tam sem dosegal drugo mesto." — Po tem ste verjetno šli na republiško tek- movanje? ,,Da. To je bilo v Murski Soboti, kjer je bil zelo slabo pripravljen prostor za tekmovanje, konkurenca pa zelo velika. Ker pa smo bili do- bro podkovani v teoriji in praksi, smo dosegli odličen uspeh — prvo mesto." — Na zveznem tekmovanju ste se zelo dobro odrezali. Kako je potekalo? ,,Zvezno tekmovanje je potekalo v Prištini, tja smo šli s tremi ekipami. V primerjavi z dru- "gimi smo bili zelo slabo opremljeni in zaradi tega tudi nismo mnogo pričakovali. Začeli smo s šesturno zamudo. Tekmovali smo v naslednjih disciplinah: postavitev šotora, prečkanje vodne ovire, streljanje z zračno pUško, iskanje skritih radijskih postaj, iskanje objektov, razvijanje filma na prostem in spuščanje raket." — Ali ste pričakovali prvo mesto? ,,Ne, tega nikakor ne. Z Zagrebčani smo si delili prvo in drugo mesto, kar je bilo za nas veliko presenečenje in pa seveda tudi velik uspeh. Z mano sta tekmovala tudi Matjaž Murko iiTRomana Planine." —■ Kdo ima največ zaslug za takšne uspehe na tekmovaniihj? ,,Največ zaslug za take uspehe ima naš men- tor Jože Cvetko, ki poučuje na naši šoli tehnični pouk." — Kako poteka delo v vašem krožku? ,,Večkrat treniramo zunaj, vendar pa poteka delo tudi v delavnici. V letošnjem šolskem letu imamo za seboj že tekmovanje v Ormožu, Pripravljamo pa se že na regijsko tekmovanje, ki bo v Mariboru, republiško pa v Novi Gori- ci." — V katero šolo se boš vpisal po končani osemletki ? ,,Vpisal se bom v elektrotehnično šolo v Maribor, najbolj pa me zanima elektronika. Marjeta Sluga in Smiljana Cemezel IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Domišljija izdelovalcev ur oziro- ma ohišij za njihove mehanizme ni poznala meja. Njihovo obliko so narekovala stilna hotenja pa tudi modne zapovedi. V času empira so se zelo razširile tako imenovane ,,portalne" ure, ki so s svojo arhi- tektonsko zgradbo posnemale obliko klasicističnega p)ortala, vrh katerega je vgrajen mehanizem. Takšne ure je redno spremljalo okrasje v obliki napoleonskih orlov, klasi- cističnih vaz, za stebriči, ki so pogosto iz alabastra, je stena iz ogledala in podobno. Takšne oblike so ostale priljubljene še tudi v času bidermajerja v vseh deželah pod avstrijsko krono in jih je tudi v ptujskem muzeju več. 19. stoletje je čas, ko so ure postale nepogrešljiv gospodinjski pred- met. Njihova proizvodnja se je močno razširila in v drugi polovici stoletja postopoma že tudi industrializirala. Visokokvalitetnih unikatnih ročnih iz- delkov je bilo vse manj. V ptujskem muzeju pa je shranjena ura iz 19. stoletja, ki jo lahko označimo kot kurioziteto. Lesen kipec bradatega Turka v značilni noši s turbanom na glavi ter s puško v levici ima v trebuh vgrajeno majhno urico. Ta sama po sebi ni nič posebnega, vendar so z njenim mehanizmom povezani Turkova glava, ki se pomika v vratu, njegova brada, s katero odpira in zapira usta, in pomične oči. Najstarejše podobne igračke so iz- delovali francoski urarji že v zgodnjem 17. stoletju. Njihovi urni mehaniz- mi so premikali oči figur, v katere so bili vgrajeni. Ze v baroku so takšne urice Izdelovali tudi na Dunaju, v 19. stoletju pa so zasloveli predvsem beneški kolorirani zamorčki z uro v trebuhu. Marjeta Ciglenečki Kipec Turka z uro v trebuhu iz 19. stoletja, shraqjen v Pokrajinskem muze- ju Ptuj (inv. št. UO 566 — ura). Fototeka kulturnozgodovinskega oddelka, števUka F 717. Foto Vitomir Belaj, 1968. »Jezikovno letovanje" Tov. Alojz Stuhec, direktor tozda Trgovma ljubljanske Semenarne, je jezikovnemu razsodišču poslal naslednje razveseljivo pisssmo: ,,V prilogi Vam pošiljam semensko vrečico ,421-RADlC rdeči Verona' kot doka/, da smo dali letos v promet nove vrečice z novim navodilom za sejanje. Tudi v bodoče se bomo trudili, da bodo navodiia na naših vrečicah sestavljena jezikovno neoporečno." Lepa beseda lepo mesto najde, pravi naš pregovor. Zal nam je, da takega odziva ne doživimo pri svoji kritiki besedil s področja turizma. Na slab jezik turističnih ponudb smo že večkrat opozarjali, toda v glavnem zaman. Dopis, ki ga je od Brodokomerca z Reke prejel naš Tomos v Kopru in ga je ta odstopil jezikovnemu razsodišču, je klasičen primer docela neprimernega odnosa do slovenskega jezika. Napisan je sicer v nekakšni slovenščini, vendar je ta vsa preprežena z značilnostmi srbohr- vaščine. Pri tem niti ne gre za tiskovne napake (kakršna je npr. viži^a namesto vožnja); veliko je srbohrvaškega glasovja v besedah, ki bi sicer lahko bile slovenske (obkruža namesto obkroža, odlučil namesto odločil, detaljno namesto detajlno, bližina namesto bližina); potem so tu glaso- vne hijDerkorektnosti (ponodba namesto Donudba. molžnost namesto možnost; nadalje raba glasovno enakih besed, vendar s srbonrva- ških pomenom (neodrejeno namestonedoločeno, i namesto in); naslednja slabost so srbohrvaške besede ali deli besed namesto slovenskih (iz- najmljujemo namesto sposojamo, vezivanje namesto privezovanje); pa 'pravopisne napake (ambijent namesto ambient, z pogoji namesto s pogo- ji); itd., itd., med drugim tudi napačna stava naslonk (za ugoden dopust nudimo vam namesto vam nudimo). Turistični organizatorji glede obveznosti do jezika ne morejo biti no- bena izjema. Ce jezika ne znaš, ga ne smeš uporabljati za javna obvestila. Saj ni tako težko najti posameznika ali ustanovo, ki bi srbohrvaško bese- dilo dostojno prevedla v slovenščino. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška kon- ferenca SZDL Slovenije, Ljubljana,'Komenskkega 7. 8 - nasi dopisniki 29. september 1983 - TEDNIK Stran „Gremo na delo" pripravlja In ureja Center za obveSčanje in propagando pri predsedstvu OK ZSMS Ptuj, vodja Irena Hunjet, člani Valja Aleksič, Branko Beranič, Robert Kodrič, Anlta Peklar, Franc Planinšek, Franc Prelog, Srečko Siffovnik, Sergeja Soril in Zalika Vogrinec. PERO UREDNICE Zagotovo ste že seznanjeni s pomembnimi nalogami, ki mlade ptujske občine čakajo v naslednjih dveh mesecih. Predlog reorganizacije OK ZSMS Ptuj, katerega smo pričeli pripravljati že pred 11. kongresom ZSMS, ki je bil lansko jesen v Novem mestu, je zajet v osnutku ,,Pravila o organiziranju in delovanju OK ZSMS Ptuj", ki je že skoraj mesec dni v vseh osnovnih organizacijah ZSMS v javni obravnavi. Naloga mladih je, da mnenja in pripombe posredujete na OK ZSMS oziroma jih iznesejo na seji občinske konference, ki bo oktobra. Tudi postopek evidentiranja v organe OK ZSMS je v zaključni fazi. Upamo, da so predlogi, ki prihajajo na OK, resnično imena najodgovor- nejših mladincev in mladink. In na koncu še vprašanje: Zakaj o svojem (ne)delu ne poročate v gla- silu občinske konference? Ce že drugega ne, bi s prispevki mladih iz vseh okolij ovrgli zaenkrat resnično trditev, da parola ,.GREMO NA DE- LO—GLASILO OK ZSMS PTUJ" ne drži. Zal. Da ne veste naslova, na katerega je treba poslati prispevke (OK ZSMS Ptuj—COP, Trg MDB 1/11, 62250 Ptuj), pa vam ne verjamemo. Irena Himjet ZACELI SMO Kakor vsako leto so centri pri predsedstvu OK ZSMS zopet začeli delati z večjo vnemo. Tako je bilo tudi z OC MK, kjer so se člani že sestali in se dogovorili za program v prihodnjem šolskem letu. Program je sestavljen iz sklopov tem za katere so menili, da bodo najbolj zanimale osnovnošolce in dijake. Na te teme bodo organizi- rali javne tribune in okrogle mize. Za osnovnošolce so predlagali na- slednje teme: terorizem, glasba, slike iz taborišč, mladinsko prestopništvo, narkomanija in An- gola (potovanje 'tov. Božiča), za srednje šole pa so predvideli: emancipacija žensk, kultura mla- dih, študentsko gibanje, religija, Poljska in seksualno gibanje. Toda to so le okvirne teme. Upajo, da jim bodo na prvih javnih tribunah udeleženci sami predlagali teme, ki jih zanimajo. Na javnih tribunah za srednje šole bodo predstavili tu- di po eno knjigo iz zbirke KRT. Toda delo OC MK ne temelji samo na organiziranju javnih tri- bun, temveč si prizadeva, da bi or- ganizirali čimveč marksističnih krožkov na osnovnih in srednjih šolah ter v OZD. V ta namen so sklenili, da bodo organizirali krat- ka predavanja na vseh OS, S§ in OZD (kaj so, kako naj bi delovali, . .) in predstavili delo OC MK. Organizirali bodo tudi marksistični krožek na zvezni mladinski delovni akciji Slovenske gorice 84. Člani se trudijo, da bi si pridobili čimveč znanja na tem področju in prenašali na druge. Zato so se dogovorili, da se bodo redno sestajali in v obliki študij- skih sestankov poglabljali svoje znanje. OC MK sodeluje tudi z OC K OZN in komisijo za IPD. Zaradi odhoda posameznih čla- nov na študij v Ljubljano se je šte- vilo članov OC MK zmanjšalo. Zato vabijo vse, ki jih to področje dela zanima, da se priključijo. Vidimo se torej na prvi javni tri- buni, ki bo v začetku oktobra! Anita Peklar NOVA ŠOLA - ZGOLJ ŽELJA ALI ZARES POTREBA? Otroci dokaj velike KS Lovrenc na Dravskem polju obiskujejo prve štiri razrede osemletke v poslopju, ki je staro 105 let in ki komaj še zasluži ime šola, otroci višjih razredov pa že od leta 1965 hodijo v centralno šolo v Kidričevo; osnovna šola Lovrenc je namreč podružnična šola. Zaradi dotrajanosti stavbe, v kateri je pouk, se je že pred leti porodil predlog za gradnjo nove šole.- Takrat ni ostalo le pri predlogu, temveč je bil razpi- san krajevni samoprispevek za novo šolo, ki je bil tu- di skorajda soglasno sprejet. Leta 1981 je bil naročen tudi projekt za izgradnjo šole. Do danes sta investi- torja (KS Lovrpc in OŠ Boris Kidrič" Kidričevo) že kupila zemljišče na katerem naj bi po urbanisti- čnem načrtu šola stala in dobila tudi vsa ostala dovo- ljenja za gradnjo, vključno z načrtom. Tako je torej vse urejeno in gradnja šole je tik pred zdajci. V sred- njeročnem planu občine Ptuj je namreč predvidena prihodnje leto. Postavil pa se je problem, namreč dilema, ali je šo- la sploh potrebna? Problem ustvarjajo le posamezni- ki, ki si postavljajo to vprašanje, čeprav bi se morali zavedati, da je bila že drugič vnešena v srednjeročne planske dokumente občine. Krajani KS, ki se stalno širi, kar pomeni tudi ved- no več otrok, v en glas govorijo pritrdilno, mnenje nekaterih forumov na ravni občine pa je nasprotno. Tako je torej gradnja šole še v zraku. Otroci, ki jih je letos 78, obiskujejo pouk v razredih, kjer so stropovi podprti in v katerih grozi nevarnost, da se bo strop zrušil na učence. Ali naj otroci obiskujejo pouk v razredih, ki se v zimskih mesecih nikoli ne dajo po- šteno ogreti ali pa naj že v prvem razredu, ko je torba težja od njih, odhajajo na avtobus, da jih odpelje v šolo v Kidričevo? Krajani pravijo, da bi v primeru dovoljene etapne gradnje (prvo leto klet, naslednje stene, streha) šola že stala, sedaj pa nikoli ni dovolj sredstev za gradnjo. Denar, ki smo ga zbrali s samo- prispevkom, je ob naraščajočih cenah izgubil svojo vrednost. Bo tako potreben nov krajevni samoprispe- vek? Odmera za udeležbo KS ob gradnji je namreč precej visoka. Osebno dvomim, da bo nov samopri- spevek sprejet, kajti nezadovoljstvo krajanov nara- šča. Dokler smo imeli upanje, da šola bo, je bilo še vse v redu, sedaj pa tudi upanje plahni. Marija Kozoderc Suha krajina 83: V velikem stilu do koSa (foto: Franc Prelog) AKTUALNO! Zaradi vse bolj razširjenega mnenja, da nekateri predsedniki OO ZSMS zelo lagodno spijo ob gradivu, ki ga dobijo z občinske konference ZSMS ali pa ga smatrajo za vojaško skrivnost, ki jo je treba najskrbneje čuvati, ne bo odveč na kratko ponoviti, kate- re naloge čakajo mlade v bodoče. Pa ne recite, da tega niste vede- li .. . Zaradi kadrovskih težav in nove organiziranosti občinske konferen- ce ZSMS se je s prvim septembrom začel postopek evidentiranja v organe OK in nosilce individualnih funkcij. Mladi v vseh OO ZSMS v ptujski občini bod9 evidentirali kandidate za funkciji podpredsed- nika in sekretarja (profesionalno) OK ZSMS, vodjo občinskega cen- tra marksističnih krožkov, vodjo centra za mladinsko prostovoljno d^lo, predsednika komisije za statutarna in pritožbena vprašanja ter člane svetov za družbeno-poli- tični sistem (11 članov), sveta za družbeno — -ekonomski položaj (11 članov) in sveta za vzgojo in izobraževanje (11 članov). Naj- prizadevnejši in najbolj zanesljivi mladinci bodo izvoljeni na seji OK ZSMS, ki bo sredi oktobra. 2e pred 11. kongresom ZSMS se je pripravljala reorganizacija OK ZSMS Ptuj, ki je dobila novo zasnovo v obliki osnutka ,,Pravila o organiziranju in delovanju OK ZSMS Ptuj", ki so ga dobile vse OO ZSMS v javno razpravo. Bistvena novost je v tem, da se namesto področnih konferenc organizirajo sveti, ki bodo mlade združevali po interesnih področjih, ne pa po okoljih iz katerih mladi izhajajo. Mladi bodo tako obrav- navali tiste probleme, ki jih resnično težijo, npr. o brezposel- nosti bodo govorili brezposelni in ne kot doslej, ko so o brezposelno- sti v glavnem govorili mladi v združenem delu — torej zaposleni, ki jih ta problem sploh ni prizadel. V javni razpravi je gradivo o aktualnih indejnopolitičnih vpra- šanjih in družbenoekonomskem položaju mladih v občini Ptuj. Celotna aktivnost o problemih mladih sovpada s pripravami na sejo CK ZKS, ki bo obravnavala to problematiko v mesecu oktob- ru. Dolžnost vseh mladih je, da opozorijo na svoje probleme, saj jih bo le na ta način možno tudi reševati. ^ranc Prelog POLETNA POLITIČNA ŠOLA KLUBOV OZN RK K OZN je že devetič organizirala poletno politično šolo klubov OZN. Politična šola je bila tudi letos pri Mladinskem zdravili- šču in okrevališču RK na Debelem rtiču. Sola je potekala v dveh iz- menah. Prve izniene so se udeležili predvsem osnovnošolci, v drugi pa so si svoje znanje razširili dijaki. V drugi izmeni so bili tudi trije udeleženci iz Ptuja. Program je bil zelo bogat, saj je bil delovni dan sestavljen iz preda- -vanja, ki je bilo zjutraj, in dela po skupinah, ki je potekalo zvečer. V politični šoli so delovale tudi na- slednje komisije: kulturna, ki je pripravila spoznavni in poslovilni večer, športna, ki je organizirala igre na vodi, športna srečanja s taborniki (nogomet in odbojka) in vsako jutro jutranjo telovadbo. Delovala je tudi komisija za in- formiranje, ki je izdala bilten. Ustanovljen je bil tudi aktiv ZK. Udeleženci so poslušali naslednja predavanja: 7. vrh neuvrščenih. Mednarodno leto mladine, RK in njegova dejavnost. Nacionalizem, Situacije v svetu. Vsak udeleženec se je moral udeležiti tudi dela po skupinah, ki je potekalo v treh de- lih. Imeli smo tri teme in sicer: Mednarodno leto mladine. Sistem OZN in Metodika dela \ klubih OZN. Vsaka tema je bila razdelje- na na dva dela. Klubovci so iz- menjavali svoje izkušnje o delu v klubih OZN. Udeleženci so se tudi dogovorili, da se bodo dobili oktobra v Kop- ru, ko bomo praznovali 26-letnico delovanja klubov OZN v Sloveniji. / Anita Peklar KAKO? TAKO! Kako se med počitnicami ne bi dolgočasili? To vprašanje seje zastavi- lo prenekaterim, ko so takole zdolgočaseno sedeli in niso vedeli kaj naj bi si začeli. Saj, ko je sončno vreme, ni težav, vendar ko je muhasto ali pa vsaj tako kaže, pa ne vedo kaj bi počeli. Vendar odgovora še zmeraj ni. Nekateri so za svoje počitnice poskrbeli že med šolskim letom in si po- iskali začasno delo v OZD ali pa so se sezonsko zaposlili pri pobiranju sadja in poljščin v kmetijskih kombinatih. To delo jim je prineslo mesečni zaslužek, ki pride prav vsem šolarjem, srednješolcem in študentom, ki že od nekdaj slovijo po tem, da nimajo dovolj denarja. Največ veselja in zagnanosti pa je bilo v teh dneh v brigadirskih nase- ljih, kjer je mrgolelo mladeža. Pomagali so krajanom podaljšati vodovod- no žilo, izkopati jarek ali pa pomagali občanom pri mnogih opravilih. Sku- paj z brigadirji pa so za kramp in lopato prijeli tudi drugi in si tako krajšali urice in dneve. Nekaj je tudi takšnih, ki jih navdušujejo planine in so svoj načrt podredili njim. Ta letni čas pa je zelo primeren za obisk raznih obele- žij ter drugih zanimivosti. Vsi vemo, da gorskih lepot ne smemo uničevati. Planinci to zagotovo vedo, saj je njihovo načelo: ,,Pusti tško kot si našel!" Takšnih, ki se bi tega načela držali, je vse manj. Koši za smeti so prazni, okrog njih pa mavrica odpadkov. Planinci poskrbijo, da bi ohranili lepo naravo in jo čistijo. Tisti, ki pa narave ne cenijo toliko kot oni, jo onesna- žujejo. Tabornikov je bilo letos še več. Taborili so ob morju, v planinah in drugod. Dejavnosti za krajšanje počitniških dni je bilo dovolj. Do naslednjih počitnic je še veliko časa, vendar pa ne toliko, da bi ča- kali nanje izmesecavmesec.Sedaj imate čas za premislek KAKO, zatem pa v počitnicah TAKO! Suzana Majdič Suha krajina 83: brezskrbni nasmeh — tudi to je brigada (foto Franc Pre- log) MLADINSKE DELOVNE AKCIJE 83 ( BRIGADE-DELOVIŠCA-VODSTVA v dneh, ko brigadirska naselja širom Slovenije že samevajo, potekajo v občinah, kjer so sedeži mladin- skih delovnih akcij republiškega ali zveznega značaja, zadnje priprave pred zaključnimi skupščinami akcij. Tudi center za mladinsko prostovoljno delo pri pred- sedstvu RK ZSMS ne miruje — dela po uradnem za- ključku akcij je ogromno. Pravtako ne mirujejo centri za mladinske delovne akcije pri predsedstvih občin- skih konferenc ZSMS, vsaj smeli ne bi, saj je bilo leto- šnje poletje o MDA in brigadirjih napisanih veliko be- sed, ki so vredne pozornosti. Samo spomnimo se pisa- nja o nepopolnih brigadah, nepripravljenih delovi- ščih, zamenjavah v vodstvih akcij, . . . Ze res, daje večina napisanega resnično, toda kaj, ko so se pisci člankov premalo, ali pa sploh ne, zaustavljali pri vzro- kih za nastali položaj. Kot da bi bila polnost MDB, pripravljenost delovišč, zagotavljanje kadra za vod- stva akcij, le stvar mladinske organizacije in bi bil s tem krivec znan. In povrh vsega so glasovi tistih, ki razmišljajo o reorganizaciji brigadirstva, vse glasnejši. Letos je bil prvič organiziran mladinski delovni tabor v Bistrici ob Sotli (Spominski park Trebče 83), vendar le kot vzporedna oblika mladinskega prostovoljnega dela, ki vsaj še v bližnji prihodnosti ne bo nadomestila zdajšnje oblike MDA v Sloveniji. Nesmiselno bi bilo ponovno pisati o vzrokih za ne- popolnosti brigad, saj je bilo o tem že dovolj prelitega črnila, vsekakor pa je jasno, da pri delu ne bomo uspešni, če se bomo zagotavljanja brigadirjev za MDA lotili štirinajst dni pred odhodom na akcijo, pa čeprav v sodelovanju z ostalimi DPO. Ob nepripravljenosti delovišč v posameznih oko- ljih pa se naj razmislijo občinski možje ustreznih ob- čin. Nedopustno je, da nerazviti predeli čakajo vodo- vodno žilo, brigadirji pa delo, ki zaradi neodgovorno- sti nekaterih ni zagotovljeno oziroma ustrezno pri- pravljeno. Da se takšni primeri ne smejo ponoviti, je jasno, kdo je v določenih primerih kriv in odgovoren, pa tudi. Skratka, snovi za razgovor in analizo je več kot do- volj. Da se bo vsa reč premaknila je treba preseči mne- nje, da trajajo akcije, in vse kar je z njimi povezano, le od maja do avgusta. Vse skupaj traja dvanajst mese- cev, poletni trije pa so le vrh vsega, kar se dogaja čez leto. Prav bi bilo, da bi se ob mehaničnem prebiranju podatkov o tem, koliko je bilo napravljenega ter vseh negativnih in pozitivnih dejstev, ki spremljajo mladin- sko prostovoljno delo, kdaj tudi zamislili. Irena Hunjet ZGODILO SE JE . . . — v dneh od 1. do 4. septembra je v prostorih Pedagoške akademi- je v Mariboru potek.ala MLADIN- SKA POLETNA POLITIČNA ŠOLA, ki so se je udeležili delegati vseh OK ZSMS v Sloveniji — od 3. do 6. septembra, prav tako na PA Maribor, je potekal zaključni seminar za vodstva leto- šnjih slovenskih MDA. Blizu 60 mladih, ki so vodili 6 zveznih in 6 republiških MDA, je analiziralo izvedbo akcij, potek del, posredo- valo pripombe . . . — ptujski brigadirji smo se v letošnjem letu udeležili treh zvez- nih mladinskih delovnih akcij, in sicer: 1. MDB ,,Dušan Kveder- Tomaž" je sodelovala na ZMDA Partizanski put v Vojvodini (ju- nij), 2. MDB „Jože Lacko" je delala na ZMDA Suha krajina (avgust), 3. PDB „Bratov Sarh", ki so jo poleg pionirjev ptujske občine se- stavljali tudi pionirji mariborske občine, je sodelovala na ZMDA Kozjansko (avgust) Nekatere učenke zdravstvene šo- le so sodelovale v brigadah Rdeče- ga križa Slovenije, posamezni bri- gadirji tudi na ZMDA Slovenske gorice, nekaj mladincev pa se je udeležilo mladinskega delovnega tabora Spominski park Trebče. NOVICE . — proslava ob 26-letfiici ustano- vitve klubov OZN v Sloveniji bo letos 24. oktobra v Kopru. Priredi- tev bo zasnovana kot mirovna pri- reditev, s katero bomo obeležili te- den miru, ki bo od 24. do 31. oktobra letos. (A. Peklar) — v 4. številki VESTI, ki jih izdaja občinska organizacija ZKS Ptuj, je objavljeno gradivo za jav- no razpravo o aktualnih idejno- političnih vprašanjih in družbenoekonomskem položaju mladih v občini Ptuj. PIONIRJI NA KOZJANSKEM V avgustu je 19 pionirjev iz ptujske občine sodelovalo v pionirski delovni brigadi Bratov Sarh, ki sta jo organizirali Zveza prijateljev mladine Maribor in Občinska konferenca ZSMS Ptuj.. V brigadi je bilo tudi 25 maribor- skih pionirjev. 7. avgusta smo odšli na ZMDA Kozjansko 83, kjer so že bile brigade iz Sijenice, Siska in Maribora. Kljub temu da, smo prišli na akcijo teden kasneje kot ostale brigade, so se pionirji uspešno vključili v življenje naselja, pravtako pa so že od začetka dosegali uspešne rezultate tudi na trasi. V začetku smo imeli v brigadi težave s posameznimi pionirji in smo morali tri celo izključiti iz brigade. Najbrž to ne bi bilo potrebno, če bi mentorji že prej bolje poznali vse brigadirje, ki bodo sodelovali v pionirski bri- gadi. Seveda smo kasneje v brigadi uspeli ustvariti pravo brigadirsko vzdušje. Pionirji so uspešno delali na področju interesnih dejavnosti: pisali biltene, stenske časopise, pripravljali kulturne programe, z mladinci sodelovali na športnem področju ter brez izjeme obiskova- li krožke in tečaje na akciji. Na trasi so, delali v slabih pogojih, marsikdaj do kolen v vodi in bla- tu, a so kljub temu precej presegali normo in jo na drujii udarni dan presegli celo 198%. Pionirji so se na akciji dobro počutili, verjetno pa bi bilo še mnogo boljše, če bi bili tako men- torji kot pionirji bolje pripravljeni in bi se že pred odhodom na akcijo bolje poznali. Zato si bomo v bo- doče prizadevali za ustanovitev pionirske^brigade že nekaj mesecev pred brigadirskim poletjem tei' usposabljali mentorje za delo s pionirji. Sanja Brezničar KAKŠNE SO TUDI MLADINSKE DELOVNE AKCIJE Mnogokrat so nam razlagali o upravičenosti MDA, o tem, kako vsi mladi na akcijah poma- gajo nerazvitim področjem. Toda na zvezni mla- dinski delovni akciji ,,Partizanski put 83" smo se prepričali o nasprotnem. Res da pišem o neka- terih stvareh le iz razmišljanja, saj kot učenka srednje družboslovne šole nimam znanja iz ekonomije. Vendar se mi zdi prav nesmiselno, da smo trikrat grabljali eno in isto brežino, ki jo je dež oz. kaj drugega zmerom pokvari. Kdo je kriv za to? Traserji in njihovi pomočniki, ki ne znajo pravilno organizirati dela? Zelo koristno je, da brigade zvedo, koliko so naredile, vendar se ni nihče domislil, da bi se lahko namesto brigadnih norm brala naseljska. Na ta način bi odpravili grebatorstvo in čudno spakovanje brigadirjev ob branju rezultatov. Brigade bi si lahko izmenjavale brigadirje na trasi, da bi se bolje spoznali, ne pa da smo delali ločeno po brigadah. Dovolj o delu na trasi. V naselju pa je delo interesnih dejavnosti potekalo istočasno oz. v dveh terminih, tako da se je bilo nemogoče udeležiti več krožkov. Informatorji so vsak dan izdajali naseljski bilten, ki ga je zahtevala ,,tra- dicija". Po vsem tem napornem delu se želiš sprehoditi po naselju. Po naključju zaviješ za jedilnico in ostrmiš, ko zagledaš pravo majhno smetišče, saj so bile kuharice prelene, da bi odnesle smeti v kontejner. Ista slika se ponovi v amfiteatru. Scena je mojstrsko zamišljena z izdelanim likom tovariša Tita, za njim pa spet majhno smetišče. Stab akcije pa skrbi, da ne bi kakšen izmed brigadirjev stopil v telovadkah v jedilnico, češ, da to ni higiensko. Seveda pa je imela tudi ta akcija svoje dobre strani. Anita Peklar TEDNIK ~ TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9 VELIKO USPEHA V ROKOMETU V republiških rokometnih ligah je bilo v soboto in nedeljo na sporedu redno kolo. Članice rokometnega kluba Drava so to- krat bile uspešne na gostovanju. V četrtem kolu tekmovanja v vzho- dni skupini republiške lige so se v Sevnici pomerile z domačo Lisco in jo premagale s 25:23. Ptujčanke so bile boljše v prvem polčasu in zaključku srečanja ter uko niso ponovile napake s prejšnjih sre- čanj, ko so popuščale v zaključku. Tokrat se je najbolj izkazala Galunova, ki je iz igre dosegla de- vet zadetkov. Sicer pa jih je največ dosegla Vičarjeva in to kar 12. Ostale pa so prispevale Hentak, Vraber in Radanovič. Drava je trenutno sicer peta vendar z le točko zaostanka za vodilnimi Polano, Fužinarjem in Rudarjem. V soboto se bodo Ptujčanke doma pomerile z Ravenskim Fužinarjem. V Sevnici so gostovali tudi člani Velike Nedelje in z domačini izgu- bili z 20:26. Mladinci Drave so gostovali v Slovenj Gradcu in z domačini izgubili z 21:24. Vodilna ekipa lige je bila na robu poraza, saj so mliKii igralci Drave večji del srečanja \odili tudi s štirimi zadet- ki razlike. Proti koncu pa so močno popustili in do preseneče- nja ni prišlo. Drugače pa je bilo z mladinkami. Te so po boljši igri v drugem polčasu v .Mariboru z 20:10 premagale vrstnice Branika. Drugič pa so nastopili tudi člani in tudi tokrat zmagali z visoko razli- ko. V Mariboru so domači Tabor premaRali s 30:9. Sabo pa je dose- gel kar 16 zadetkov. V soboto popoldan bosta v Ptuju srečanji Drava—Fužinar in to mladincev in članic, v Veliki Nede- lji pa se bodo domači rokometaši pomerili z Jeklotehno iz Izole. V nedeljo dopoldan bo v Ptuju še srečanje lige mladink Dra- va—Vefcnje. 1. kotar OsBska ekipa Drave. Pira vrsta Irve: Kaner, Bniiež, Košlomaj, Matjaže m PeUan draga vrsiU oi ir^ tiraer Pef^r, Bezjak, Benkič, Sabo. Gajzcr. SfcoL. VelnA« w HaiJLam. (folo I. kotar) Medalje z republiškega prvenstva v pnejšnji ^vilki smo poročali o uspehu pionirk in pionirjev ptujskega atktsk^ kluba, ki so na repuMSkem prvenstvu osvojili kar 12 iroedallj, nastopilo pa jih je 14. Zlato medaljo je osvojil Kristijan Kovač v' ^obm v vKino (195 cm), srebrne Krabonja na 300 m, Zebec v teku čez o^ire na SO in 100 metrov ter Dimovski v skoku v višino, bronaste pa Korošakova v skoku v daljino, Horv-ali Kovača, Domovskega, Krabonjo in Zebeca, ki so v soboto nastopnili v Iiahji. 1. k. Krabonja — srebro v teko aa 300 m njeno. Miting je po- kazal, da bi kazalo podobnih prireditev izvesti več, morda z manj cfisdplinami pa v teh s kakovostno konkurenco kot je to bik) v nedeljo v skoku v višino. Seveda pa to ni odvisno od ptuj- skih organi/atorjev. Ti bodo vsako prireditev dobro pripravili in iz- peljali. Največ težav je pri zagoto- vitvi ustreznega števila kakovost- nih atletov in atletinj. Kaže, da samo povabilo na nastop ni dovolj, čeprav bi tako naj bilo. L. Kotar Sašo .4fH»stoi»vski je ftafcaiff greatasiri vi^ee 214 ceatimetrov (foto I. kotar) TV LJUBLJANA PETtK.30. SEPTEMBRA 8.50 TV v ioti: TV kofevjttc. Var- nost v prometu, Franua^čimai,. Odmor, Sime Vu6efk, Poeožifiic 17.20 Poročila; 17^ Fesmal. jm^ goslovanskih plesjoih ookestro« ic Radencih, orkcsler RTV LjaMjcuna. in RTV Skopje; I7J.5 Cautodicji« sin, švedska otroška naidalljievauiilac 18.25 Obzomft ^btjiauBkifsa območja; 18.40 Ouaike nalczljD«« bolezni: Njihovo ilirjenjc. iirabiaže- valna serija; 19.10 RKanka; I9_24 T V in radio noa>j; I9J26 Znao d© zrna; 19.30 TV dnevnik I; 19-55 Vreme; 20.00 Zgodovina SSomenHcr« v filmskih freskah: Zivia voda, kumentarna serija; 20l4©Ne piem- te;21.00 §erifvNewYorkoi,iBnifli5- ška nanizanka; 22.10TV doevmik 11; 22.25 Nočni kino: Než v gSatni zahodnonemški film SOBOTA, 1. OKTOBRA: 8.00 Poročila; 8.05 Odibadiii,. dober dan: Markadjia; SJ!0 ZBIS — N. Mauren Jesenski wcleir; $_35 Čarodejev sin, švetfeka otirtuškai nadaljevanka; 9.05 Modto koc pi- sano, otroSka nančamka TV Ni®vii Sad; 9.35 TradicioDaMi sriivA osijsiim- skega izročila: Vzorec llcsrote, angleška dokumeataimiia! serip; 10.00 Medicina deJa. valna oddaja; 10.30 Zgos&wina Slovencev v filmskih firokaik: Lo- gika gibanja, doktunentairnEii serijai; 11.10 Poročila;... PJ * iiMjgsv metu; 17.15 ParoSiJa; 17.20» Jaz, L^onardo, angleška dofeuiiaBfiiiaailiainaai oddaja; 18.15 S. Raven: Edmaidi Em gospa Simpsonova, nadalijeNiaanijie nm konec; 19.10. -Rfeanka; 19.24TVSm. radio nocoj; 19.26 Zrmo cflo zima; 19.30 TV dnevnik; 19.55 ViromaE; 20.00 Pavlihov večeir, pcenos. fe Cankarjevega doma; 20.55 Zrcali® tedna; 21.15 Mister Robeits,, annarf- ški film; 23.15 Kromika ViidbD. — CD '83; 23.30 PorožiJa; NEDELJA. 2- OKTOBRA: 9.30 Poročila; 935 2in žav, otircv ška matineja; 10.20 FaMjie s Hrl Streeta, ameriška naBcizamka; 11.10 625, oddaja za stik z 1I.3CB Domači ansambli: Farttje z viscfc ve- trov; 12.00 Ljudje kc zranljo; IS.® Poročila; 15.10 Kroffi&a: VMe® C. D. 83 15.25 Zabava vas Alia Pugah čova, oddaja TV ZagrcBr.; lf»J!5 Poročila: 16.30 Veiika kraja, ameriški film; 17.40 Naš liaj: Ča- tež; 17.55 Športna poroičiiBa; li.B® M. Klopčič: Mati^dramia; 19.10Ri- sanka; 19.23 TV in tacfiioi roocarj; 19.25 Zrno do znia; 1^.30 TV ctoe- vnik; 19.55 ■ Vreme; 20.00 T. Georgijevski-S. Pcjpo*: RsftsS konj, nadaljevanka TV SSc^i^ 21.05 Sportm preglledi; 2835 Jugoslovansko ekipno prseBS«*® v: atletiki, reportaža Beogradl,-: 25.55 Speedway za ..ZM© cdjasJo"", re- portaža; 22.10 KroB!a.a Vidteo C. D. '83; 22.25 Poročiia. PONEDELJEK. 3. OKTOBRA: 8.50 TV v šoS: TV koiedair, B. Bauer: Parnik Cotonmbitm, Sime®- ščina. Zgodba. Sece»|a oui Hrva- škem, Poročila; 16.40 Pocočilia; Kronika Video C. D. 83; 17.(00 40-faanica zbora odposlancev sUmeunskega naroda v Kočevju, pre- tim iiz Cankarjevega doma; 18.00 CltemdL in okolje: Onesnaženje zra- kai, nzolbtaževalna oddaja. 18.25 Podkiav-^ obzornik; 18.4f Mladi uiflNt 19.15 Risanka; 19.24 T V in ra- di® BMJiooj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 «rV dnevnik; 19.55 Vreme; 2fiD..(O0t Pavle Lužan: Sanjarjenje, TV dlramfta; 20.55 Studio 2; 22.05 TV diiittviniiik II; 22.25 Kronika Vi- dk®C- D. 83; TOREK, 4. OKTOBRA: »i.Sa TV v šoli: TV koledar, Na- Bodlmi ftmroja brata Ribar, Za uči- odljia. Otroci ustvarjajo. Sedmi komitioiDeciiti, Od ličke do Savudrije, PoBOčaia; 16.20 Šolska TV: Vesolje — fflfcaCr vesoljskega oceana; 17.20 IPsmoeiia; 17.25 Kronika Video C. D.. »3; 17.40 Zbis: Tri predice; I17..55 JimgCBtovanski narodi v pesmi iim piksia: Revija folklore, oddaja TV Zagreb; 18.25 Gorenjski otosarmiik; 18.40 Pisani svet: Ogle- (diall^ 19.10 Risanka; 19.24 TV in radiiio mocoj; 19.26 Zrno do zrna; 1! Tedintk; 21.00 T. Pluch: Vas «ife Eraejji, avstrijska nadalje- \.afflka: 22.30 TV. dnevnik 11; 22.50 Kronika Video C. D. 83. Borbeno in požrtvovalno Domačini se-niso ustrašili na- sprotnika in so že v prvih minutah prevzeli rahlo pobudo. Nenehno so napadali ter se je Arifiju že 12. mi- nuti ponudila priložnost, da bi za- tresel mrežo gostov. Sočasno pa je moral posredovati domači vratar Rimele na strd Zalika. V 30. mi- nuti je vratar gostov Terek s skraj- nim napwom izbil strel Gk)deža v kot. V isti minuti je Potočnik z močnim strelom presenetil vratar- ja, ki je kratko odbil in v naletu je Vogrinec potisnil žogo v mrežo. Po vodstvu domačih so gostje le s težavo odbijala nenehne napade domačih igralcev. Tudi v nadaljevanju so imeli do- mačini pc^udo. Menjave domače- ga vratarja Rimeleja in srednjega krilca Levaniča s Krajncem in Knretcem so učvrstili obrambo. To se je Izkazalo za pravilno saj so v sredini drugega dela pobudo imeli gostje. KI SO zanisadiii pdiloraMHlDL Tako je Rud^ zgne^ prazna vra- ta, GOnterjev siie! Krajane z odli- čnim .skokom Libija v kcjt, Gašpeir pa z glavo strelia Krajnicffl v irateL V trenutkih pobude fosto« p« jie Vogrinec v 80. mimici zmma ^anese- netil vratarja Tercka, k© s« jje prii povsem nenevarnem surdk žoga odi stative odbila v goi. PreosJalle flnnlh nute so bile že telj tip^jie ic murai- ku. Se sreča, da jie biik» saetoojia- sno. saj je tekmov^na koemiBsijia pii INiZ SUoivenije pozabila, da smo pinamnakmiK ure v zimski čas. T(ck]aiDOi jie odlično vodil sodnik CVirm Hz Maribora pred 100 gledal- dl Za Dravo so nastopili: Rimele pirajimcT^ Potočnik, Tement, Kralj, Lcttaimč (Kmeiec), Malek, Ivanu& ftGiažairk Glodcž. VoErinec, Hva- Dsk, Aiifi; 22 Nafto pa Terek, Far- tašv Gozdak, GOnter, Petekj Le- sar, Rmiaiš (Marton), Perša, Žalik, Jamofr CRiwirif), Gašpar. Turnir v malem nogometu za jesenske nagrade v nedeljo, 18. septembra s® fiLant NK TurnSčc — 78 že tretjič v tem letu pripravili in tzvosJS tumra- * malem nogometu v počastitev pete obletnice delovanja klaba. T^® so pet kt (Movanja in igranja malega nogometa proslavil s, treinf odftčno žzvedoirmi turnirji. Turnirja so se Labko tuMežUi lle: igraki m ek%}e, ki stalno p>rebivajo v KS Tumišče. Nastopik $0 Smt ekip«, tgrali pa so po sistemu vsak z vsakim. Ker se je igralo za jesenske oagrade, so bik nagrade tudi bolj jesenskega videza. Majbo^i jie fifiofcil Itp klopotec, drugo in tretje uvrščeni pa kurenta. Vsaka elipa je {»r^idia dšpiomo za sodelovanje na turnirju. Nagrajena pa sta bia stre^ iis gotman. Prvo mesto je os*cpa dk%a NK TarnSfrr — 78 s 5 očkami in razliko v gokih 5:3 drugo mesto je pripadli® dfcipt OO Z;:^S Tumsče s 3 točkami in razliko v golih 6:4; trei;jie mesto je (»vojiiiia ek%u Amaterji s 3 točkami in razliko v golih 3:3. Cetm® oiziaronia zadmje mesto je pripadalo ekipi Pijanci, ki je zbrala k est® t®&® k » prSgralla raziko v golih 3:7. Po koncu rumirjs sfia se mjnf poanerifi Se ekipi Stari in Mladi. Rezuhat je bil 2:2, Lar je btS® tmiL napnall prav. ZB 10 - ZA RAZVEDRILO 29. september 1983 - TEDNIK TEDNIK ~ ^ep^e^^^ei^ OGLASI IN OBJAVE - 11 IZ ZAKONA O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA ONESNAŽEVANJE CESTE ,.(61. člen) Na cesto ni dovoljeno stresati, zli- vati, metati ali na njej puščati nevarne snovi ali kakršnekoli snovi oziroma predmete ali delati karkoli, kar bi utegnilo ogrožati ali ovirati promet. Pred vključitvijo v promet s kolovozne poti ali drugih površin, na cesto s sodobnim vozi- ščem, mora voznik odstraniti z vozila blato, ki bi s tem, da bi odpadlo na vozišče, lahko ovira- lo ali ogrožalo varnost prometa, oziroma odstraniti z vozišča blato, ki je odpadlo z nje- govega vozila. Ce tega ne stori, mora to opraviti organizacija za vzdrževanje cest na stroške povzročitelja, takoj ko je o tem obveščena." — Kdor strese, zlije, vrže na cesto ali na njej pusti predmete, ki utegnejo ovirati ali ogrožati promet, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 500 do 3.000 din ali s kaznijo zapora do 30 dni. Ce je s prekrškom povzročena nepo- sredna nevarnost za druge udeležence v prome- tu ali prometna nezgoda, se storilec kaznuje z denarno kaznijo od 800 do 4000 din ali s kaznijo zapora do 60 dni. Vozniku motornega vozila se v primeru iz prejšnjega stavka lahko izreče tudi varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila za čas od 30 dni do šest mese- cev . ,— Ce organizacija za vzdrževanje cest takoj, ko je obveščena, ne odstrani z vozišča blata, ki ga voznik ni odstranil, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 3.(K)0 do 30.000 din. Z denarno kaznijo od 4(K) do 2000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba organizacije za vzdrževanje cest. — Voznik, ki pri vključitvi v promet s kolo- vozne poti ali drugih površin na cesto s sodobnim voziščem, ne odstrani blata z vozila ali vozišča, če je odpadlo z njegovega vozila, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 500 do 3000 din ali s kaznijo zapora do 30 dni. Ce je s prekrškom povzročena neposredna neva- rnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, se storilec kaznuje z dena- rno kaznijo od 800 do 4(XX) din ali s kaznijo /apora do 60 dni. Vozniku motornega vozila se v primeru iz prejšnjega stavka lahko izreče tudi varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila za čas od 30 dni do 6 mesecev. — OM V domu Franca Krambergerja v Ptuju je bilo 17. septembra občin- sko tekmovanje v telegrafiji, ki ga je organiziral oddelek za Ljudsko obrambo pod pokroviteljstvom sveta za Splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Pripravili so ga v počastitev 26. septembra — dneva vezistov JLA. Enote vezistov JLA so danes opremljene z najso- dobnejšimi napravami, ki jih že približno 80 odstotkov izdelujemo v domačih tovarnah elektronske in druge opreme, njihovi člani pa so visoko strokovno usposobljeni za delo na teh napravah, ki smo jih lahko pred nedavnim tudi prakti- čno preizkusili na taktični vaji Enotnost '83. Na tekmovanju v Ptuju smo prav tako preverili sposobnost v hitrosti sprejemanja in oddajanja v telegra- fiji — QRQ s sodelovanjem devetih ekip in 29 posameznikov. Prehodni pokal je osvojila ekipa oddelka za LO s 1703,3 točkami, ki je dobila tudi zmagovalni pokal, druga je bila ekipa občinskega štaba TO s 1283,7 točkami in tretja ekipa radio kluba D. Kveder-Tomaž, sekcija na gradu s 1194,8 točke. Sledijo VP 5008, radio klub DK — SO Ptuj, VP 7340, radio klub DK — sekcija Cirkulane, postaja milice in VP 5276. Med posamezniki je zmagal Bru- no Ljubeč s 763,1 točke, drugi je bil Darko Klajdarič s 592,7 in tretji Nenad Tesič s 581 točkami. Diplo- me pa so še dobili: Primož Janko- vič, Boris Prelog, Janko Levanič, Franc Kolar, Stanislav Gole, Stani- slav Zavec in Jože Gradišar. mš Med tekmovanjem v domu Franca Krambergerja Foto: S. Kosi JUDO žreb je določil, da sta se že v pr- vem kolu državnega prvenstva v judu srečala dolgoletna rivala za osvojitev najvišjega mesta v tem zanimivem borilnem športu, Slavi- ja iz Novega Sada in domači IMPOL. Čeprav je to šele prvo kolo in kakšnih napovedi o končni uvrstitvi ni mogoče dajati, so lju- bitelji juda v Slovenski Bistrici z velikim zadovoljstvom zapustili telovadnico TVD Partizan. Ze v prvem kolu je domači ekipi JK IMPOL uspel ,,veliki met." Neprestano zelo trd oreh se je tokrat zlomil mnogo lažje kot je bilo pričakovati. Domača ekipa je v postavi Arbajter, super lahka kategorija do 60 kg, Očko 71 kg v polsrednji, v srednji Omerzi 78 kg, v poltežki Leščak 86 kg, težka Spes 95 kg, super težka z nad 95 kg Mesarič in v super težki Leskovar, v drugi borbi, v prvi so po priča- kovanju premagali ekipo Rakovice iz Beograda z 9:5, lažje kot so sami pričakovali, premagali državnega prvega Slavijo iz Nove- ga Sada z rezultatom 9:5. To jim vliva veliko upanja po ponovnem visokem mestu v zaključku državnega prvenstva. Niso skrite tudi želje, da bi IMPOL končno po daljših pričakovanjih ponovno stopil na najvišjo stopnico. Ta želja ni neutemeljena, saj so na svoji prvi veliki preiskušnji pokazali, da so pod vodstvom trenerja Stanka Topolčnika enega najuspešnejših jugoslovanskih judoistov, dovolj dobro pri- pravljeni. Nedeljskega turnirja v Slovenski Bistrici se je udeležila tudi ekipa iz Bora. Kot novinec pa v skupini iskušenih borcev ni uspela kljub veliki borbenosti. Ekipa JK IMPOL jo je premagala s 14:0, kar potrjuje veliko moč domače ekipe. Ekipa Bora pa je izgubila tudi s Slavijo z 12:2. Na turnirju v Slovenski Bistrici so bili tako najuspešnejši člani JK IMPOL, ki so osvojili vseh šest točk, JK Slavija je osvojila drugo mesto s 4 točkami, Rakovica iz Beograda je osvojila 2 točki. Bor pa je ostal brez točk. V.Horvat Judo — šport št. 1 v Slovenski Bistrici (foto B. Kode) Prijetno jesensko opravilo Letošnja jesen je bogato obrodila in precej dela je še pred kmetovalci, preden bodo lahko v miru čakali na zimo. Cez dan so na poljih in v go- ricah, ob večerih pa se takole zbero ob ličkanju koruze. Od daleč zadiši po pečenem kostanju, gospodar pa natoči mošt, da je vse skupaj še bolj veselo! Foto: M. Ozmec S prostovoljnim delom do razstavnih kletk Poročali smo o aktivnosti članov ptujskega društva za varstvo in vzgojo ptic, ki se že pridno pripravljajo na jese*nsko društveno razstavo ptic in likovnih izdelkov na temo o pticah. Napisali smo tudi, da so iz lastnega žepa kupili material za nove razstavne kletke. To pa še ni vse, sami so se lotili tudi izdelovanja, da bodo stroški zares minimalni. Foto: M. Ozmec KS BORIS ZIHERL Krajane vabijo na izlet v mestni krajevni skupnosti Boris ZiherI bodo v soboto, 8. oktobra izvedli drugi skupinski izlet svojih krajanov, naslov pa so mu dali V lepi jeseni spoznajmo lepote naše domovine. Zbrali se bodo pred marketom Rimska peč, pot pa bo naslednja: Ptuj—Dobrna—Titovo Velen- je—Slovenj Gradec—Dravograd—Lovrenc na Pohor- ju—Puščava—Maribor—Ptuj. Vmes bo kaj videti, poskrbeli pa bodo tudi za veselo in prijetno razpoloženje. Cena izleta je 700 dinarjev, prijave pa bodo od prvega do šestega oktobra sprejemali v Domu upokojencev vsak dan med 10. in 11. ter 17. in 18. uro. Na izlet vabijo tudi krajane sosednjih krajevnih skupnosti. 1. ki. PRVO SREČANJE Prvo srečanje pionirjev PO Slovenjegoriške čete 05 Juršinci v šolskem letu 1983/84 je bilo 15. septembra. Na srečanju smo se dogovorili, kaj bomo v mesecu septembru in oktobru uredili. Sklenili smo, da bomo zašeli zbirati star papir, očistili spomenike NOB in uredili še druge podrobnosti. Podrobneje smo se pogovorili o 29. septembru, ko je praznik vseh pionirjev. Izvolili bomo novega predsednika pionirjev našega odreda, ker je prejšnja predsednica postala mladinka. Želimo, da bi nam vse naloge, . ki smo si jih zastavili, dobro uspele. SilVija Podhostnik, članica pionirskega odbora OŠ Juršinci 120 VAGONOV KORUZE Te dni poteka v občini Slovenska Bistrica pospešena akcija spravila koruze, ki je imajo največ na poljih Kmetijskega kombinata. Pričakujejo, da je bodo uspeli pridelati okoli 120 vagonov, po hektarju pa pridelali okoli 110 ton. Največ je bodo prodali delovnemu kolektivu INTES v Mariboru. Viktor Horvat V tednu od 20. do vključno 27. septembra so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v štirih prometnih nesrečah in pri tem zabeležili dve hujši in tri lažje telesne poškodbe. Vzroki so bili neprevidno vključevanje v promet in neprimerna hitrost. Na vozilih pa je bilo za okoli 83 tisočakov materialne škode. Voznike opozarjamo na previdnejšo vožnjo v jesenskem času, ki je poln sprememb in vremenskih neprilik. —OM Rodile so: Stanislava Zakeljšek, Krai- gherjeva 19, Kidričevo — Sandi- ja; Irena Punčec, Vel. Brebrov- nik 60 — Tatjano; Darinka Krajnc, Lešnica 58 — ■ Jasmino; Anica Bezjak, Tržeč 43 — dečka; Marjana Horvat, Sakušak 9 — Martina; Jožica Harambašič, Gregorčičev dr. 13 — Katarino; Milena Vindiš, Seikska cesta 33 — dečka; Milica Bombek, Središče, Prelinska 8 — Tatjano; Marijana "Hanžel, Arbeiterjeva 8 — deklico; Olga Murkovič, Muretinci 49/a — Iva; Sonja Golob, 1. Kavčiča 14, Ljutomer — Danila; Terezija Hergula, Zamušani 19 — dečka. Poroke: Adolf Lesničar, Maribor, Ko|lričeva 26 in Tatjana Emeršič, Malibor, Kodričeva 26; Miroslav Erjavec, Gregorčičev dr. 5 in Neža Jurič, Cesta Olge Meglič 13; Lju- bomir Huzjan, Kidričevo, Kajuho- va 9 in Dragica Sluga^ Pobrežje 19; Milan Muršec, Drstelja 41 in Irena Petek, Mestni vrh 87; Andrej Krajnc, Crtkova 13 in Dragica Rakovec, Zelenikova 2; Srečko Ceh, Drstelja 34 in Silva Fideršek, Zabljak 4. LImrli so: Franc Vuk, Velika Nedelja 6, roj. 1892, umrl 19. septembra 1983: Alojz Okreša, Polenšak 7, roj. 1934, umrl 16. septembra 1983; Stanko Krajnc, Pobrežje 111, roj. 1932, umrl 21. septembra 198-3; Rozalija Krajnc, Aškerčeva 10, roj. 1908, umrla 24. septembra 1983; Marija Veršič, Krčevina 74 pri Vurberku, roj. 1905, umrla 23. septembra 1983. TEDNIK izdaja zavod za časopisno In radij- sko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični ure- dnik ŠTEFAN PUŠNIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobijekar, Majda Goznik, Ludvik Kotar, Martin (Dzmec in Marjan Šneberger. Ure- dništvo in uprava Radio-Tednik, telefoa(062) 771-261 in 771-226. Celoletna Daročpjoa znaša 450 di- narjev, _ za tujino 1.125 dinar- jev. Žiro račun SDK Ruj 52400-603-31023. Tiska CGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in stori- tev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.