KRAMUANJE O VZGOJI — VH.
PUBERTETA
O puberteti mnogo čujemo ln razpravljamo, saj je v raz-voju mlade osebnosti to do-ba, ki mladega človeka naj-bolj razburka in ga vodl po-lagoma k odraslosti. To pa je tudi doba, ki nalaga vzgo-jttolju pomembne obveznosti prl vodstvu te mlade osebno-sti ta tudl pri pomofil mla-demu človeku na poti njego' vega dokon&nega osamosva-Janja.
Beseda »pnberteta« izhaja lz latinske besede »pubes« (dlaka) ozirama »pubertas« (moškost) in označuje dobo spolnega dozorevanja, ki pri-Cenja v 11/12 letu in traja do 17/18 leta starosti. Imenuje-mo Jo tudi srednja šolska do-ba, po letih pa govorimo o predpubertetl (11/13—12/13). pravi puberteti (14—15—16) in postpuberteti (16/17—17/18). Vsaka teh sicer kratklh raz-vojnih razdobij ima določene telesne, duševne in duhovne značilnostl ln posebnostl, ki jih moramo prav zaradi pra-vilnosti vzgojnih postopkov dobro poznati, da ne bi delali na mladem bitju težjib vzgoj. nlh napak in nepotrebne ško-de. Vidnejši Izraz pubertete Je poleg drugih telesnih zna-kov dlaJcavost na osramju, pod pazduho in prl dečkih tudi na obrazu (brada, brki), zaradi česar so jo tudi oas-načili kot »puberteto«. Neka-teri psihologi jo označujejo tu-di z izrazom »adolescenca« (mladostna doba) ln vkljufiu-. jejo v ta pojem celotno pot dozorevanja mladega človeka do odraslostl (24/25 leta). Vsekakor je doba spolnega eorenja najviharnejša razvoj-na doba nažega otroka, kl ni več otrok, marvefi je postal mladostnik, mladostntea, in prehodnj« stopnja za vstop v družbeno življenje, ko si bo izoblikoval svoj poklic ln ko se bo docela odtrgal iz doma-čega družlnskega kroga in si ustanovil polagoma lastno družlnsko gnezdo.
Pri puberteti govorlmo o treh fazah: o telesni, duSevnl ln duhovni puberteti. Telesna puberteta Je osnova za du-Sevno in duhovno puberteto, fizioloSki vzrok zanjo pa je zorenje spolnth žlez tn po-sledlca le-tega zorenje jajč-nih (pri deklicah) in semen-Bkih ceMc (pri fantih). Spol-no zrel je Clovek, ko more op. loditi spolno celico, ko more Eanositi in roditi in postati ofie oztroma mati. Prva men-struaclja je znak spolne zre-l<wti dekleta, poluclja (Izliv semenskih celic) pa spolne zrelosti za fante. RazvoJ spol-nih žlez, to je pojava prl-marnlh spolnlh znakov teles-ne pubertete, je pri različnih narodih, poedlncih in rasah različen in je odvlsen od ra-se, družine, podnebja, pre-hrane, socialnih in gospodar-skih prilik in od posebne te-lesne konstituclje. Nekakšno pravilo je, da gre ta razvoj pri moških pribHžno za dve letl za ženskim  razvojem.
Celotnl proces telesnega oziroma spolnega zorenja je popolnoma naraven pojav in imajo tu roditelji važno na-logo, tolma&iti pravočasno svojim otrokom posebnosti tega razvoja (menstruacijo, polucljo) in Jih opozarjatl na higieno spolovil, prl ted pa paziti tudi na psihohlgieno. Vse to pa jim tnorajo kazati • staliSča naravnostit
Prlmarne spolne znake spremljajo sekundarnl spolnl znaki, ki so nekoliko drugač-ni prl dekletih kot prl deL-kih. Pri prvih gre sporedno s povečano rastjo Jajčntkov (2-krat) ln matemice (5-krat), mlednlh žlez In obllkovanjem prsi, celotno okostje postaja slabotnejSe, bosti so lažje. mlžičje mehkejše, oblo, ok-roglasto, pod kožo se nabira
močnejša maščobna plast, tu-dl na rokah in nogafa, vratje finejši.trebušni prostor postaja daljši, dihanje poteka pretež-no s prsnim delom, koža je finejša, pri spolovilu ln pod pazduho se pojavlja dlaka-vost, glas pridobiva na tnten-zlteti, kolk se razSiri in pave-ča se medenični prostor. Pri fantih pa so opazna širša ra-mena, moCne, izrazitejše ml-Sice, precej zsznatna je muta-cija ln glas dobiva nižji, mo-ški ton, Adamovo jabolko iz-stopa, dlakarost pa se pojav-lja tudi po obrazu, prsih, hrbtu rok ln nog. Pri obeh spolih se poveča teža možga-nov, razvijajo se finejši ele-mentl možganov, posebno s«-ve moiganske skorje to T zvesi s tem fiziološka osnova za abstraktno mišljeivje to zahtevnejše miselne operaci-je. Gostejša pa postaja tudi senztbilna živčna mreža, iz-popolnjujejo se zveze med centri sive možganske sfeor-je, utfjujejo se zlasti zveze med pojmiščem in besedi-ščem. Prav zaradi finejše In gostejše mreže živčnih celic postaja mlad človek čedalje sposobnejši tudi za globlje čustveno doživljanje.
Telesna puberteta Je osno-va za duševno in duhovno pu_ berteto. Znaki duševne pu-bertete so različni. V sploš-nem bi označili, da postaja mlad človek precej občutljiv In Je ta njegova občtitljivost
PIŠE PROF. ALBIN PODJAVORŠEK
često zelo neprijetna za oko-lico. Bazburljiv je in priha-Ja v konflikte z ljudmi okoli sebe. Od posebnih znakov duševne pubertete pa bi predvsem omenill spotai na-gon, močan organski občutek, kl vpliva na celotno duševno podobo mladostnikovo. Po-javlja se močnejša afiniteta do oseb drugega spola, v zve. zl z njo posebna privrženost do konkretne osebe dragega spola ln čustvo erotične Ijubezni, ki je pri marsikate-rem pubertetniku vzrok za pisanje nežnih liričnlh pesmi ljubljend osebi (»petošolska ljubezen«). V tej dobi je močno tudl fantazijsko izživ-ljanje, ki prehaja pri nežnej-ših tudi v sanjarjenje, dalje prehod oA konkretnega k ab-straktnemu mišljenju, od predmetne analize prehaja k miselnl sintezi, oblikujejo, pa se z življenjem v družbi, to je v družini, šoli, različnih druščinah, organizacijah, ob branju, obisku prireditev, ra-dia in televizije ln pod vpli-vom vzgojnih dejavnikov mnoga Individualna, Intelek-tualna, socialna, moralna, es-tetska in tudf religiozna ču-stva. Te višje oblike Custvo-vanja Čedalje bolj oblikujejo in zakUučujejo lik mlade osebnosti, ki teži po samo-stojnosti in čim občutnejšem prelomu In ločitvi od staršev, od domačih spon ta sploh od spon odraslih. Občutne.fšo te-lesno rast komaj prekrvlju-je sree in je za to dobo tipič-na tudi hitra utnijenost orga. nizma in v zvezi z njo večja razdražljivost in občutljivost mladega človeka. Custvo sa-mozavestl in težnja po samo-stojnosti nujno vodi do kon-fliktnih situacij med puber-tetnikom in starejšimi v oko. lju v družlni in često tudi v šoli ali v delavnicl. Prav za-radi tega dejstva poudarjajo psihologi kot tipično za pu-bertetnika t. im. »trmoglav-ljenje« kot »tretjo fazo« trme v   razvoju   mladega   človeka
(1. faza je bila v 17—18 me-secu, 2. faza okrog tretjega leta starosti, tretja pa ]e v puberteti). Punčka npr.., kl je bila doslej tako pridna hčerkica, da so jo postavljali za »zgled«, se začne na vsem lepem pričkati z materjo, treska od jeze po hdši z vrati, se krega z očetom, kuha jo trma; »pridni sinček«, kl je bil doslej vzor otroka, klju-buje materi, se prepira z njo ln jo zmerja, se upira oCetu, mu nasprotuje iipd. Tudl v Soli se tipr. kar nalepem »do. ber dijak« upre profesorju, ugovarja njegovl razlagi, tr-di »svoje<( in se ne mara ni-komur ukloniti. Itd. Mladl človek začenja hoditi svojo lastno pot, mnogo razmišlja o sebi, zavzema kritično sta-liiče <lo okolice, r svoj svet pa postavlja kot osrednjo osebnost Sloveka tn je ena od psiholoških posebnosti tega obdobja tudi antropocentrič-nost, kar pomeni, da vse, kar 61ovek ustvarja, stoji v os-predju interesa in kritično-sti naSega pubertetnika. Ob telesnih in ftvfinih spremem-bah ugotavljamo Tfiasih prl pubertetnikih ali pabertetni-cah tudi težje oblike melan-holije, stalne otožnosti, ki je povezana s pesimističnim gle. danjem na svet in ljudi, apa-tijo, to je brezbrižnost do vsega, večjo težavo za kon-koncentracijo in neko utru-jenost, posebno v dobi od 14. do 16. leta pa primere močnega čustva domotožja, če mora mladi človek za dalj časa od doma, pretirana spolna fantazija pa lahko pri-vede mladega človeka tudi do perverznosti ali nekaterih sek-sualnih odklonov. Marsikate-rega pubertetnika pa muči kompleks  manjvrednosti.
Takšna je torej duševna po-doba mladostnika. Vendar bi veljalo pTipomniti, da sodob-nl mladostnlk popolnoma ne ustreza več temu liku. Za kaj gre? Dajstvo ]e, da so odno-si med pubertetnikd obeh spolov dokaj sproščeni, na »pare« hodijo že v višjih raz-redih osnovne šole, pozneje pa je le-to že cel6 vsakda-nji pojav. Včasih je bilo za pubertetnika tipično druženje z vrstniki istega spola, med njimi se je razvijalo ožje to-varištvo, prijateljstvo, zaup-ništvo ipd.; danes si izblrajo ožje tovariše, prijatelje, zaup-nike tpd. mladi ljudje tudi v vrstah drugega spola. Seveda erotifino čiistvo danes ni tako bolestno, kot je bilo vCa-sih, ko so vladale med mla-dimi ljudmi različnih spolov »visoke pregraje« in jih je vezalo le tiho »hrepenenje« v smislu nežne lirike. Nekoč »ideali«, »bogastvo« so pasta-la danes-»navadna stvar« ... Pubertetno situacijo je lepo prikazal naš vellki pesnik Oton Zupančač v pesml »Pre-bujenje«.
Tudl spolna poučitev Je za-jela dandanes najširše pla-sti mladine. Pilm, televizija, »poučne revije« o spolnosti v naših kioskih, slike, knji-ge, moda, prireditve itd. so mnogo pripomogle k vse-stranski odstranitvi zavor med obema spoloma v dobl pubertete in k sproščenejše-mu medsebojnemu komunld-ranju. Mladina obeh spolov -hodi na skupne delovne akci-je, taborenja, pohode ipd., zbližuje jlh tudi koedukacija (skupna vzgoja v šolah), da so pregraje, ki so se zdele včasih neporušljive, čedalje medlejše. Marslkoga vodi sproščenejša spolna situaci-ja tudd do zgodnejših seksual-nih odnosov, kar povzroča pri mladem človeku mnogo težav pri učenju in delu, je čutiti v obnašanju in čustvo-vanju takSnlh mladostnikov, pride pa včasih tudi do ne-
ljubih posledic, Itot so pre-Egodnje zanositve, abortusi ipd. Nekateri psihologl so mnenja, da sodobni pubertet-nik nima do staršev in dru-gih starejSih več odnosov v smisiu t. lm. »konfliktnih si-tuacij« ali kljubovanja, znar-več }lh enostavno »zaobide«, jih ignorira, jih »ne prizna«, češ: »Kaj bo naS ata, naša mama! Oba sta paC stara!« In se gremo »stare« z zasta-relimi in »mlade« z moderni-mi nazori, med katerimi zlja globok prepad!... Seveda gre tu za določen odstotek mla-dih, kl postanejo žrtve raz-mer in se kmalu Izgube Iz življemjske bitke. Treba pa je pomisliti, da so mnogi mnogi pubertetniki povsem v redu in so njihovl odnosi v domači družini in v šoll po-polnoma pravilnl. Tudl to je vpliv dobre domače vzgoje! Ob vsem tem pa lahko go-vorlmo o duhovni puberteti. Mlademu človeku so omogo-čili ob lastnem duševnem raz-voju dom, 5ola, priložnostnt sovzgojevalci s teultumiml in prosvetnimi »edstvi, kl ga oblikujejo, In drugimi dejav-niki v njem m zunaj njega poglobitevvvpraSanja o smi-slu življenja in bivanja člo-veka na Zemlji. Ob spoznava-nju znanstvenih resnic, ki mu
j» posredujejo v Soli In ta n^j šole, ob spoznavanju mo-ralnih in estetskih vrednot ocenjuje ljudi okrog sebe in njih življenje, ustvarja si živ-ljenjske kleale in črpa vase interese, ki jih želi doseči, in si oblikuje življenjski in svetovni nazor, ki mu želi na svoji nadaljnji potl služi-ti. Postavlja si visoke živ-ljenjske ideale. S svojega vi-dflca ocenjuje vsakega posa-meznika, konkretnega človeka, njegove misli, besede in deja-nja, tn je v svoji sodbi In obsodbi brezkompromisen, naičelen, neupogljiv. Pred na-Simi odmi se oblikuje mlada osebnost, kl je tudi naš sod-nlk, izoblikovala se bo do tiste stopnje, ko nam bo postala ranmopravna, ki bo v nadalj-nem življenju naš pomočnik, naš sodelavec, naš soborec, samoupravljalec.
Kakina bo ta tnlada oseb-nost, ta naš pomofinik, naS sotovariš, naš sodelavec, naš samoupravljalec, bo v mno-gemcHivisno od nažc vzgoje. Moramo pa zopet poudariti, da našega mladega človeka Ij^ vzgajata samo dom in šo-Ia> marveč so tu našteti dru-gi dejavniki, ki Tplivajo rianj in na njegav razvoj. Ce ho-čemo dose^i naš vzgojni Ide-al,   o   katerera   bo   govor   v
enem prihodnjih vzgojnlh kramljanj, naoramo težiti za enotnostjo- ln skladnostjo vseh vzgojnih dejavnlkov. To-da dom is Sola imata pri vzgoji prvenstveno vlogo, predvsem prl pridobivanju delovnih navad, a kar se ti-če mlade osebnostl v dobi pubertete, ni za to mlado osebnost večje nevarnosti kot brezdelje ali celo . delomrz-nost! Kakor stno naučili na-šega otroka zavestno reguli-rati ali znati krotiti razne prirojene nagone, smo prl pubertetniku pred najtežjo nalogo, vzgojiti ga za zavest-no obvladovanje spolnega na-gona in kompenziranje le-te-ga z delom. Prav zato je ta-ko važno, da bi posvetil pu-bertetnik mnogo mnogo ča-sa učenju, telesnemu glbanju v telovadnici ali na športnem igrišču, potovanjem, plani-narjenju pa mnogim interes-nim aktivnostim, bodisi ročne-mu delu, estetsko-umetniške-mu udejstvovanju, ufienju tu. jih jezikov in — v ^jlošnein — vsem tistiin dejavnostim, ki odvrafiajo mladega Clove-ka v tej Iepi, a viharni in nevami dobi od brezpiodnega sanjarjenja ali nesmiselnega preranega spolnega izžavlja-nja!