STEZICE ■ ' >■ • ■*- ■ v ' nmoz 1 nji Yv’OdJ SpoStovnni bralci tudi učenci oonovns 5 c ir heroje Brožiča Tržič £”ic se u čili dr ono Udajali žoisk: list Stezice, želeli ;n Stezice postanejo res glosilo nas vseh, hkrati pa tudi stezice za voe ti. te9 ki tji*n leps besede dl nekaj pt.menita. Vsa literarna k likovna dela so or leva bodo naši učenci z veseljen sodelovali in da bomo i el v v obrit iapevkov ?e vsako številko. Pišite u Uredni5tv: in vsi sedel ivel se bomo potrudili9 da vam bo lis ugaj'1 in da bo postal vaš ooer prijatelj. Ta hi5a nait t1e mt% steber je častit f i.; Ic’nets’cS.h hiš nem hrana dušna j i.. knaetsicih htš omike a vit S m>n Gregorčič,, Kmetak1 hiši VINJETA, Viselo Brej', TA KR, T JE MAYA ZA J OKA IA Ljudje jočejo cd sreče. Tudi 'noje mama isro mehko sßce in včosih tudi joče od srečet veneljo, radosti ..... Živelo ja v kmečkem okolju. DSe ji je umrX9 ko je bila stare dve leti. Od takrat je živela same z materjo ir sestrami ter z brati. Ko je dopolnile Štiriindvajseto leto, ji je umrle še mati. Sedaj ime družino in hodi v slu?.bo. Ko pridem iz šole domov,' odide ans na delo, zvečer n:-: j®a 2e spim, kc se utrujeno vrne domov. Ueč tednom jo redkokdaj vidim in mi ja zato težko. Ko smo ob nedeljah vsi zbrani, je nrjlepše. Posebno vesela je, če jo kdo preseneti-Večkrat jo «žalostim, a mi je takoj Žal. Zato skušam krivdo popraviti s toplo besedo, sli da ji pomagam. Majhnega darila je zelr vesela. Ko je imela rojstni don, smo ji voščili preko radijskih volov. Bila je tako .n-osenočenr, da so so ji po utrujenem licu utrle solze. Jokala j: od rrečt;. 'v >f". c užalim, je tiha, skromna z besedami, i ‘.krat ja meni rt jhujše. Na srcu mi leži težek kamen, ki se mi ne odvali prej, ro krivdo popravim z opravičilom. Če kaj zakrivim, stojim pred njo kAfctr obdolženec pred sodnikom. Hitro mi oprosti, kakor de bi čutila mojo žaloste, ina čuti z menoj, Čutim njeno trpljenje ra nas, skrb, .delo* 'naselje „ žalost. Morija Goltaš Jer 6. a TULI JAZ SEM AMERIKA Tuli jaz sem Amerika, čeprav sem črn in brez pravit’ > Ne' sramujem se’ne svoje polti, ne matere mulatka in očeta črnca. kr?..j, ki mi je drag spomin na blažena otroška leta. Ameriko, v sl-bi luč... a mi k-2eš, ti, ki • pomeniš trpljenje za ves Črnski narncij zeke j pr »vice ze nas ni, za nas, ki stjo črni ir. prekleti» '.ell’r nazaj v radni lerej, v črno Afriko, v naročje rek in pragozdov in p c za bi t i rr črne ure svoje'8 Hvl jenjfi. Zapostavljen sem, preganjan,, čeprav nisem nikomur nič žalega storil. Umrl bi rac, pa ne morem ........ Moji rojaki delajo kot Živina. Borijo se za koristi kapitalistov v Vietftrmu. Barujejo svoje Življenja zn Ameriko. Ameriko, ki jih preganja in ponižuje. Zakaj živimo ..»»? Zeto, da s prstom kažejo za namig, da nam Škodujejo, kjer le morejo, ali da nas imajo ao tovorno Živino in vojake g, ki se bore v prvih vrstah vojske ZDA. živimo in umiramo, toda za nas pravice ni, zakaj rai smo črnci. ! Vinko Cvek 8. b VIDIM TE, MATI9 3T0PÄO PD KLANCU .. (Srečko Kosovel) Dan je lep in topel. Izza oblakov sije sonce in oznanja cvetoč© pomlad. Veter rrhlo pihlja, se poigrava z listi ter smehlja svoji okolici, ki se prebuja iz težkega- dolgega sna. Hes lep dan. Opaziš trobentice, ki vzbujajo čudovit občutek in željo po poletju. Ne vzdržim, dc ne bi pogledala skozi okno. Tudi ti moti ne vzdržiš v tej zatohli temni sobi, narava te vabi, saj je danes tvoj dan. Vidim tS/mati, stopaš po klancu. Tvoj obrez je veselp usta se raztezajo v nasmeh, oči se ti sveCijo8 licn zardevajo. Lepa si. Tvoji gibi so rahli, zibajoči, noge ne preveč dolge, lepo oblikovane ob bokih ti vise roke, ki. pa ne znajo mirovati, premikajo se v ritmu tvojih korakov. e c bi vedeti,, kje so sedaj tvoje misit. Morda pri meni in nt rd*' ne• Roda me imaš,, verni Pe vendar to ne more biti vzrok t tvog9 yesolosti. Tudi ja» te imam reda. Tako kut si sedajB vesel©, preprosto ir*- vendar bo5 reklaa de mi ;.«* verjemeä. Jezim te V Soli gre vse narobe Dome rti posprevljeaa soba. Obe si da Ji bil; ? vse t v red . I« vender te /čas 'h ne ubagam. rakr t se ti tres sr«e, pozneje tudi meni. Počakaj'' Ne hodi tako hitro Kje .sil Ne vidim je več* vasi postane tiho, Le pes »p a jo v nebi . V hišah se prižigaj' lu^l. Gizd poštene otožen in zaspani 2v*zde že ne likajo. Vsak se nekoliki boji noči« č'e si sam v gozdi-., te posmrn« strah nekv.ga, k> ga sploh ni. 3rce začne hitreje utripati. V grlu te začne stiskati., Gledaš okoli sebe in zazdi se ti, da le zde j zdaj nekdr, zagrebi ?-s vrat. Jeziš se na - zajca., la skoči pred teboj iz grmovje.. Tavaš dokler ne dobiš prave poti. Po poti pa hitro domov. Doma pa ponoviš stari pregovor "Doimr. e nojlepše", V hišo. se zbere člani okrog peči. Pogovarjajo se, a jaz m preplašen mdčlm, Jpomnim se da moram zjutraj zgodaj vstati in odi 1 v Solo., Zate raje ležam sprt in se lotopim v spanje» Fran« Povalej Gv^Jc Vütktf KO JE IGRAČI Lani poleti se-n bile na nosilnicah n-, vasi pri stari mami, ki stanuje rr- gr i ^ u ^ ki se dviguje ned Široko belo cesto. Opazovala sem naravo* ki je tonila v mrak. Jonce je kot velika alat''- krogla hitele na poxitek. Pošiljalo je zadnje žarke in z njimi poljubljalo valovito hribe, polja in travnike. Visoke; s snegom pokrite gore, ki so se še pred kratkim bleščale v svojih vrhovih;, so se ovile v teman plašč. Sonce se je poslavljalo od zelenih gozdov in že je tudi te zr jel mrak. Vods3 ki je teki? pod hribom* si je nadele mračno podobo skrivnosti. Ned gozdom se je spreletaval kragulj, ki je plaputal s krili in se potopil v mračni gozd* sonce pr j« poto nilo zo vrhove. Od večerne zarje ožarjena je stal- samo še samotne domačija n" nospprotni strani* toda kmalu je tudi nje vzel mrak. Bilo je zelo lepo in zahrepenela sem po nekom,, ds bi stal ob meni in z menoj užival to lepoto. življenje na vasi je utihnilo. Pesem kovaškega ki-diva ja zamrle. Na zemljo se je spustil mrak. Ker je bil topel večer* sem videla spodaj v vosi, kako je vese-“ Ir družba sedla pred lepe gorenjsko hišo no klop in oglasili so se zvoki harmonike. V hišah so se prižgale Xuxi in mladi so ve~ selo, po utrudljivem delavnem dnevu, v mraku zaključili ta dan. Ko se je znočilo, se je le tu in tam zaslišal smeh razigranega dekle ta. Čeprav sem sama vesele nor-ve, me je v tej lepoti mogočne narave motil smeh. Želela sem si tišine, da bi lahko še bolj občutila lepoto. Nenotila sem se v hišo, kjer sem sedla k veliko kmečki pexi zr javorjev© mizo in skozi okno opazovalo, kako so se prižigale zvezde nc nebu. V hišo je vstopila stara mama in prižgale luč* kajti sedela sem v temi. Zdramilo me je šele, kc je prinesla na mizo skledo vročih žp-ancev. Po tem je tekel prijeten oorovor o marsičem* dokler se nisva utrujeni ocpravili spet. Marija Ahačič 7.a Ne vem9 za'cp.j sem se neVcepa jesenslcepe ^utra rr ">otiXs v ^oad. Zdele se Mi je* kakor da c«m stopila v kraljestvo in da ae mi vsi kienjajo« Veter se je poigrava, z MojiMi Iss-ui de se® io megleno videlo, koko listi zapuščajo drevesa. Meglica, fc.i se je mogočno dvigala mi je drla občutek najboljšega aazpo letenja. Mislila sem, da sem hitrejša in sem se spustila v tek ®r nJo*. Svetloba je bila slaba in veje dreves so se m* klanja e. »•insih me je dušilo in ’«m videla podobe Živ*ii, ki so vse gledale vame. Iz kov me je zmotil sončni Ž?rek, ki je s svojo svetlobi pregns sem se zagledala, sem morala zamižati zaradi lesketajoč h kapljic. 1 ode ta lepota se je kmalu r zpršila. N a nebu sem zagledala Črn obl ek. Tekla sem domov. Spotikala sem se eb kamenje in korenine nn stezi. Začelo je deževati. Od bliska se je zasvetilo9 ko sem stopila v hiše-, ki je bila tudi tako prijrzKe in lepo kot gozd. Lili Puhar N5KOGA MORAŠ IMETI R ‘.D {Ivan Minatti) Nekoga moraš imeti rad. Nekoga, da mu lahko potožiš svoje težave in veselje. Nekoga, ki te ime rad in te ljubi. Skrbi zate in tl pomaga. To je tvoj tovariš, prijatelj, ki te razume in sočustvuje s teboj. Kakor otrok ljubi starše,, tc*a si ti zaželiš imeti iskrenega in dobrega prijate!je ol , pr telJi= o. Urez prijateljev je življenje pusto, prazno- in temno. Zagrenjen tavaš sam., sam, čisto sam odrezan od veselega sveta. Kot se slavrku toži po družici, toko je tvoja duše polna betest; in Žalosti. Življenje brez prijatelja je ssr.otna,, brez ciljev. Ne «TKtf“3Š živeti ss&# zekcj prijatelj je tvoj v«x*uli in ti peraagö v teSav&h» Vel iraa&o srce in duSc in le prijateljstve nas vele. Ljudje sko taki in take so naSe navade. Vsakdo je na nekoga navezan in ga ljubi. Ljubezen je rešila našo banovino pred sovražniki in še narsi“ koga bo rešila. Zato brez ljubezni ni življenje. Nekoga moraš imeti rad ... Vinko Cvek S.b Linorez: DREVO S KOZOLCEM Viktor Bečan,5.a alpska Sola 3ff;'.ičsKje jc v :is.:br>l.j vri? v ‘'Ije-r. t: :^to ni ^uün'. Su ns . .v ‘ : ' ;'v io ssnj. V TrSISu p - jr nos t jo ope/.ujaS sv : ' V Alpski Soli je v v c lobrii vnu-.rjc v in le.'.: .'iih p.: ••• L:ov. , ostal i. a« dober in spodbud;., doda vi., ' cici-.-ri ne e. o n;; .•• je. jo mnogo sa njima, tako se med . 'i boljši. Uspehi Sole eo tolikšni, do smo lahko ponovni nanjo, hkrati pa, , ion i '3c u- > '■ Zlata bvob 7.b \\a\ ; v; \ \VN\\-V , ' '.K\ , \ >A'.-\ '. Vv v '■ ' \; ‘tv.V ■ :on:i V^v.' V , . ^1^ —/Vv' .N "v , •■'. 7$r<\ \vv\ H \ \. . tk\ .\\XV. > :vV . --------------------*--------------------------* ''' V-—# '4gT>‘f *. * i-\V.V.V» <■ > -• ■ k\> =;'Vv:\ Wniw. g:vV^/ •. ■ v ■ -v v^\ \ / ..... ' : lp . ; " 1 1 ' .' ' ? s IV'-iv ^\J6Ü1 i^siSg^SL ; $ j 1C. i 1« ' '1 ■ ' - *: Ink. ' SOLoX- KRONIKA PiCfiirje s'no sprejel: v ZMS. Ha proslav., je bila v telo-; ,j c ',l! •i » j< tovariS Plajbee pred:, ednik ZMS Tri. č p ■'’ / p ■ - ic Izepa pesnika Erika PrunCn, ki tam V Seli .-'.t/U priredili m.sim .• -m proslav-' •; po5a: titev - io • p , - o jr 2,i~ ! v r . ' . u~. . ' . . ■, -i i- , J i i B • t « ■ ■ . r”\r •: ' 1 i