GLAS SVOBODE
SLOVENSKI TKDNIK
Za Kosim Duatvhji
•	IjrMTTi.
Glas Svobode.
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
GLAS SVOBODE"
slovmnio wanuctiy
Ditru To Tini Immn Om Tu LiMiu* OuMan.
"OD BOJA DO ZMAGE"!		"KDOR HE MISLI SVOBODNO, SE RE MORE BORITI ZA SVOBODO"!
Štev. 22.	t	Chicago, III. 1. junija 1906. LetoV.
Razgled po svetu.
RUSIJA.
Petr&grad, 28. maja. Mesto pričakovanega amnestijskega ukaza carja — včeraj je bita obletnica kronanja — poročajo časopisi zopet nevzmerljive vesti o novih gro-zovitostih, ki so jih uprizorili teroristi. Umori metanje bomb uit., bilo je zopet na dnevnem redu.
Celo konservativni opaževalci so mnenja, da vsi znaki kažejo, da bode nastala nova revolucija.
V	Petrogradu je bil umorjen jet-nlški paznik Sat a tov. Njegov morilec lSletni fant je vie zaprt. Pri spraševanju je izjavil, da je doprinese) Čin, ki mu je bil oil revoluci-jonarne stranke zaukazan.
Schatakjv je bil jaflto *trog jc-čar, ter je jetnike, kar se je dalo. mučil.
iMetl časom inspiciranja vojaštva je bilo 11 oseb vsled bomb usmrče-nih nad 100 ljudi pa ranjenih, med temi tudi i>oveljnrk trdnjave.
Mnogo drugih slučajev nemira Ln ustajc sc poroča iz raznih dežela Včeraj je v Petrogradu pred parlamentom čakakala ogromna množica) ljudi.
Seja se je vršila ]>ovseni mimo, le neki častnik je izjavil, da bode vojaštvo parlament podpiralo, kajti poslanci so izvoljenci ljudstva, nt> pa carjevi'.
Odessa, 26. maja. Razburjenje med oukajšnim prebivalstvom je jako veUko. Vsi so v strahu pred novimi spopadi, kajti "črna stoti* na" ščuva ljudstva nad židovskimi prebivalci.
V	proiuet pošiljajo ponarejene bartkovce, m pravijo, da jih Židi izdelujejo, katerim predseduje M. Gorki in.pop Capon. Take neumnosti se znaša med svet, samo da <e ljudstvo razburja.
Moskva, 26. maja. — Pri včeraj šnem shodu revolucij on arnih delavcev, ki se je vršil v nekem gozdiču blizo Moskve, «0 zapazili dva člana skrivne policije, katere so takoj prijeli.
Sklicali so skupaj neko poroto, katera je ta dva špicelna obsodila k smrtfi. Hitro po obsodbi so jih zvezali na neko drevo in Ustrelili. Pozneje pa je policija zalotila 4 člane revolucionarnega sodišča, pri katerih so dobili proklaanacijc za splošno ustajo, ki naj bi se pričela dne 27. maja.
Odessa, 26. maja. Št raj k mornarjev in strojnikov je postal popo-!en. Vse parobrodne družbe so po tem prizadete in niti ena ladija ne more-zapustit; pristanišča. Štrajku-joči zahtevajo popolno amnestijo za njih sodmge. ki so radi političnih pregreh v ječi.
AVSTRIJA.
Cesar Fran Josip bolan t V cesarskem mestu ob Donavi krožijo uznemirljive vesti o zdravstvenem stanju cesarja Frana Josipa in iz raznih uzrokov sc tudi v nemški prestolnici, kar ?e cesarja Franca Josipa tiče, obravnava.
Znafbiti je trozveza sumljiva, katera bi znala kmalo razpasti. . Vže 38 let gre cesar vedno v Bruck k inspiciranju vojske, za letos je bil povabljen tudi nemški šef generalnega štaba grof Moltke kot cesarjev go^t.
A navado, katero je cesar vže 38 let imel, letos odpade. Zakaj? Za zastorjem trozvezne polirke tiči zapreka, ki najbrže prihaja iz Oger-skega, kajti Ogri so proti obisku grofa Moltike, kakor proti napovedanem obisku nemškega cesarja.
'Moltke je razumel ta migljaj ia ne bode osrečil Avstrije s svojim
pohodom. Cesar Franc Josip pa bode, hočeš alii nočeš moral fingirati kakšno malenkostno infhienco ali kajj tacega ter ostati nekaj dni v svoji sobi, dokler sc ne razže-ne ta politični oblaček. _
Dunaj, 28. maja. Novi minister--ki predsednik princ Konrad llo-henlohe Schillingsfurst se je že naveličal sedeti na ministerskem stolu, ter je včeraj podal svojo odstavka
Z njim je tudi cel kabinet denii-djoniral — to pa radi tega, ker je cesar privolil ogerski k samostojnemu coin emu tarilu.
Kakor hitro se je to zvedelo je ministerski predsednik sklical parlamentarno iejo — kateri je sledil-splošen odstop. Cesar je na to sprejel grofu Couderihove, in misli se, ila bode njemu poveril sestavo novega kabineta.
Obisk' nemškega cesarja in — volil na reforma.
Skoraj neverjetno je, da je mogoče obisk nemškega cesarja na Dunaju spravljati v zvezo z volilno reformo, in vendar se v resnih političnih krogih govori o taki zvezi. Cesar Viljem ne pride na Dunaj tako nepričakovano zaradi zunanje politike, temuč v prvi vrsti zaradi nameravane splošne volilne pravice. Nemškemu cesarju je mnogo na tem, dat se aVstrijski parlament ne voli na podlagi splošne volilne pravice. Zelo neljubo mu je že to, da so na Ogrskem Kossu-thovci na krmilu, ki so zavzeti za angleško politiko, a sedaj bi naj še v Avstrijii nastala slovanska večina v parlamentu, ki bi i»e imela simpatij za) avstrijsko-nemško zvezo ter bi delala resne težave obstoju tro-zvieze. Zato hoče nemški ce>ar o-sebno zastaviti ves svoj vpliv, da prepreči splošno volilno pravico, o kateri se tudi l>oj'i, dr. bi zbudila gk banje proti sedanjemu volilnemu sistemu na Pruskem.
Stavka.
Dunaj, 26. maja. V Galiciji so pričeli i*oljede!slci delavci štrajka-ti. Štrajk se razteza na 46 občin. Celo okrožje je po vojaštvu in žan-darmeriji zasedeno. Veliko število št raj kujoč: h so zapori i.
Zendarmerija postopa jako kruto in nepostavno. Ista delavca ikar pograbi ter ga odvede na polje k de lu, a tam mora delati v pričo žen-, darja kakor živina.
V" Muzlovi se je morala žandar-merija umakniti, ko je zvedela, da jim gre naproti 1,000 oboroženih (kmetov.
NEMČIJA, ......
Berolin. 20. maja. Kneginja Wrede, soproga kneza Adolf a je dospela v Herolin, kjer ji bodo v tamošnjem sanatorij«« preiskovali njeno duševno stanje. Ta ptica je vže meseca maja lanskega leta stala pred sodnikom, kjer se je morala zagovarjati radi tatvine. Zdravniki so pa izjavili, da jej primanku-je nekoliko koles in radi tega so jo tudi oprostili.
Ta oprostitev jej je dala še več poguma in začela je krasti dragocenosti kakor sraka. Nak radia je že celo zalogo, po hotelah kjer je bivala so kar romale sreberue in zlate stvari v njen žep.
Sedaj se bode pa morala vnovič zagovarjati pred sodni jo, a kaj pomaga to, ker jo ne bodo kaznovali kajti zdravniki bodo zopet spoznali, da stroj v njenej glavi ne deluje normalno.
francoska.
Parit, 27. maja. Poroča se, da šestnajst m vdovam od v Courriers ponesrečenih rudarjev, niso od ve*
likega petka, pa do danes izplačali nobene podpore. - • ~ ■
Kakor znano, se je za razdelitev nabralo 1,200,000 dolarjev, in francosko časnikarsko zailiteva odločnega odgovora, ka«m je ta denar prišel.
Xa ta poziv bode pa dotični od-lx>r obelodanil izkaz o dohodkih in izdatkih.
Kakor se čuje bode vsaka vdova dobila nekaj gotovine na roko, in hranilno knjižico čez primerni znesek.
Paris, 26. maja. Poročnik Tisse-rand, je dobil vže svojega posne-malca. Ko so delavci prepevaje korakali po ulicah, je prišlo vojaštvo proti njim, kateri so takoj s puškinim kopitom pričeli delovati ter nekoliko delavcev ranili.
To surovo postopanje vojakov pa je v je/.; o aekega Jcarporala, in začel je nad vojaki kričati: "Sramujte se tacega početja!'' Hitro na to pa je vstopil v vrste delavcev, ter vzkliknil: "Živijo socijalna reiro blika! Živijo stavka!"
Vojaštvo poveljujoči poročnik je pustil korporah ukleniti, ter ga v ječo odvesti.
Po temu slučaja) -o se vsi delavci pridružili štrajiku.
JAPONSKO.
Admiral Togo, general Kuroki in lto se bodo podali s celim svojim spremstvom v Manžurijo, kjer bodo pregledovali deželo.
Ta važna misija je ]x?sledica vojne seje, kajti Japonci nameravajo žcleznično mrežo razširiti in sploh celo deželo preustrojiti.
Dne 28. t. m. so po vsi Japonski praznovali obletnico slavne zmage japonskega brodovja proti Rusom-Tudi se poroča, da je General Nogi v Pet rog rad brzojavno praial.če je res, da je Stiisisel k smrti obsojen radi predaje Port Arturja. Tudi o-menja, da se predaja zvršila popolnoma postavno, ter da Stdsselja ne zadene nobena krivda,
KITAJSKA.
Mesto Uniafoi v Mongolskem je dne 1. maja [>otres poj>olnotna raz> dejal. Veliko števila ljudi je zgubilo pri tem svoje življenje.
Potres so čutili tudi v Falkicski provinciji.
V provinciji Pengtien je nasta.a •splošna revolucija,
10,000 mož šteje četa rebelov. Več vasi so zasedli, ter pregnali cesarske čete.
Ameriške vesti.
grozne Številke.
Il'ilkesbarre, Pa., 27. maja. Letno ]>oročilo, katero je izdal vrhovni inšpektor Roderik, tlkaje se nezgod v rovih države Pennsylvania, nam daja grozovite podatke.
V letu 1905 je bilo 1(43 premo-garjev u-merčenili, 2365 delavcev pa je bilo taiko ranjeiwill, da ostanejo celo življenje pohabljeni in za delo nezmožni.
Število mrtvih v področju trdega premoga je znašalo v področju mehkega pa 479.
Vsega skupaj se je nakopalo 68,-600,414 ton trdega in 119,361,514 ton mehkega premoga*
Koliko žrtev kapitalizma se je zamolčalo, koliko rudarjev je obolelo in umrlo vsled bolezni, katero so s: pridobili po rovah, ne bodemo nikdar zvedeli.
Proces proti AlOyerju.
Boise, Idaho, 26. maja. — Vse priprave za proces proti uradnikom zapadne. . premoga rske federacije
t. j. proti Moyerju, Haywoodu in I'ettiltone, kateri so obdolženi sokrivde Steuuebergerjevega umora, so dokončane.
Premogarji države Illinois so na>-jeh Chicaškega odvetnika Darro-\va, kateri se je v Boise vže odpe-Ijal.
Prooes se prične dne 29. maja in -icer v Caldwell.
Kako se kapitalistična kasta boji se ra/zvida iz tega, da je najela tri oddelke zvezne kavalerije in dve kompaniji deržavne ini'lice, kateri botlo za časa procesa vzderžavali
Promet s neunijei.
C'ereland, 0., 27. maja. U. St. Coal družba, lastnica Plutu Run rova v Steubenville je napovedala, da Ixxle pričela v svojih rovih delati z neunijškimi delavci.
Ta je prvi takšen poskus v tej deržavi in nameravajo ga tudi druge družbe uvesti.
Strajkujoči so napovedali veliki demonstrativni shod.
Med neunijei in straijkujočimi do sedaj ni prišlo do razpora.
Mašit ust i in modlarji stavkajo.
tlarvay, lil., 27. maja. Mlsinisti vposljeni pri lluda Mtg & Fdry Co, v Harvey, III., so na stavki, ravno tako tudi modlarji pri Whiting Fdry Co. Obe družbi nameravati unije uničiti in siti najxjvedali "open shop". Te kompanije v obče vsa tovarniška podjetja v Harvey, 111., imajo svoje agente po deželi, kateri delavce na limanice love in jih tja' pošiljajo. Rojaki 'se opozarjajo na ta slučaj in če imajo le količkaj simpatije z linijskimi de-law i, ki so na strajku, naj podleže (agente) zavrnejo.
12 mertvih, 15 ranjenih.
Louisi'iile, 28. tnalj-a. Tu se je zopet pripetila velika železnična ne^ sreča.
OL-obni vlak, ki je vozil iz Knox -ville, Tenn,, je ravno malo prej, kakor bi moral dos[>eti na1 postajo skočil iz tira.
12 mrtvih in 15 ranjenih je bila pos>ledka te nesreče.
Od ranjenih ni nobeden smrtno-nevarno ranjen.
Večino mrtvecev še niso identificirali.
Polomljeno kolo strojnega voza je zakrivilo nd>rečo.
Eksplozija.
Monongahela, Pa., 28. maja. V rovu "Braznell Gas Coal Co." pri I Sen t lev vil le se je razpočil plinov kotel. 9 delavcev je bilo ranjenih, :ned temi dva smrtno nevarno.
CHICAGO.
Orlova domača zabaz'a.
Kakor sc je pričakovalo, tako se je tudi završila za preteklo nedeljo napovedana Orlova domača zabava.
Plesaželjna mladina je imela dosti prilike dati odchiška (svojemu plesnemu veselju in vse je bilo prav vesele in zidane volje.
Da je izborni pevski zbor tudi zapel nekoliko pesmi, je samo ob sebi umevno.
Edina škoda je bila, da je bil prostor premajhen.
Občinstvo je Orlu na prireditvi te veselice jako hvaležno, za to bi bilo umestno, da se Orel večkrat javno pokaže, ter nam priredi še marsikatero lepo urico.
"Živijo Orel!'
KEGLJAVCI POZOR.
Gospod Frank Mladič, dofero-znani gostilničar v Chicagi priredi na svojem moderno urejenem kegljišču
kegljanje m dobitke.
To se bode zršUo dne 10. junija
•t. 1.
Prvi dobitek bode znašal $5, drugi pet »steklenic in tretji pa 3 steklenice pristnega viha.
Kegljavci pridite poskusiti svojo srečo.
Več v prihodu jem listu.
Berkman prost
Dne 18. maja t. 1. so Alekseja BerktnatUa izpustili iz ječe, v kate-rej je prebil celih 14 let radi tega ker je napadel dne 23. julija 1892 Henrika C. Fricka, takratnega predsednika Carnegie Steel družbe.
Frick je takrat vodil boj proti štrajkujočim delavcem v Homestead in je povabil celo čredo pin-kertoncev in enakih, katerim je zatikazal nastopati proti štraj kujoča im delavcem. Ilcrkmian pa se je bil nameni! Fricka spraviti iz pota, hoteč s tem štrajkujočim delavcem in i.-ptoh delavcem cele dežele napraviti veliko uslugo.
Neko saboto dne 23. julija 189a ob 2 uri j)op. se je Berkman napotil v privatni urad Frickov. Ko je prišel tja, dobil je Fricka v pisarni, na katerega je hitro sprožil 3 strde in Frick je ves okervavljen padel na tla. Po tem dogodku se je lx>rii s tiatjnikom Lešdimanom in temu na pomoč pritekli uslužbenci so Berkmana razorožili in premagali, katerega so potem došfi policiji izročili.
Med tem časom so ga pridno pretqjali in policija je Berkmana vsega kervaivega prevzela.
Na policiji je izjaviti, da je časnikar in da je pred dvemta dnevoma prišel iz New Yorka.
Na vprašanje, zakaj je Fricka u-moriti hotel, je odgovoril:
"To dobro znate, iz kakega ux-roka."
Frick je bil sicer le nekoliko in ne nevarno ranjen.
Napad na Fricka je razburil Pitt»burske kapitaliste in vsi so zahtevali maščevanje.
Oni bžli radi, da bi Berkmattia obesili, vender to m šlo, kajti Frick ni bil usmrčen in tri se šlo "zob za zob".
Da li pa vender Berkmana strogo kaznovali, obsodili so ga v 2olet-110 ječo.
Med časom svojega zlapora, se je pa tako lej)o obnaša1!, tla iso tnu po v ječi prebitih 14 letah podarili prostost.
V ječi se je jetnik veliko učil in se priuril več jezikov.
Kar so z njim v ječi počenjali se ne da popisati. Prctq>eti je monal oln lega.
Slučajnih prednosti, ki so jih drugi jetniki vživali — ni bil on deležen,
še-t let je bil v samotni celici, ter ni smel cel ta čas pisati pisma na znance ali prijatelje.
Slednjič se mu je dovolilo, da je vsaki mesec jw eno pisano pisal ■vvojim prijateljem. Tako je prebil do i8. t. nv v ječi. Žrtvovati se je lrote! za delavce, ter poplačati one-pW, kateri je tako kruto postopal z ufljogim trpinom — delavcem.
Bode li žel sedaj ko je prost kaj hvale? Dvomimo!
Tužnim srecem javljamo, da je naša prcljubljena hčerka
Mici
dne 29. maja t. I.ob 3 url popoldne preminola.
Frank Klobučar in družina
So. Chicago, Maja, 29, 1905.
Rojakom priporočar^B^^^terna-tional Theatre" v ChicaguVstcp-nina 10, 20 in 30 centov.
9	SLAB SVOBODI
Pod novim orlom.
Zgodovinsko p»vest. Ponatis Iz "Slov. Naroda"
Tretji del.
X.
Konrad je bil kot drugi adjutant grofa Dertranda skpro noč in dati v škofiji. Opravila ni imel dosti, kajfi v političnih m upravnih zadevali je vse posle izvrševalo tajništvo, vojaške posle pai je opravljal prvi adjutant. Konrad pravzaprav ni imel druge naloge, kakor delati družbo Bertramlovim damam in v oficirskih krogih so mu tudi kmalu navzdeli priimek "adjutant voj-vodinje, kadar je jezdila na izpre-hod.
Mara se je samo smehljala, brezskrbno in san>ozavcstno, če jo je kdo o|x>zoril na intimno občevanje Konrada z vojvod m jo Fitz-Ja-tnes, Niti trenotek ni mislila, da se ji Konrad izneveri, tla bi ga mogla vojvodilija vjeti v svoje mreže. Napram Konradu ni nikdar niti z besedico omenila tega razmerja. Tudi "na dvor" je šla lc redkokdaj, ker ji ni ugajal fr;volni ton, ki je tam vladal, in ker ji je bilo mučno gledati, kako je vojvodjnja koketirala s Konranlom,
Na dan 15. avgusta je bila obi čajna Napoleonova slavnost. Banketu pri generalnem guvernerju je sledil ples. Povabljenih je bilo 11a ta ples toliko ljudi, da 5o bili vsi prostori prenapolnjeni. Povabljen je bil tudi Kopitar, ki pa se je. kakor navadno skromno držal v ozadju in svojo pozornost posvečeval edino le baronici Cojzovi in mnogoštevilnim njenim častilcem. Generalni intendant baron de Belleville pai je Kopitarja zapazil in ga takoj spoznal, dasi ga je bil videl samo takrat, ko mu je prišel razkrit zaroto.	s
—	Pojdite malo z nlžno, je baron de Belleville ogovoril Kopitarja in prijemši ga za roko, ga je peljal h generalnemu! guvernerju.
—	Dovolite, ekscelenca, da Vam predstavim gospoda Kopitarja, učitelja na normalni šoli. To je namreč oni mož, ki si je za Francija pridobil veliko zaslugo z razkritjem zarote — saj se ekscelenca spominjate.
Bertrand je s posebno ljubeznivostjo dal Kopitarju roko.
—	Prav vesel sem, da Vas spoznam. Gospod generalni intendant me je zaupno o vsem informiral. Bodite prepričani, da znam ceniti Vašo zaslugo. Dovolite, da Vas predstavim svoji ženi.
In generalni guverner je peljal Kopitarja k svoji soprogi m ga predstavil s pripomnjo, da ga posebno priporoči njeni nalklonjeno-sti.
—	S čim pa se ti je gospod Ko-
pa niti vedela nisem, da .ste na svetu! A pri tem ne ostane več. To se izpreineni.
—	Voj vodili ja Fitz-James pa je šetaje s Konradom rekla:
—	Lep ravno ni, ta vaš prijatelj in nekoliko lesen je .tudi, a vzlic temu mi ugaja. Samo ne vem zakaj. Nekaj ima na sebi, kar kaže, da ,ni vsakdanji človek.
—	Prav pravite, visokost, Kopitar ni vsakdanji človek, nekaj nenavadnega je na njeni. Šele kadar ga kdo bliže si>ozna, ga zna ceniti-
—Fri meni je ravno tako, je 'ko-ketno odgovorila vojvodinja, ali dasi ste me vi že bližje sjx>znali, me se vedno ne znate ceniti.
In šla sta plesat in čisto nič nista slutila, da sta ju od daleč opazovala baronica Cojzova in Anil rej Kopitar.
—	Ko bi le ta koketna vojvodinja Konrada odvzela Damjanovi M ari, je želela baronici Cojzova.
Kopitarju pa je bilo tesno pri srcu, ker se mu je zdelo, da* preti M ari nesreča.
pštar tako prikupil ? je šegavo vprašala grofica svojega moža.
—	Z dejanjem, za katero bi lahko dobil red častne legije, samo če bi «e oglasil, je z resnim povdar-kom odgovoril- grof Bertrand.
Grofica je bila začudena ali vprašati ni hotela, kaj da je Kopitar storil, ker je slutila, da se gre za politično stvar. Povabila je pa Kopitarja, naj sede k nji in se zapletla ž njim v tako živahen pogovor, da se je vsa jx>zornost zbrane družbe obrnila na to skupino. Baronici Cojzovi pa je lice žarelo, ko je vse to videla. Kar naravnost je šla h grofici in ko ji je ta hotela predstaviti Kopitarja, se je ponosno smejala.
—	Ali — ekscelenca, meni hočete predstaviti mojega najzvestejše-ga prijatelja?
Kopitar je dobro čutil, da mu je baronica Cojzova hotela izkazati po«ebno prijaznost s tem, da ga je javno proklamirala za svojega naj-zvestejšega prijatelja in bil je vsled tega vesel in tako zgovoren, kakor le redkokdaj.
Grofica Bertrand se je čudila, da ji baronica Cojzova ni še nikdar ničesar povedala o Kopitarju in njeno začudenje je postalo še večje, ko je izvedela, kako dobra prijatelja sta Konrad in Kopitar.
—	Tako sta vas skrivala kakor kak zaklad, M je šalila grofica. Jaz
XI.
V malem salonu grofice Bertrand je bib zbrana pri čaju interc-santna družba, v kateri so bili tudi liaronica Cojzova, |>oinožni škof RJicci, eden najbolj »prekanjenih dulvovnikov tiste dobe, baron Ko-delli, Konrad in — prvikrat — tu di Kopitar. Prvo besedo pa je ime la vzlic isvoji starosti še vedno ži vahna gospa Dillon.
Ko je prišel Kopitar, se je gospa Dillon ravno prepirala s škofom Kiccijem o ženski kreposti.
—	Oh, te moralične budalosti, ki ste si jih duhovniki izmislili, je tarnala gospa Dillon, te grene vsem ženam življenje. Ljubezen je moč ki je vsi škofje na svetu ne bodete premagali.
—	Saj o tem ne dvomim, milo-štiva, se je sladko zagovarjal škof Ricci. Jaz le trd ni, da mora žena isvojega moža vse svoje življenje ljubiti.
—	Bežite, bežite, je protesfovala gospa Dillon. To je nemogoče. Vsa ka ljubezen traja samo nekaj časa [Kitali ugasne. To je nekaj čisto naravnega. M oži se žena-ienJcrat ali dvakrat, ljubi pa lahko desetkrat in welyj resnično, četudi ima svojega moža sicer prav rada.
- Milostiva, vaši nazori so strašni, je vzdihoval škof Ricci, a tako, da se je dobro {»znalo, da rrusli vse drugače.
—	Ali resnični so vendar, je trdi la gcapa Dillon. Ženska zvestoba je ravno zato prišla ob vso velja TO, ker sploh ni moža na svetu, ki bi bil ženi vedno zvest. Vsak mož se kdaj izneveri svoji ženi; žena pa naj bi moža vedno tako ljubila, kakor prvi čas [>o poroki 1
—	Strašno, strašno, je ječal škof Ricci, a vide, da e mu vse smeje, se je začel smejuiti tudi on.
—	Strašno, strašno, ga je oponašala gospa Dillon. Vam se pač možje smilijo? Jaz pa pravim, (ha ima vsaka žena pravico, živeti po svojem -rcu. To je resnična ravno-pravnost — vse drugo so prazne besede.
—	Alt —kaj bo po smrti? Sodba l>o strašna 1
—	Mar mislite res, da bo kdo zaradi tega, ker je bil na zemlji nekaj trenutkov tarečen, po smrti kaznovan ž večnim trpinčenjem ? Ljubi monsignor, če vi to sami verjamete, |x>tem Vas ponrilujcm.
Pri grofici Bertrand zbrana družba je ta prepir med gosjxi Dil-lonovo in škofom Riccijem poslušala z različnimi čutili in najbrže bi se bila razvnela velika debata, da ni v tem trenotku prišel onfo-rratični vojak grofa Bertranda in poklical Konranda, da naj gre h genenalnemti guvernerj-u.
Konrad je izostal le malo "časa, a ko se je vrnil, je bil bled in pre-paden.
—	Oprostite moje dame, je rekel z vidnim razburjenjem, da Vas zapustim. Važni opravki me silijo v to — in pros in — ohranite ml svojo naklonjenost.
Vsi so se začudili, a predno je mogel še kdo kaj vprašati, je bil Konrad že izginil.
Kmalu nato je prišel v iaobo grof Bertrand. In zttaj je zbrana družba
izvedela, kaj se je Konradu zgodilo.
Dalj« pride.
Razkrinkanje izganjalca duhov.
"Ce bi vže bi'li oni prokleti srednjeveški časi pri kraju," tako lahko uzkFkamo z znanim pesnikom T. Heine, kajti v resnici se, še dobi ljudi, ki živijo v duhu (srednjeveškega stoletja. —.
Sledeča resnična dogodba se je zgodila v Riksdorfu na Nemškem, katera nam jasno kaže, koliko bu-dailostih ljudi se tepta mater rem-Ijo.
\ Riksdorfu biva neka bogata in ugledna družina obstoječi.iz gospoda, gospe in dvoje lepili hčerk; starejša je bila Klara, mlajša pa Monika.
Klaro so pustili izobraževati pri uršulinkiih. Ko je prišla deklica po doveršeni šoli domov, so se takoj poznali na njej znaki uršuHnske izobrazbe. Telo deklice bilo je suho in polno Itolezni, a duh uboge Klare je bil tudi nekoliko omračen,
Nesrečni Nariši so takoj pozvali spretnega zdravnika), kateri je hotel na otroku popraviti to, kar so blagoslovljene sestre zakrivile.
Zdravljenje pa je trajalo še precej Ča>a. Nekega dne zdravnika nenadoma <xis!o\*ili. To je prišlo tako:
K starišein je prišel neki fini, tu di v Rikwdorfu stanujoči gospod kateri se je imenoval Ignacij Ka minski. Ta je starišem rekel, da zdravniško zdravljenje ni nič prida ter se morajo pri zdravljenju drugačna sredstva vporabljati, ki bi bolnico ozdravile.
Rekel je, da čez taka sredstva razpolalga on, kajti on razume zlobne duhove izganijaiti, ker 011 je v tesni zvezi z duhovi. Bolnica je obsedena in to se mora s čeznaravni-rrri sredstvi ozdravljati. Po tem zgodilo se je pač nekaj neverjetnega- 1
Stariši so prepustili hčerko izga njalen duhov.
Vsaki dan je prišel "gos|HxT Kaminski v Klar in o stanovanje, ona je morala po celo uro bivati ♦ njim v temni -obi.
"Kajti z dultpvi se da pogovarjati le v temi," je izjavil Kaminski.
Vsakokrat je prinesel ta s seboj neko sabljo, s kateri bi se v slučaju |x>trel>e zoperstavil razdraženim diriiovom.
N kdo pa ni sme! priti v sobo, kjer je bil Kaminski z ubogo Klaro. —
To čudno zdravljenje j>a je bol uici pristajalo, kajti zgledalla je boljše in tudi razum je izostal o-trejši in stariši so bili čez vse zadovoljni.
Samo Monika, sestra bolnice n! zaupa ki čudnemu zdravljenju.
Ko je enkrat, kljub prepovedi odperla sobo, kjer je izganjalec duhov Klaro zdravil, je videla kako je Kaminski njeno sestro s poljubi traktiral. — Vender to ni nikomur povedala.
Neko nedeljo so priredili v družini domačo veselico. Klare ni bilo zraven, kajti bila je pri "kuri".
Monika pa je premišljevala, kako bi izganjalca duhov "razkrinkala.
Napotila -e je do sobe, kjer je Kaminski uganjal čudeže, udre v njo, in kaj vgleda?
"Kaminskega, kateri je ravno u-bogo Klaro — panal iu sicer v takem položaju ki ni imelo nobenega smisla z izganjanjem zlili duhov.
Kaminskega so takoj zaprli v ječo, kjer bode premišljeval, kako lepi so bili oni trenotki, 1<o je s po-hotnostjo izganjal zle (Lrhove iz lepe, a f>omilovaTija vredne Kkare.
Kaminski je 30 let star, po po klicu vertnar, ter je le nekaj ča<sa stanoval v Riksdorfu pri svojem bratu. Kaj naj bi se pa v tem sht-čaju s stariši zgodilo, kateri -pre pustijo svojega otroka fcaikiin ljudem v roke, kakor je Kaminski.
To je pač napredek v osvitljeni dobi — v letu 1006.
Razmerje In navada.
Samo ob sebi je umevno, da ni mogoče vsim ljudem enako životi Vsakdo delo jo razdeljeno in VBnk dor jo opravlja po svojem nazoru in načinu. Poznamo ljudi ki se čti tijo Brečni v svoji trgovini, drug bo zadovoljni v sredini svoje dru žine, a.lo tisti je popolnomasrečen in zudovoljen, kateri jo močan zdrav in vesul, Co bi nam bilo o ,410 tih stališč 1111 izbero, bi brez dvom 110 zbrali porflednje' t. j. po popolno zdravje,
Zapomniti si je Burno treba, da začetek bolezni jo veliko lažjo ozdraviti kakor pozneje zastarelo bolezen.Trinerjevozdravilno grenko vino vedtlo ozdravi tako bolezni kot n. pr. hotdčnost do jedil, ne-razpololenoet, oslabelost, neprebavljen je, nečisto obličje in uor-voznost. Pom »ga iu daje zdravo in mirno spanje tor vt soljo do dola. Ohranjuje zdravo iu močno telo i a tako ponmožujo tvojo moč zdrav jo in srečo.
Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 S« Ashland Ave., Chicago, 111.
PROŠNJA ZA OBJAVO.
Naprošeni smo od naciionalnega eksekutivnega kluba socijalne stranke objaviti sledeče:
Kongregacijske volitve v tem letu bodo najbolj važne, kar jih je dežela imela izza časa zadnjih let. V teh volitvah postane socijalna stranka faktor, in da si pridobi per-venstvo zagotovljeno ji je z ozirov, da se nje število množi dnevno. Mi toraj, upamo nabrati fond za te ikongrcgacijske volitve, ki so velikega pomena, verujemo torej, da se bojo vse stranke finančno pripravile za boj.
Glede na to, priporočamo, da se obvesti vse strankine člane in somišljenike, da darujejo za ta fond -voto v znesku eno dnevnega zaslužka najzadnje do meseca julija. Ena tretjina te nabrane svote se razdeli na lokalne klube, druga tre-) tjina na državno in tretja na narodno organizacijo. V državah, kjer ni državnih organizacij, porazdeli se na polovico in sicer prva polovica na lokalne klube i|i druga polovica 11a narodno organizacijo. Priporočilo. Nadalje priporočamo vsim so-c:aln rn glasilom, da to objavo redno ogla>njejo in priporočitjejo, tako da se vsi strankini člani in somišljeniki zavedajo in stopijo v boj v tej veliki borbi.
JAVNA ZAHVALA.
Cenjeni gosp. Dr. B. C. Collins New York.
Vam naznanjam o bolezni mojega deteta, katero jo popolnonfa oz-dravelo, kar je Vašo drugo medi-cind zavživalo; nobenih novih znakov bolezni ni in noben rnazulj se mu več ne izpusti. Sedaj je oiBto popolnoma zdravo, — zato so Vam zahvaljujem iskreno za Vaš trnd in zdravilu tor Vam čstajum hvaležna
Ivana Šume, Box 87 Forest City, Pa.
CENIK
knjig, ki se dobivajo v zalogi "Glas Svobode":
Za oglase, dopise in njih vsebine ni odgovorno ne uredništvo ne upravništvo.
Robinzon stara izdaja) .. .. 6oc
Z ognjem in mečem......2.25c
Zbrani spisi Jos. Jurčiča ,. 6.6oc Mali vitez I., II. m IU. del . 3.50c Hiša Marije Pomočnice .. i.ooc
Kralj Matjaš..........50c
Ročni slovensko angleški slovar in obratno..........6oc
Potop ..............3.20c
Kletev nezvestobe ......i.6oc
Vstajenje............1.75c
Preko morja .. ,, ......40c.
Knpitanova hči .. .... ... ... 40c
Julij Cesar............8oc
Kirdžali..............8oc
OjKifov praporšček........35c
Žrtev razmer............25c
Jama nad Dobrušo........20c
Vrtominov prstan........20c
Eno leto med Indijanci .. .. 20c
Erazem Predjam'ski......20c
May Eri..............20c
Finn Ling ............20c
Knez črni Jurij..........20c
Strelec................25c
Naselnikova hči..........20c
\k1 turškim jarmom......20c
ran baron Trenk........ 20c
Poslednji Mehikanec......25c
Na preriji............25c
Naseljenci............25c
Stezjosledec............25c
Elizabeta angleška kraljica .. 20c
V gorskem zakotju........20c
Nc>rečnica............30c.
Krvna osveta ..........20c
Za kruhom .. ..........20c
Spisi Andrejčkovega Jožeta 1.25c
MFnarjev Janez..........40c
Zlata vas..............25c
Deteljica..............30c
Rodbinska sreča........40c
Krištof Kolumb..........40c
Kortonicai............^oc
Miklova zala............30c
Zaroka o polnoči ........6oc
Kdor želi imeti eno tih knjig, naj nam poštnim potom posije naročnino.
Knjige pošiljamo poštnine prosto.
Blue Island
DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. velj. je $20 30 Temu je pridjati Se 10 centov tj> poštnino.

Ave, vogal 14, Str.
iizoMiusi in nopularnimi conami.
Ravnokar prejeli smo fino zalogo m »ž k i h poletnih oblek v najnovejši NODI in razni barvi.
Vse nase blago ne prodaja za eno In isto ceno vsakomur, torej popolnoma zanesljivo.
Možke obleke vsili vrst in mod
( EN F 01) 88.501)0 $2 5.00
H OZKI K M)1H KI PO 91.50, $2.00 in 83.00.
GLAS SVOBODE
3
KDO?
Kedo je kriv? Kaj je kriminal? Tako in enako povprašuje celi svet v zadevi umora bivšega govenverja Steunenberga.
Več kot devet let je preteklo, od kar je Mine Owners Association v državah Rocky-škega |>ogorja, domovini m lasti Standard Oil Smelting trastjai, naperila, ljut in krvav boj proti Zaoadni prcmogarski zvezi ZaKtnji, boj, slednji efijaltovski napad te vojne je zapor in kriminalna) Odvedba Viljema D. Haywood, Karola Moycr, Pettibone-a in Vincenca St. John.
Zapor t-eh mož je sledil publikaciji razne tvarine, katero so kapitalisti .in enake baže možači skovali na |k*l'lagi nekih izpovedb, katere so blatile nedolžne z brezkončno vrsto diaboličnih zločinov.
Glavno orodje družbe premoških lastnikov je očito izjavilo, da "ti-le možje ne bodejo nikoli Sivi zapustili Iclahe" in itBaški govemer pripravka vse mogoče s podlim pisa-rjenjem po kapitalistovskih listih, ter meče pesek občinstvu v obraz a med tent pa za zagrinjatom zbira porotnike — prijatelje in člane Mine Owners družbe.
Če so ti možje krivi, obsodba na smrt je gotova. Itlaška, kakor tudi koloradska sodišča so podredjena Mine Owners družbi. Tako absolutno je to posestvo cele pravne ma-šmarije v kapitalMovskih rokah, <.ta njih nedolžnost se smatra ničli glede pratekcije proti obsodbi in kazni.
In sedaj kljub temu, oni, ki trde, da delujejo v interesu prava in sprane, in proti ornim, katere so zakrivili zločin, in iso znutjttili zakonom, katere iso somi skovali.
V vsakem takem slučaju, kakor je ta, je dobro prepričati se, kedo je bil iuteresirati v tem zločinu in naivno tako preiskati nekoliko natančneje preteklost obeh strank.
Xa sodn jiiskih akt h »<e Čita "The State of Idaho vs. (proti) Hay-w d. Mover te al. (in tlrugom)". Lepa pretveza! Ali bi se ne slišalo bolje, ako bi se resnica na sodni j -ske akte pripečatila in i<e pisalo: "Tite Standard Oil Co. alias the M tie Owners Assn. vs. the Western Federation of Miners"?
Visekafko pretipljimo preteklost obeli st ram k. V teku te borbe med tema dvema) strankama, kakor vže vsakemu zdrava pamet pove je družba premoških lastnikov razvila absolutno zaničevanje zakonov, praivice in nravnosti. Nje člani so korupirali volitve ali pa zanikali prosto volja volilcev, kadar jim korupcija ni zadostovala.
Sedanji "acting governor" države Colorado je bi! postavljen na govenierški prestol proti volji volilcev te države. V drugih položajih zopet vidimo, da so uradniki izvoljeni po ljudstvu, ki so. zastopali ljudsko pravo ali pa ki se niso izka>-
habcas corpus, dali ji bodemo "post mortem" med tan ko ise je zopet drugi garjevec izjavil tako-le: "K hudiču s konstitucijo." Besede in j »ometi tega M. O, orodja nam jasno kaižejo karakter te organizacije in ravno tako tudi, koliko se ista briga za zakon in pravo.
Toliko o značaju drutžl>e p. lastnikov. Sedaj pa, kako obstoji \V. Fed. of Miners? Skozi to celo bor-bo skusilo se jim je pripečatiti vsak zločin, ki se naravno prigodi v deželi, kjer še vlada pest.' Vsekako, in kljub dejstvu, da so bila sodišča v rokah njih največjih sovragov, da so se izbirali porotniki iz tako zvanega "notvmintng" kroga, hudega sovražnika prenlogarjev, do danes se ni še jedne obsodl>e izreklo nad ucfom Western Fed. of Miners.
Toliko o preteklosti. Na) jedni strani imanto bando obsojenih spo-vedanili kriminalov, družbo premoških lastnikov, na drugi strani, imamo kopico mož, proti katerim so se vodile brezsrčne prosckucije. vendar pa katere niso bile vstatni najti madeža kaikorsnega koli zločin.
Obrnitmo vprašanje na motiv: Kedo bi pridobil kaj z umorom Steunenberga? Resnica, marsikaterega člana Western Fed. M. je istega roka tepla. On je bil glavni vodja isnrovih napadov na premoga-rje-deSavce v Coeur d'Alene premo-garskem okraju leta 18«/;. Ampak ta prosekucija ni jKisebno veliko škodila organizaciji. Možje, ki so bili prizadeti v tistem času, razšli so se j>o zapadu, organizirovali delavce in razširjali propogando, in njih oznanjevanje in dokazi krutosti višjih (?) utrjevali eo vezi organ izovanega delavstva na zapadu Se več, Steunenberg je bil potolčen z gfosovi članov Zaj>adne premogar-ske zveze. Za njegovega življenja ni bil samo nezmožen naiibilje škoditi temveč bi! je bliščeč dokaz moči te organizacije.
Ta ni pospešil nobene koristi družbi prem. lastnikov. Obratno, bil jim je večni trn zaradi tega, ker istemu je bilo <lobro znatno kriminalno delo družbe. Mrtev, bi jim mogoče veliko koristil, samo če bi se dal način njegove smrti tako u-krojiti, da se Western Federaciji of Miners prisila kriminalna "flika in t aRo mogoče pripomoglo k sodnemu linčanju nje uradnikov.
Katera stranka je kriva zločina?
Poglejmo si to. Na jedni strani imamo dolj; kriminalni rekord Mine Owneifc družbe, obsegajoč raznovrstne umore in "train wrecking1'. Na drugi strani pa stoji množica mož, ki so sc pokazaJi zmožne izogibati se vsakega kriminalnega podjetja, može, ki verujejo v mir, one, ki kot socijalisti obračajo »svoj napad proti sistemu in ne posaunez-ni osebi, tora može, ki niso imeli nikakovega vzroka streči [k> življenju bivšega gov. Steunenberga.
Toliko glede indirektne evidence. Kaki vzroki so ee pa vendar po-
zali popolnoma podložnim Min« Owner, družbi morali hočeš-nočeš dali in kaki podtagt se je dokazal zapustiti od ljudstva dane jim ura- J pregrešek teh mož za aretiranje, de Druhali razbojnikov, slabih Dokazi (?) povzet, so iz izpovedb mož s samokresi za pasovi in suro- j nekega "Oreh an k , ki trdi, da je
* *	. • 1	1	,.„1..,	rn-rtllll HnVKtVIit' Vttf^Vš! flllO"
vezov se je importiralo, da istranu-jejo delavca, ki bi se drznil vprašati po večjem deležu bogastva, ki ga izkopaval iz gora. Ta) najeta dru-hal vlomila je v premogarske co-operativne prodajalne, pokrala blago, kair je bilo nepremičnega, so pokončali z vodo in ognjem. Možje, katerih edini zločin je bil orga ■ niziranje za lastno protekcijo in svojega delavskega razreda, bili so obkoljeni kakor zajete) živina na prerijah. Kruti trdo-rčni vojaki, s karabinarji na ramah silili so delavca delati i?a) cesti. Delavec ni bil nikoli zašli sam ampak samo "deported" iz gnezda in države, v kateri je bil državljan. Časniki, ki so si upali-zagovarjati človeško pravo, so bih nai-'kakovani in njih premoženje imičeno. Da se resn čno novice po svetu ne izvedo, ustanovil se je telegrafični in poštni "censorship". Sodišča, kadar niso ravnala po volji bogat cev, so se razveljavila.
General Bell, kateri je bil glavni instrument v kriminalnem delu družbe, je izjavil svoje spoštovanje glede fundam en talnih pravnih pravic s temi 'besedami: "K hudiču s
vlada Mine Owners zadrugo, in odpeljali iso jih iz držarve Colorado, v 'katerej so bili isti državljani, v ptujo, državo Idaho.
V tej državi skusilo se je na vse načine umoriti te može pravnim potom. Njih edini zločin je, kakor sem vže omenil, poskus pomagati bratom delavcem. Niti prepričevanje, niti postava,, niti evidenca ne more preprečiti tej postavni, krvo-želni druhali njih ostudnjega namena. Edina stvar, ki bi končala njih gnjusnri namen in rešila življenja naših v pasti sedečih bratov, je evidenca, da obešen je teh mož, porodilo bode kal rcvohicijonarncga preobrata med delavci. Edino tega se boje.
Bilo je radi tega, ker so ti možje socijalisti, radi tega, ker so zahtevali, da delavci jx> pravu in miru potom ballota vzamejo posest uprave države in radi tega se jih bogastvo, katero so sami na svet prinesli, boji in jih isovraži. Radi tega, ker so soeiplisti, vedo, da življenje ali smrt posameznega ni vstanu spremeniti tek socijalnih razmer. To nam zojwt jxxlaja nov dokaz njihove nedolžnosti. Ampak radi tega, ■ker so socijalisti, bili so neutrudlji-vi, neiztlajski, vestni in inteligentni boritelji za delavske interese.
Radi tega vzroka se ves delavski razred zanima za njihovo usodo. Njih boj je boj, nj-lt-nmc? bi! bi smrtni udarec vsaki delavtski organizaciji v Ameriki.
Njih življenje je odviisno od delavske mase v Ameriki. Dvignite se o<! juga do severa, od vshoda do zahoda i m. protestirajte, zahtevajte pravico in zapretite kapitalu, da ju-ridični umor vaših bratov zahteva! Ixxle zadoščenje in pogn kapitalizma! Ce indu-trijalnim baronom naznanite, da kup rudeče krvi telt mož — bratov- — delavcev je kup industrijalnega jKjgina in konec njih carovamja, Ixxlite uverjeni, da vaš protest bode uslišan in bratje rešeni! Ne od kap talistov nastavljeni sodniki, amnak Vi delavci od-sodite usodo svojih bratov!
Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svajo gostilno opremil z modernim kegljlSČcm in ta« ko svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavISČe.
Vsem bratskim društvam priporočam tudi moje dvorane zn društvene seje, svatbe, zabavne večere itd. — veliko, dvorano pa za nurodne in ljudske veselice.
Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek.
10°* Potujoči rojaki vedno dobro došli! "tett
Priporočum se vsem v obilen poaet.
Frank Mladič,
587 8. Centre Ave,	'	Chicago, III
Slovenci pozor!
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge w važne reči za rnožke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v muteriuščini.
čistim stare obleke in izdelujem nove
I®-----po----—
jk najnovejši modi in nizki ceni. jt
JURIJ MAMEK, 581 8. Centre Ave.
blizo 18. ulice Chicago, lil.
% i
Pozor!
Slovenci.
Pozor!
"Salon" z MODERNIM KEGLJIŠČEM
Svežo pivo v sodčkih in betoljkah in druge raznovrstne naravne pijačo— najboljše in najfinejše unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna In izborna.
Vsem Slovenccm in drugim Slovanom bo priporoča
Martin Potokar, 564 S, Centre Ive, Chicago, III,
krivec raznih umorov, vstevši onc-ga ex-gov. Steunenberga. Zo ta slednji čin izpovedali je, da ga je najeta Western Federacija of Miners. Dokazalo se je v onem slučaju, v kojim Orchard trdi, da je z dinamitno bombo povzročil u-mor, da vzrok i-tnrti žrtev je bila explozija in vtekanje plina, nadalje dokazalo se je sodnim potom, da je zločin nai železnici, katero isti sedaj na sc jemlje iti hoče fliko na \V. !'. of M. pritisniti, b la o-pravljena nekem ogleduhu v službi Mine Owners družbe. Omenimo naj mimogrede, da pravi zločinec je na protein in ni bil nikoli za zločin kaznovan. To je jasen dokaz, kaka sodišča so tam in kako pravo vlada v tej pokrajini.
PriStej k temu še način aretira-, nja teli uradu kov in dokaz imaš v rokah; kedo je kriva stranka. To aretiranje, kaikor tudi vsa dosedanja pravne stopne so nezakonite in kriminalne. Možje iso bili ukradeni v noči in pravica poroštva se jim je,odklonila, naložili so jih na "special" vlak, kojega so preskrbele železniške družbe, kontrolirane od ravno iste Standard Oil družbe, Id
Zadnje čase ima papež s svojimi določili veliko smolo.
Komaj izda svoj ukaz, katerega se napačno razume, vže mora izdati druzega, s katerim razjaanujb jiotiHJii prvega.
Tako fc-e je godilo z ene ik! i ko tikaj e se katoliških demokratov v Italiji, ravno tako s pisanjem nemški državni upravi glede Poljakov, a tudi z direktivo t kaje se volitev ira Francoskem, v katerej razpravlja kandidiranje duhovnikov — ni imel sreče.
Prvotna je strogo zaukazal, da vsaki duhovnik, kateri hoče kandidirati, mora pridobiti dovoljenje od višje oblasti — to je od škofaL Ker pa »e nekateri duhovniki niso ozirali na to zajioved, ter kljub tej brez višjega dovoljenja kandidra-li, je papež duhovnistvo z dru^o dopolnilno objavo osrečil, v katerej preklicuje prvo, ter pravi, da isti duhovniki, ki so bili vže do seda j poslanci, ter še nadalje kandidirajo, ne potrebujejo posebnega višjega privoljenja za svojo kandidaturo.
Tako |»opravlja "sveti oče", kot "nezmotljiv" naslednik Petra, sam sebe, a to edino le radi pritiska, katerega nad njim izversuje duhovščina. Vse to pa je dokaz, dai ni sv est svojega poklica in ni v njem tako gotov, kakor marsikateri ka-' toličan misli.
Raz -kale, ivi> katerej je postavljena katolištvo, pač"padajo kamni in kamenčki.
Papeža prisiljujejo, da mora v uaisprotstvn svojega mnenja izdajati odredbe in ukaze in mora odnehati v slučajih, kjer bi mogel postopati z ostrostjo.
To je pač znamenje sedanjega čaj;a, katero rsam jasno predočiva slabosti papeževe mogočnosti in marsikateri, katerega obdajajo spone autoritete, osupne nad taikim početjem, katero dokazuje "papeževo nezmotljivost' v novodobnem stoletju.
srno pnpr
NAJVEČJO IZBERO LETNIH 0-BLEK IN POMLADANSKIH SVR&NIKOV.
Hi imamo največjo zalogo o-blek na zapndni strani. Obleke izdelujemo Mami, radi tega jih lahko kupite bolj poceni, kakor drugje.
Ml imamo popolno zalogo klobukov In druge opreme, ter dajamo zelene menjalne znamke
OLJ. Dvorak t Co3
\UNION (lOTHIFRS -nilORS.-si
leiefon — Canal UU8
IŠČE SE Andrej Zorcie Bivajoč nekje v Chicagi. Za njegov na-slov bi rad zvedel Jot. Belo«, Box 408 Konoaha, Wis.
OBLEKE

IN
svrSne suknjo
Novi pomladni kroji,
dobro pristojno in skrbno najvsa-kovrstne načine izdelane oil
$7.50
IX)
Zgotovljeno iz čistega sukna za kur Be jamči. Povabimo Vas, da Bi ogledate
t
NING<§
vogal Blue Island he. in 18 ceste, i
JELINEK In MAYER lastnika.
GLAS BVOSODS
"Glas Svobode"
fTHE voice! op Liiiebty] WEEKLY
Published by The Gins Svobotle Co 00«.) Loomis St. Chicago, 111.
Eol«r*il at lh« I'uaL OfHoi at Cblc»Ko, III., »» Sraouil C'l»»» M»lter.
Subscription 91.50 por y»ar.
Advertisements on agreement.
"Qlaa Svobode" tilde «akl potek m volja za AMERIKO:
ca balo leto ................11-40
ta pol leta .............. 70o
ZA EVROPO:
ca celo leto ............kron 10
ta pol leta .............kron 6
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Amerik'.
Naslov za dopise in pošiljatve je •ledeči:
4Cj! Iuk Svobode1
609 Loonais St. Chicago, III
Dopisi.
Pueblo, Colo., dne ->3. maja 1906.
Prosim, da pricSčite moj dopis.
Naš očka Ciril je preti zadnjo ne-detjo t. j. 13. t. m. pri pol enajsti maši pridigoval in stegal svoje grozne zobe proti ljudstvu, rekoč, da bode v kratkem poslal svoje cer-kvene može od hiše do hiše kolek-tat. Omenil je, da vsaki naj pripravi dober zaklad, isti pa kateri bi imel dati samo $2, je bolje, da jih v stranišče vrže.
T udi je rekel, da sc bode istega, kateri bi nič ne dal, sam še enkrat obiskal.
Kaj ne. mi imamo res vrlega I abtirja, nobeden izobražen človek bi si ne upal kaj taoega ziniti; kakor klobasa naš far.
Vender, očka Ciril, jaz bi Vam svetoval, da si vzamete pri Vašem obisku mestnega stražarja, kajti mogoče bode, da Vam l>ode marsi-kedo vrata pokazal, ali pa, da bi se Vam znalo še kaj hujšega pripetiti.
Pomoliti morate, da bodete po straniščah malo <k>!arjev dobili, ker pri -«as nimajo dolarji pot v stra-
naztega, kakor maček, na solncu. , Tudi primeren napis, kateri bi ovekovečil njegovo slavo, bi bil na njegovem spominku pripraven.
Tu počiva Frank Sakser new-yorški kapitalist, neničurski pristaš, isovraznik delavcev, nezaslu-ženi bahkar in zastopnik vseh podjetij, ki zrejo krvavo prishižene de-/fovske groše.
Ljubil'je grošj.ljubil je punce a tudi sprejemal od svoje boljše polovice dokaze ljubezni — z metlo.
Mir njegovi razcapani slavi.
Ce bi ta predlog ne zadostoval zahtevi, naj ?e pa tega upošteva.
Nad grobom: Postelja; pod po> s tel jo of rak Ij en i Sakser, pred posteljo — njegova ženica, katera neusmiljeno z metlo udriha po velc-učeni Sakserjevi glavi, katera moli iz pod postelje.
\~ckcmu kaplanctn:
Njegov kip v popolni velikosti, od zadaj dva ljubljanska policaja, ki hočeCal v lov i t i.
Napis; Podurhajoči maziljenec na potu v "obljubljeno deželo".
"Mir pred j>olicijo!"
Zahrbhiiku: Kip ki predstavlja njegovo osebo — v levi roki "Pro-
letarec" v desni prazen "p nt".
Napis: Tu se valjajo pozemski ostanki onega, ki se je celo življenje bori s praznim "pLntoni".
"Počivaj v mini žejna d'trša."
J'lUriat: Lesen križec z napi-om:
Tu počiva malenkost, ki v svojem življenju ni vedela kaj deta.
milovakio, a reči ne smejo mč, kajti prestrahopetni so.
Vojno sodišče ga'je obsodilo v smrt. S smehljajem na ustnicah sprejme obsodbo.
Duhovnik ga pride pripravljati na smrt. "Kako morate biti tako ne spametni," ga vpraša; a on mu pokaže na knjigo, kjer je sta'lo zapisano: "Ne ubivaj in ljub; tsrvojega bližnjega, kakor sam sebe,"
Pridejo njegovi prijatelji in znanci, tet1 ^a prosijo, da naj ne Ixxle tiaiko trmast, on jim pa odgovori: '"Jaz scan človek in kot tak ne sinem moriti človeka."
Pride njegova žena, a ta mu nič ne oeta, molči in se joka.
Edina njegova mati, ta ga razume.
Poljubi pa na čelo ter mu reče: "Da, Ti >i pravi junak?"
Poda ji roko, ter jo pran, da naj pripoveduje njegovim otrokom, kako je oče umrl kot človek, kot junak
Na to ga je straža odvedla na morišče.
Dvanajst krogelj so prodrle nje govo junaško serce.
Njegovi tovariši pa na stražah pripovedujejo o njegovem junaštvu, spoznavaje človekoljubje in samega sel k-.
Njegova smrt je poro lila idejo, cfa je wakvr voj.4ca lurdolelstvo, ki ^e ztia-a nad človeštvom.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaiko
Francoska proga
GLAVNA PREVOZMA DRUŽI?A.


New York v Avstrijo čez Ilnvre Basel-Veliki in brzi pnrobrodi.
La Provence.........:t0.000 ton.
La Savoie............22,000 ton.
La Lorraine..........22.000 ton.
Ln Touraine.........15.000 ton.
Potniki tretjega razredu dobivajo brezplačno hrano na pnrnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplifj^Q^vsak četrtek.
Glavni zastop na .xTTTrondwny St. New York.
MAUKICE W. K0ZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, 11a 71 Dearborn St. Chicago, III.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. ('. Jankovich, agent nn 2127 Archer Ave. Chicago, 111. I'ftvl Sario, agont na 210—17. cest«, St. Louis, MisBonr.
MWWfWWWWtTftTFWWnfWTffnfWWnftTftTfttfWWWWtS
3
3
" Proletarska stankom!"'
slava njegovim o-
Prcst'riiu : Temu bi zadostovalo, ila bi Hajduk narisal njegovo o-sebico, ki objem? kozla. Kozel pred--tavlja "Proletarea" a "osebica" pa duševno revico. Napis bi bil itntc-sten:
"Gliha skup štriha."
JUNAK.
tiišče pač pa kam drugam.
Vi bi pa seveda radi videli, dtai bi zineta?* dblarje po teh krajih, kajti \ i bi jih pobirali in ny bi jih bilo treba "na ta način nabrane dolarje" vpisavati v cerkvene knjige.
"Businessi" pa res prav dobro razumete, toda marsikateri račun ste napravili brez krčtnarja in t»]>a-mo, da Ixxle tolikanj zavednih ljudi, da Vam bodo Vam in V as m podeprenikom j>okazali vrata, podrepnikom ]K)kazali vrata.
"Črnomaljc".
Nagrobni spomeniki,
Glas Naroda št. 120 z dne 22. maja t. 1. se bavi z nekimi predlogi, ki inafj bi se upoštevali ob po-tav-Jjetiju spomenikov nekaterih za- in neza s Južnih mož.
"Glai Naroda" nam Ixxle oprostil, če se usmelimo njegovim predlogom nekoliko priisUaiviti, kajti njegovi predlogi so pomankfjivi in razmeram časa nepristni — zastareli.
Zategadelj stopamo tudi mi z našimi predlogi v javnost.
Predlagani hočemo načrt za tra* [jen spomenik vele-nezasluženega kapitalističnega podajača Sakserja. Kadar botle črna zemlja pokrila njegov kaxlaiver, takrat naj se vzdigne nad njegovim grobom spominek :
"Na stolu sedi Sakser. deržeč v desni roki knjigo, v katero je zapisoval bait i ne, ki jih je sprejel od woje ljubeznive boljše polovice. V tej knjigi naj se tudi razvida število onih steklenic šampanjca, s katerim je veselo družbo "metuljic" trakt rral.
Ob vzmožju naj bi mu stal "album", v katerem bi se laihko ogledali vse; iste nežne obrazke, « katerimi je "pokojni" "Vbejzen" špo-gal.
Okrog spomenika, pa naj bi bilo lepo posuto — ne s peskom — pač pa z delavskimi žulji, ki so mu pripomogli, da se na wctjem obzorju
Vojna je bila napovedana. Stroje ta pokončevanje ljudi >0 i>os!aii! vže na me i o.
LjiuL-tvo je moralo popustiti 1 mirno delo ter iti v boj in mirna j naUga spremenila se je v bratomor.
Tako so šli vsi. Nekateri so pre pevali in vriskali, a drugi so pa žalostno korakali naprej, vender iti so morali Visi. Z mislimi se niso smeli baviti — pač pa slepa ubogati. Na povelje so moraile sjmščevati svinčenke na svoje sobrate, pre-badali so pn-a z bajoneti, a z težko sabljo so udrihali po glavah, morili so človeka, kateri jim ni nikdar kaj žalega napravil. In to so bili ljudje — kristjani. Verovali so na Krista, kateri je učil ne ubivaj in kateri je rekel ljubi svojega (sovražnika.
Vojna je bila čim dalje hujša. Miljone ljudi, kateri so bili na medsebojno klanj*- pripravljeni v£e ni>o vedeli kaj počenjajo.
Zakaj se je pa vojskovalo? Čast domovine aH pa vladarja je to zahtevalo. To je toraj zahtevalo tolikanj cvetočih življenj, toliko gorja.
Žalostno je gleilala s]>oznanjc na neštev luo trumo morečih ljudi. Ali hi nobenega meti tolikimi, ki bi spoznal človeštvo? Da. Tam nekdo latojh Močan, visokozraščen mož. Puško je verge! proč m rekel: "Jaz ne ulrivam."
Višji 90 kričali nad njim: "Pes, svinja 1"
A on se zato ne zmeni ter jim smehljajoče odgovori: "Jaz ne irbi-vam."
Polkovnik pride, pogleda ga, pljune mu v obraz, ter mu zakriči: "Strahopetnež 1"
Mož pokaže svoje nage prsi, katero |>okrivajo rami na rano pridob-bil pri požaJrju. rešil sem očeta^ ljene pri ognju rdeoc: "To sem do-nTater ženo in otroke. PoPkovnik pogleda v tla in mrmra: "Bodite pametni I"
"Sem, radi tega "ne ubivam." je njegov odgovor.
V klenjenega odvedejo iskozi vrste tovarišev, on pa stopa pomisno proti ječi. Tovariši ga gledajo po-
NA2NANIL0.
Matija Erklavec.edini slovenski krojne v Chicagi nnznaiija slav. občinstvu, da sejo radi' premajhnega prostora preselil iz 4118 W.17 St. na 024 S. Centre nve.
Nadalje javlja, du ima sedaj ve-liko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo starih vse po zmerno nizkih cenah,
MATU ERKLAVEC, (124 So. Centre ave.	L'hioago.
swmwwwwwwwiiffflK
MODERNI FOTOOHA- ^ FIČNI A T KUJE
S
r
^ phone: Hell 1271 J.	Or v, Central 1279 K
Slovenska notarska pisarna,
V CLEVELAND, OHIO, kjer se izdeluje vsa notnrskn in sodnijskn opravilu kakor: ^ pobotnice, pooblastila, dolžna, odstopna, čezdajauska, ženi- ^ g" tovanjska, kupna pisma, i.t.d, prepisi intabulncije, tožbe v ^ slovenskem, nemškem in angleškem jeziku raznovrstne pros- ^ ^ nj'1 v vojaških zadevah, ler i/.tirjavajo dolgovi tukiij in v ^ ^ stari domovini.	Zastopstvo pri sodnijah. ProdaJn ^
^ pnrobrodnlh listkov, pošiljanje denarju.	^
FIIA Mi K 011 (K A A. II EN EDI K.
g fi204 St.Clair Ave., preje 1778 St. Clair St. Cievelad. ^
^iUiUiiiiUiiUiUiiiaiiUiiiUiiiiiiiUiUiUiiUaiUiUiUiUiUiU^
A ko hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peel in pohintro pri
isr NAS -Yi^i
r r
L. ILageiulorfT. :
V	ogni Beed in Oregan nI. =
V	MILWAUKEE, WIS. =
Znižane cene za porač- -ne slike.	Ž
Jas. Vasuinpaur,
na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111.
BRATJE DELAVCI! Cene delnicam so vedno višje.
Našega novega parobrodnega društvo parobrod "Brooklyn", jev evropejskih vodah pokazal kraano p ros pe ri teto, Z redno plovitbo je dražba pričela v začetku meseca oktobra p. 1. Radi tega so tudi cene delnicam poskočile. Še jo čas, da Bi'vsnki delavec lahko priskrbi delnice in tako postane sotmd nik tega ogromnega podjetja. Ne odlašajte! Kupite kolikor morate delnic, dokler so še |>o $6,00
FRANK ZOTTI & CO.
Na zahtevo dajemo vBakoinur pojasnila.
Ta kupon iz roži te, napišite in ga pošljito z denarjem na spodaj omenjeni naslov.
Vsaka delnica je vplačana popolnoma, in se nemore več vplačati.
(Incorporated under the laws of the Slate of Maino)
Frank Zotti Steamship Company.
FRANK ZOTTI, President.
[ Inkorporlrana po državnih zakonih z glavnico $2.000.000, od katerih je ž«
$1.500.000 upla/anih.
1
108 Greenwich Street, New Y#rfc.
Cenjeni gospod:—
S torn pred plačani na....................delnic Frank Zotti-jeve parobrodne družbe po |6.00
komad, in Vam prigibno pošljem svoto od....................dolarjev, katero upotrebite ▼ raj
povedano tvrho, in delnico mi prej ko mogoče dopošljite.
' S tem se razume, ako predplače prekoračijo preje navedeno glavnico, da mi zgornjo uvoto vrnete v celem znesku.
Ime....................
Ulica in št......
Mesto in drŽava.
Dne..................190....
Ceki, menice (trate) in poštne nakasnice naj se pošiljajo direktno na-
Fradk Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. T.
s
QLiAfl SVOBODU
5
s sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonjcu, 550 S, Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Matija Stbouen, 443 Main Str. L,a Salle, 111. Tajnik: Mabtin Konda, Looinia St., Chicago, 111.' Zapisnikar: Ant6n Mi^dič, 134 W. lUth Str., Chicago, 111. 7 Blagajnik: Fhank Klobučar, %17 Ewing Ave., South.-Chicago, 111. Dan, Badovinac, P. O. Box 11)3 La Salle, 111.	" -
John Vbbščaj, 674 W. 21at PI., Chicago, 111. Matija Stbouen, 443 Alaiir Str. La Salle, 111. , Mabtin Potokak, 5f>4 S. Centre Ave., Chicago, 111. Mohor Mladič, 1)17 S. Centre Ave., Chicago, 111. Jakob Tibol, 343 Fulton St. Pullman, 111. Mawhn Skala, l$ox 105(> Ely, Mian. Josii' Matko, Box 481 Claridgo, Pa. Matija Pečjak, 811) Chestnut St. Johnstown, Pa.
Nadzorniki:
Pomožni odbor:
Bolniški odbor:
Y8E DO PIN K naj blagovolo društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošiljatre pa blagajniku Frank Klobučarju.
Žrtvo laži.
Na velikonočni predvečer je mob v Spriugfieldu, Mo., uderl v tsu-mošnjo ječo, pograbil tri črnce, ter jih v pričo na tisoče glav broječe množice na "tržnem trgu" na gro-mado postavil, obesil in zažgal. .Mob ni vse tri na enkrat linčal. Telesa dveh žrtev ste vže bile na gro-madi prah in pepel, ko .-o zopet tretjega zajeli, katerega je doletela enaka usoda, kakor prejšna dva. Brezserčni linčarji so pasli svoje oči na grozovitem i»rizoru, z divjim zadoščenjem so gledali na gro-mado, kjer »o se v groznih mukali zvijale žrtve, dokler ni plamen spremenil, njih trupla v pepel. ■
Tretji linčani bil je sumljiv neke tatvine, vender vse okoliščine so ta sum pobivale, če bi b;io prišlo do obravnave, bil bi najbrže oproščen.
Druga dva sta bila vsekako od neke "bele" ženske obdolžena "običajnega hudodelstva' to je, na njej izveršenega [josilnega dejanja.
Dekle, katero je prišlo v Spring-field, hoteč dobiti službo ".sobarice" je izjavila, da ko je bila na sprehodu v spremstvu nekega mladega moža v mestni Okolici, sta jo dva črnca ustavila, njenega spremljevalca hudo pretepla, njo pa zavlekla v bližnje grmičevje, ter jo tam posilila.
Kmaio na tu ^m biki dva čnica aret o vama, deklici predstavljena, katera pa ni zamogla v njih obrazih spoznati zločinca, kljub temu so jih še nadalje obderžali v za|>oru. Oziraje se na to, da se tudi deklič-nega spremljevalca ni moglo dobiti, ter da deklica ni vedela povedati njegovega imena ite stanovanja, je biJa ceb ta stvar sumljiva in de-klični izpovedi ni n*jglo pripisovati nikake verodostojnosti. \'se to pa niob ni upošteval, ampak znesti s? je hotel nad "črnci" ne glede na to so li krivi ali nedolžni. Kaj je sled:Jo, je znano. Strašno je bilo, vender o maščevanju se ni moglo trditi, kajti ni bilo dejstva, ki bi se moralo maščevati in izmištjenje o napadu je provzročilo linčanje treh nedolžnih.
Deržavno pravdništvo, katera je celo to zadevo preiskovalo, je preteklo sredo objavila izid preiskave te zadeve, in izrekla, da se ie ta deklica zlagala in da se hruldodelstveni na[Ki<I od strani obdolženili itn vže linčanih črncev ni niti zvršil. kajti dokazalo se je da črnca ni-ta niti bila na mestu zločina.
\'a kaki žalosten način je zahtevala lai svoje žrtve.
Pa vender ni le pbedini slučaj, v katerem so postali Črnci žrtva laži. Ne. Mnogobrojm- je števib takih žrtev.
In se li med beloko/ei ne nahajajo ttadi enaki slučaji.
Laž je z srednjeveško inkvizicijo v ozkem sorodn. Inkviziciji je bila podlaga laž, in na podlagi nest evsinfh latži je hotela podpreti temeljno«* katoHčanstva, kajti "sveti" inkviziciji je zadostovala siun-nja. da je potom gromade spravila svoje žrtve v večnost. Trpinčila! je *voje žrtve toliki* časa, da so nehote pri poznali nikdar ne dopnne-ieno dejstvo.
I^ižnjiva ovadba je bilaf inkviziciji zadostno zagotovilo, da1 je v i-meim "Krista" zvrševala najpodlej-se zločine.
To je bilo v srednjem veku. Kako pa se godi dan danes? Znabiti kaj drugače? Nikakor ne. Znabiti še hujše!
Poglejmo slučaj uradnikov za-padne premogarske federacije.
Koliko časa prebivajo vže te nedolžne žrtve po nedolžnem v ječi. fn kilo jih je -pravil v ječo? Laž! Izpovedba* hudodelnika, kateri je vsako/krat, k udar se je za svoje hudodelstva moral zagovarjati pred sodiščem pridobil prostost ali pa usmiljenje, znuibiti tudi pomilovanje, z lažjo, je ta hudodelec tudi >pravil omenjene uradnike z la/jo v m-rečo — v ječo. In kapitalisti, kateri bi radi videli, da bi ti uradniki čin> prej visdi, podkupujejo laž zali te vaje kruto obsodbo na podlagi izmišljene in lažnjive trditve hudodelca.
Tudi drugje godijo nezaslišani č"iii krivic, ki iih provzroča laž.
Poglejmo naše duhovstvo. Li o-znanjajo dan dallies izvirni nauk Kristov? Ne! Tudi njim je podla-ga 5až, - katero podpirajo omahljive stebre katoličani va.
Koliko izmišljenega se sliš: dan danes p»> prižnicaji? Nezmotljivost papeža — laž. Razni svetniki, kateri se nikdar živeli niso — laž. Tolmačenje in zavijanje verskih navkov — izmišljotino), toraj na v vini koncu in kraju le laž in izmišljotina. Predolgo bi bilo raznw> trivanje o tem in se tudi v to ne spuščamo, kajti dobro vemo, da je vsaki omikani človek prepričan, da je dam danes "Petrova skala" podprta z lažmi, kateri pihljajo iz Vatikana čez cel vesoljni svet.
Da take laži tudi zahtevajo švoje žrtve se dokazuje dan na dan.
Tudi duhovniki ume j o prav dobro linčati, -icer sc ne spuščajo v kfvavo linčanje, pač j>a linčajo človeško serce, um in oamet in men-dtai marsflcedo bi raje prestal krvavo linčanje, kakor pa linčanje morala
Kaj pa kapitalist ? Tudi njemu in njegovemu početju je naijpri-pravnejše sredstvo laž in na jxxlla-gi te Hnča "po svoje" ubozega trpina delavca. Njemu je pot resnice in pravice tuja čednost a njegova glavna oj»ora pat laže. In Ti predragi delavec sobojevnik — moraš preterpeti v>a zla, ki jih provzroča kapitalizem s pripomočjo laž . Koliko moraš pm-tati in [»re-tr|>cti od kapitalizma, ki podpiTa svoje stališče z lažjo. Da tudi Tebe linčajo, tudi Ti si član stih mnogobrojnih žrtev, katere zahteva laž.
Konečno pa poglejmo še "krvavo fliko". Tudi ona išče svoje žrtve z lažmi, tudi ona si hoče med Slovenskimi delavci postaviti svoj temelj z lažmi izmišljotinami in čast i k raj o.
Tudi ona bi rada bučah. Nakopičila bi rada groma do, na katero bi potožila izbrane svoje žrtve. Z veseljem bi gledaM kako bi plamen uničeval,one zaslužene može, kateri, zavedno delavstvo opozarjajo pred nakano "rudeče flike".
Vender vse njene želje po linča-njir m le megla. Veter bode po-pihnil in megla Ixxle zginilni. Tako borfe tudi kmalo začelo n<kaj pihati in "krvavi fliki" se bodo raz-gnale želje po Hnčanju, a tudi ona se hode- spremenila i prah in pepel — v nič.	•
ROJAKI, NAROČUJTE «1
"c LAt tvoaorK."
Edina vinoma, ki toči najboljše kalifornijska in itnporlinma vino. Kdor pije naše vino.trdi.da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli!
Sloyenci v Milwaukee! | f11 111..............,,,,™IB
*
- * 4
Zakaj kupujete slabo meso po visoki ceni, ko Vam j« le-pa prilika dana, da kupite dobro meso in po nizki ceni. T
0MINITE SE NA
4 *
269 Grove St. f 4
44	4
kjer bodete točno postreženl z najboljšim blagom. 4
^ V zalogi lina tudi pristne Kranjske klobase. ^
Otona Proiss,
*
P. Schuenhofen ltrg. Co'§.
Najboljšo pivo je
JSe prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, III.
John. J. Dwyer
071) Blue Island Avenue.
Gostilničar
bo priporoču Slovencem in drugim' Slovanom v obilen obisk
Postrežba točna in solidna
J, J, Dwyer, 679 Blue Island Ave
Kasparjeva držav-na banka.
623 Blue Island Ave, Chicago, III, < %
plačuje od vlog L jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pn do HO dee. po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja so tudi vozne listke (šifkarte).
Denar se posojuje na posestva in zavarovalno police.
ZDRAVSTVENO VPRAŠANJE......

?
V spomladi obleče Narava novo obleko, in zdi se nam, da je novo življenje nova moč, nova upanje v vsem ozračju. Človek bi moriti biti tudi pomlajen in njegovo moči bi morale bili prenovljene in prestvorjene.
AV ?te bledi in zmučeni? Ali imate spahljaje na vašem obrazu? Ali imate glavobol? Alt nimate apetita?
Ali vas vaše telo boli v vsakemu členu?
***********
Vi rabite kako spomladansko toniko. Vsakdo rabi spomladansko toniko.
SEVEROV___
KRICISTILEC..
C^J-
je pravo zdravilo za vse bolezni, ki izvirajo iz nečiste, umazane ali pokvarjene kryi.
Cena $1.00
IMATE VI..
Dober A petit? Dobro prebavi jan je? Močan želodec? Veselo razpoloženje? Stoli prosti glavoba?
Ako nimate, vi lahko dobite vsako in vse zgoraj navedenih, a-ko rabite Severovo Želodčno Grentico.
Cena 50ca $1.
ALI STE.....
Nemirni? Zmučeni? Zdelani? Nervozni? Razdrailjivi ? Končani od dela? Bolni v hrbtu? Bolni v glavi?
Ako je tako,pridobite si zopet moč in čilost in veselite bo zopet življenja z rabo Severovega Nerv»tona.
Cen« $1,
IMATE VI..
Praskanje v grlu? Bolečino v prsih? Bolečine v plnčih? Teško sopenje? Nemirno kašljanje?
Nikar no odlašajte z zdravilom,ki vas bodo pomirilo in vam prine slo stanovitno zdravje
Severov Balzaui Za Pluča.
Cena 25 a oOc,
Ali trpite od
Zamaštive? Zlatenice? Otoinosti po jedi? Pomanjkanja sline? Glavobola in trganja?
Potem takem zagotovite Bi povrnitev moči slast za hrano, veselje za življenje z rabo
S«verovega Balzam Zivljenskega.
Cena 75c.
V vseli prodajalnah.
Zdravniški svet prost.
I - ^—■—----:—
I W. F. Severa Co. "Zmm'J
O LAB SVOBODI
VESTI II STARE DDMBVINE IH ' iz jugoslmiisli pakrajin.
Klerikalna ljubezen.
Kaka je ljubezen klerikalcev do bližnjega, nam spričuje dovolj ta le slučaij: Dne 22. pr. m. je ukradel Uletni fant Julij (Jroman svojemu krušnemu očetu Antonu Prrstovui-ku, kmetu iz Slovenske Bistrice, smodnik in ga opravil v žep. Naenkrat pa se smodnik vžge m fantu se vname Vsa obleka) ter ga ojxxe plamen po eni strani telesa tako, da ni mogel več vstati. Da ni ves zgorel in umrl je pripisovati samo temu, da si je fant strgal pravočasno obleko iz sebe. Kmet Pristovnik, ki slovi kot eden najbolj pobožnih in pridnih — to seveda le pri duliov ništvu — pa se ni zmenil za fanta in ga pustil popolnoma na. cedilu. Teden dni je še stneMant v hiši zai pečjo na klopi ležati, ali ker pa je že preveč "smrdel", gai je zavlekel v ldev v jasli, kjer je bil do 6. t. m., dokler ga ni žandarinerija našla) napol gnjUcga. Fant je v tako obupnem položaju, da bo težko okreval. Po polovici života je že ves gnjil in mu pri vsakem pritisku na' rano teče iz te gnojnica ali i*a kri. Gosp. Poslovnika pa bo oblagoda-rila sodnija s primerno nagrado za njegovo krščansko ljubezen.
Velik požar, ki je zahteval več življenj.
Na sv. Flori j ana dan ob polu 11. uri zvečer je naznanil plat zvona in pa zategujem zvok gaisihie trobe po Mokronogu ogenj. Gorela je sosedna vas Moste. Na hlevu posestnika lSorštnarja se je pokazal plamen ter tako iKiglo iu wt rabo v i to završal i« sosednih poslopjih, da je v nekaj urah uničil 3 hiše in 12 gospodarskih poslopij. Zgorelo je vse do tal in Borštnarju še 12 glav goveje živine, dva konja rn en pra-sec. Najhujša nesreča pa je, da to tri človeška bitja žrtva te katastrofe. 2e precej odrasli otroci lioršt-narjevi, ki so spali v hlevu, v katerem je vzplamtel ogenj, so mrtvi. Najmlajši, 8 let stari, je popolnoma zgorel, 14 let stari sin je priza-dobil take opeki ime, da je nekaj ur potem izdihnil, najstarejši, 16 let stari, pa tudi kmalu za njim. Groz na nesreča I Ubogi stariši I
V zgleden jim.
Franc Stuhec v Kuršnih pri Ljutomeru je čbu Marijine družbe. Kot tak pretepa večkrat lastnega o-četa in se je zlasti 7. marca znesel nad njim, ko ga je tolkel, da ga je kahko telesno poškodoval Vzoren sin bo sedel zaradi tega 3 mesece v ječi.
Jezuiti v Trstu.
Skof Nagi je kupil za nemške jezuite v Via del Konco v Trstu, blizu garnizijske bolnišnice večje po-tsestvo, kjer se zgradi samostan in bazilika "srca Jezusovega '. Sedaj že raz|>ošilja nemške okrožnice, v katerih berači pri Italijanih iu Slovencih za milodare, da bo mogoče novi samostan s cerkvijo že blagosloviti 2. decembra 1908 — seveda pod patrijotično-pol tično pretvezo Pri tem skrbi škof v prvi vrsti za dvojega ljubljenca patra Volberta, ki postane prijor novi jezuiski naselbini.
Ubogo staro mesto!
Strašna smrt.
Posestnikov sin Andrej Vilhar iz Velikega Otoka pri Postojni je kopal v nekem stranskem prostoru Postojnske jame, kjer ni dostopa za občinstvo, in pripravljal gramoz. Vilhar je kopal peni' veliko skalo, ki se je nacukrat nagnila VTsled spodkopan j a in pokopala Vilhar j a pod seboj. Seveda je,revež takoj izdihnil. Do 20 stotpv težka skala «nru je zdrobila glavo, zmečkala obe roki in levo nogo. Vilhar si je nesreče kriv nekoliko sam, ker ga je neki tovariš preje opomnil, naj ne koplje tam.
Uspeli romanja na Sveto goro.
Neka pobožna (Marijina hči iz Podgore pri Gorici, je šla v nedeljo * dne 6. moja s procesijo na Sveto goro. Ko »e je vrnila zvečer v Gorico je šla plesat ki ko se je naple-
sala, poiskala si je svojega prejšnjega ljubčka rn šla ž njim "v kamrico veltono". Zapustila ga je še le zjutraj. Zato Marijine hčere tako tišče na božja pota, ker so potem deležne takih uspehov 1
Ljubljanski skof mudil se je dne 11. t. m. v Trnovem. Razim trnovske duhovščine in trnovskega župana ir> škofa niHče sprejel. Značilno za trnovskega madžoparfa je dejstvo, da so ga posadili na "kozla" k hlapcu. Vidi se torej, kako "obnajta", škof nadžupana, da ga posadi na "koah''. Zupan je pa seveda tako brihtna glava, da ni uvide!. kako spoštovan« ofecba d'a je na "kozlu".
/' hiši družbe sv. Marte so imeli te dni — porod. Neka pobožna čestilka sv. Marte je na stranišču jMjvila otroka. Rešihio društvo je niaiter in otročiča prepeljalo v bolnico. Hčere sv. Marte pač ne-čejo zaostati za Marijinimi devicami. Govori se, da nosi oče ixxl streho sv. Marte rojenemu otročiču — tonzuro.
Rei'ei ostane vedno revež.
Neki dan koncem aprila t. 1. kakor i~e je slučajno zvedelo, so pokopali že več let na Jami pri Dvoru službujočega gluhonemega tako-zvanega "Levičar j evega/ Atvteta", "katerega ni hotel nihče poko-pati. ne na Dvoru ne v Žužemberku. Šele čez 5 dni po njegovi smrti je bil pokopam, seveda brez zvonenja in drugih ceremonij. Kakor se je >lišalo, je nekaj dni ležal na Dvoru in par dni v Žužemberku v mrtvaš-ivci. Govori se, da so ga z motika-mi devali v krsto, ker je že najbrž smrdelo njegovo truplo. Ker ni zapustil ni kakega premoženja, ne hranilnih knjižic, se seveda ni hotela žužemberška duhovščina po-truditi, da bi ga šla na Dvor [»kopat, a tudi dvorski župan se ni veliko menil za reveža. Ako [>ognie kaka žival, goved, prešič itd. se lK>lj skrbi, da se pravočasno zagre-be, kot |«a za človeka. Daleč smo prišli na klerikalni podlagi leta h/ofi. Čudno je to, da) se v takih slučajih nobena višja oblast ne l*ri-ga za tako vnebovpijoče dejanje, ter ne kaznuje onega, kateri je to zakrivil. Da sc kaj takega v sedanjem času zgodi, je res obžalovanja vredno. Ne bilo 1 n res čudno, ako bi vera jiešala. Pa isaj onokraj groba meuda vendar ne bode revežev?
Sestra sestro zabodla z dežnikom.
I4letna Ida Cujwrlo v Trstu je zahtevala cul svoje matere nazaj krono, katero ji je posodila. Ker je pa mati ni imela, se je vnel prepir med njima; vanj je posegla tyletna Iditia eestra Angela, kateri je mala priložila zaušnico, Angela pa njej nazaj. Ida je skočila v kuhinjo po likaln i k, katerega je hotela vreči v sestro. Ta pa je zgrabila za dežnik, v katerega konico je priletela Ida s čelom in se. vsa krvava zgrudila na tla. Ker ni bilo dobiti takoj nobenega zdravnika, so zdravili Ido domači. Sprva se je stanje navidezno boljšalo, kmalu pa poslabšalo in v treh dneh je blo dekle mrtvo. Angelo so takoj aretovali in porotniki so.jo obsodi-li zaradi prestopka proti varnosti življenja na 6 tednov ječe, dasi je obtoženka odločno trdila, da ni imela nobenega •ovraž-nega namena proti sestri.
Učitelji — orglavci.
Na zadnjem občnem zboru "Ljubljanskega učiteljskega društva" je bilo daljši debati končno vendar sklenjeno, da se stavi 11a občnem zboru "Učiteljske zaveze" predlog, naj vsi uč telji, koji so v "Zavezi", odpovedo orglarijo. Predlog se utemeljuje s tem, da so duhovniki, oziroma njih glasilo domoljub", začeli učiteljevo in šolo tako napadati, da je vsako skupno delovanje pojjolnoma onemogočeno. Boljše orglavske službe so duhovniki že tako sami odpovedali u-čiteljem. Uč telji orgkijo le še tam, kjer so tako pičli dohodki, da posebnega orglavca dobiti ne morejo. Materijahia škoda pri učiteljih bo minimalna S tem večjo vnemo naj pa učitelji negujejo posvetno petje. Kjer je le možno, naj ustanove pevsko društvo.
POZOR ROJAKI!
Tem potom vas opozarjamo, da so zadnji čas ustali lažnjivi preroki, kateri med naSe rojake razpošiljajo različna pisma in cirkularje, s kat^jimi tajno,na nesramni pačin blatijo vse izkušene strokovnjake, Isti razpošiljajo tudi male ničvredne knjižice, obsegajoče le par strani, v katerih ne opisujejo bolezni, ker jih ne poznajo, ampak samo hvalijo sebe, tako, da so rojaki vsled tega popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni več ne Vedo, kam se obrniti in komu-verjeti.
To je povod vedno-naraščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom.
ZATORAJ ROJAKI SLOVENCI! Pazite, komu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino leJna:
Dr. E. C. COLLINS »Medica! Institute,
ker 011 jo edini, kateremu jo vsaka bolezen popolnoma in tnmeljlto znana ter edini more v resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsako bolezni, kakor: bolezni na' plučah, prsih, Želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, preblajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno pri javljanje, revmati-zem, giht, trganje in bolečine v kri/.u, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (hemoroide), uri/.o ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, po-lucijo, nasledku onanije (samoizrabljevanja), Šumenje in tok iz ušes, oglu^onje, vse bnlezni na ofrh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lisajf, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobol j, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici i. t. d., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sifilis kakor tudi vse tajno spolne bolezni moške In žens KO (Zdravljenje spolnih boleznij ostane popolnoma tajno.)
Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno knjigo ,,Zdravje", katero je napisal slavni Dr. E. C. Collins M. I. in katero dobi vsaki zastonj, ako pošlje nekoliko poštnih znamk ali mark za poštnino.)
O resnici se lahko vsak prepriča ako sr> snm pismeno obrne na katerepa koli ozdravljenih rojakov.
Aat. Ktapilf,
Spoštovani gospod In zdravnik Dr. ti. C. Collins
New York.
Leto je minilo, kar ste mi posijali Vaša zdravila, katera sem po Vašem navodilu porabil in se pojiolnoma ozdravil, da se še danes čutim popolnoma zdrave".«, 7\\ kar se Vam nešteto krat Zahvaljujem.
Z vsem spoštovanjem , Jakob /.agar, Box in, Delagua, Colo.
Slavni doktor Collin* M. I.
Vam naznanjam o bolezni mojega deteta, katero je popolnoma ozdravilo kar je Vaše druge medecine ponuealo, nobenih znakov bolezni ni več in noben mazulj se mu več ne izpusti. Sedaj j.; čisto popolnoma zdravo, toraj se Vam iskreno zahvalim za Vaš trud in zdi a vila ter Vam ostanem hvaležna Ivana Šume, Box 87, Fore t City, Pa.
\
Zlllomj l*oj«ll<t! zak j da bolujete in trpite? Vso vaSobolezni, hplenja in slabosti točno o i ite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste st: ri, 1 .ko dol^o traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite n.i sledeči naslov:
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute,
140 W. 34th St.,
New York, N. Y.
tr '
Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Za tiste, kateri želijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti. odnrt od 9 uro zjutraj do 6 ure popolndne. Ob nedeljih in praznikih od 10 ure dopoludne do I. popoludne.	_
\
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca sodovico mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82— 84 Fiak St, Tel. Canal 1405
Importiran tobak iz Btare domovine. V zalogi imam po 7, 8, KI in 17 kr,, kakor sport, sultan in dam-■ke cigarete. J. VOKOUN, 544 Blue Islnd Ave.
Slika predoouje zlato damsko uro (Gold filled.) JAMČI SE ZA 20 LET.
V naravni velikosti slike.
Kolesovje jo najboljši amoriški izdelek
-Elgin ali Waltham. <j* f A A A Te Trste ura stane le * * »"V
V obilo naroči«) se pri[x>roya vsem Slovencem in Ilrvatom dobro znani
Jacob Stonich,
72 E. Madison Nt.
Chicago, IU.
POROČNE SLIKE
izdeluje v najlepših pozicijah. Vsaku pedoba je lepo in naravno zgolovl jena. Vsakovrstne družinske indruštvene Blike v poljubni velikosti za nizko ceno. Tudi povečuje manjše slike v naravno velikost
The Reliable Photograph.
391—393 Blue Island A v«, vogal 14. Plača. CHICAOO, ILL. ESTABLISH 1883	PHONE CANAL 287
Niije podpisani priporočam Slovencem, Hrvatom in drugim bratom Slovanom svoj lepo urejeni
—SALOON—
x dvojijln kegljiščem in hiljar na razpolago.
Točim sveže pivo, domača in i m por t i rana vina, fine likerje in prodajam izvrstne smodke.
Prost prigrizek vedno na razpolago.
John Kumar,
na vogalu Laflin in 20 ulic« in Blue Island Ave. Chicago, 111.
Vsem rojakom priporočam svojo fino urejeno
na 257 ■ 1st Ave,Milwaukee, Wis.
Postrežba točna in solidna. Vsak potujoči Slovenec dobro do-
C. HOFBAUER.
N a z d a i rojaki!
Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo
urejeni
Salooir
Točiva vedno Bveže pivo in pri«, t ne druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Za obilen pesetse priporočava
brata KoŠiček 590 S. Centre lie. Chicigg, III.
GLAS SVOBODE
7
Mirko Vadjina
priporoča bratom Slovencem svojo BRIVNICO. 390 W. 18. St. Chicago.
Največja slovanska tvrdka
Emil Bachman,
680 So. Centre Ave. Chicago.
Izdeluje društvene znake, gum be. zastave in druge ptrebSoine.
5f
Pozor rojaki!!!
7k
Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v Bvojem novoureje-nim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače- "atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske smodke na razpolago. Vsaoo-mu t zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool talilo). Solidna postrežba zagotovljena.
Za obilen obisk se vljudno priporoča:
MOHOR MLADIC
617 S. Centre Aye. blizo 19 ulice Chicago, III.
itati	1	•	jjtat
H? T T *iT T*T T rir *t* VTTVtT T T T T|T
Jakob Dudenhoefor
VINOTRŽEC
339 Grave Street,
Milwaukee, Wisconsin.
Priporoča VNim slovenskim Halonom «voja izvrstna vina in likerje. Ima v zalogi tudi im-portlrana yinu likerje, kakor tudi laHtnega pridelka.
P.J.Dedrioh je pooblaščen sprejemati naročila in denar.
hiTfii a>rii.	itf^ifltf^Stf^jft
J ATLAS BREWING CO. L
sluje na dobrem glusu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAQER | MAQNET | GRANAT*
1
Ha/, v a/a pivo f steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne zabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Poštnim potom lahko vlagate denar.
Da zamoremo vslužitl tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potoni, VI lahko denar na vsaki pošli za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej.
Pišite po navodila na
SOUTS CHICAGO SAVINGS BANK
278—92nd Street	Chicago, HI.
Ja
ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU
se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno emerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodcc redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi
Trinerjevo zdravilno grenko vino,
ki pospešuje slast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v cisto kri, ki je glavni pogoj življenja.
Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši Čitatelji vedo, da |e edino pristno
Trinerjevo zdravilno, grenko vino
najboljše domaČe zdravilo in namizno vino na svetu.
Dober tek.	Močni živci.
Izbortto prebavljanje. ' Močne mišice. Trdno zdravje.	Dolgo življenje.
To ie zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite,^ odvzamete mnogo bolezni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepealo »n čistilca krvi, branite bolezni.	m m • *
POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete ^ uživati drugih opojnih in slabih pijač. ^ ^ ^
V LEKARNAH
V DOBRIH GOSTILNAH
Jože Triner
799 So. Ashland Ave..	CHICAGO, ILLINOIS.
Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet:
Trinerjev brinovec, slivovka, troplnjevec, konjak.
RAZNO.
Žrtve španske inkvizicije.
Inkvizicijo se opravljali v Španiji domin i kanci, ki so se imenoval; "bratje naše preljube Gospe". Kalko so te krvoločne kutarske zverine divjale, kaže isJedcča statistika: Od lota 1481. do 149s., ko je bil veliki inkvizitor Torkvemado, so živili sežgali 10,2jo oseb, 97,371 oseb jc inkvizicija obsodila na1 galeje aH v ječo; od !. 1498. do 1507. (vel. in-kvizitor De za) .so zažgali J592, obsodili pa 32,952 oseb; od 1. 1507. (Cisncro-.) so sežgali 3564, mučili in končno obsodili 48,059 oseb; od leta 1517 do 1521. ( A dri jati) so zažgali i<>2o, trpinčili in obsodili 21,835 oseb; od 1521 do 1538 so sežgali 2574, trpinčili in obsodili ]xi 16,731 o-d>; od 1538 do 1545 (Tabora) so zažgali 840, trpinčili in obsodili pa 6520 oseb; od 1545 do 1556 (Lojza. za vlade Karla V.) so sežgali 1320, trpinčili in obsotlili
(*xx) oseb. In tako se vivtijo te žalostne številke do leta 1808, tako da je bi.Ho od leta 1481. do 1801. sanut na Španskem vseh jezuitskih žrtev 340,921, kaj pa šele v ilrngih drž avail.
Ubogi papež.
Koliko miJjoivov dolarjev tr,i roma vsako leto v nikdar nenasičjeno rnavho papeža razglašajo'|>oamez-11 i, da celo klerikalni listi. Iti vender še upijejo "tibogi sveti oče, u-bogi jetnik".
1'verjeni smo, d« marsikateri bi prav rati menjal svojo življensko ulogo z 0110 rimskega papeža.
Kakor m' sedaj isliši je generalni vikar jezuitov pregovoril bivšo cesarico Evgenijo, da zapusti celo svoje na 250 miljonov kroai vredno premoženje pa<|>ežu. Cesarica je o-|x>roko vže izročila v roke jezuitov.
Talko znajo toraj papisti piskati na .-voje piščalke. V imenu1 papeža je prišel generalni vikar jezuitov do co-arice. da mu izroči celo svoje premoženje, za ubogega papeža — luunbukerja.
Nov ženski poklic.
V	Londonu je nas bal za ženske nov, dobro plačan ]>oklic, namreč jK»sel toaletnih in hišnih umetnic. Dame, ki nimajo dovolj lastnega •akusa •K&.-fcsk^t-e • in- ureditev -mojih, stanovanj, sc zatečejo jjoifvet k novim umetnicam. Te imajo svoje salone, pravzaprav atelijeje, kjet-sprejemajo in jx>iičujejo svoje kli-jentinje za (i.-k-r honorar. Salon je seveda spremi jen z vsemi predmeti, ki <-0 za tak (xni-k potrebni. Preden se nasvefcuje primerna frizura, se glava klijent nje v raznih legah in razsvetljavah preštudira. Za vzorec dobi klijentinja na dotični način počesano lasuljo s selx>j na dom.
Spalna bolezen.
Da preišče spalno bolezen, bo iz Nemčije odpo-lana državna ekspe-dicijn v vzliodno Afriko. Za to eks-pedicijo so i zračim jen; otroški do 120.000 mark. Te eksnedicijc se udeleži strokovnjak, kateri pozna, temeljito protozoične jxarasite, zdravnik, kateri [*>zna dobro vzhod-no-afričaii<ske rajzmere in bakterijo-log. kateri se izl>onio razume na bojišču proti kugam. Ostalega oso-bja se ne bo vzelo iz Nemčije, ampak izbiralo se bo med [*>tjo. Kot cilj 1k» služila nemškemu ozemlju bližnja angleška Uganda, kjer se nahaja vse polno slučajev te čudne bolezni. Ek špedicij a bo trajala približno poMrugo leto.
Zaljubljen teolog.
\ Bcrolintf je-teolog pl. Navrov-ski ustrelil svojo ljubico, hišno po-stestnico H. Holds, nato pa še sebe smrtno obstrelii.
Princ — socijdkst-
V	Bourbonu je bil princ Tarcn-ški kot radikalnosocijalistični poslanec izvoljen v poslansko zbornico.
Zmaga socijalistov na Dunaju. I Vi volitvah dne It. t. m. v dunajski občinski svet so socialni dc-mokratje obdržali svoje tri dosedanje mandate, na novo pa so si priborili štiri mandate.
Živeli zavedni Dunajski sodrugi. Od boja do zmage!
-i- - -
Bogasti*o jezuitov.
Po potresu v San Frančišku je svet zvedel, da imajo v tem mestu jezuit je {>alaČo, vredno 5 milijonov s krasnim pairkom in drugimi zemljišči. ki so tudi vredna 10 milijonov. A vkljub temu nadlegujejo prebivalstvo' neprenehoma s svojimi be raci jami.
■Xe/tavadna smrt otroka.
uletni Josip Morocco v Qradu na. < ioriškem se je igral z lovom na rilxvKo jc vtaknil malo ujeto rjbo med zol)c, (h bj jo usmrtil, mu je s|>olzla ribica v golt an ec in ga zadušila.
Xamesto hudiča zabodel psa.
Ko se je v Slov. goricah znani nemškutar Krautič vračal pretekli teden iz svinjske kujičije proti domu skozi Kaserjev gozd, pride za njim Koserjev veliki pes. Kratutič, malo dobre volje vsled popitnega alkohola, misli, da caplja za njim hudič, ki ga lx> v temnem gozdu zadavil. Misli bežati, a nesrcoat ali "hudič" je hotel, da se »podtakne in pade na tla, jk-s pa na njega. Da-si korenjak, da malo takih, s]/releti Krautiča groza in strali. začne vpiti in klicati na ix*moč. Ko se psa vendar otrese, beži dalje, po.% kateremu sc je ta gonja dopodla, pa za ujrn. Kmalu sta sj»et vkup, N':iTiš'ku'iar vpije, pfo>i, kolne, roti, a hudič noče bežati. V silnem strahu' jjotegne nož in ga zalxxle hudiču jkkI rebra. Zdaj ga je hudič pustil. Kraaitič vew prepaden in bled prisopiha domov, kjer pripoveduje, kako ga je napadal hudič in kako si je komaj rešil svojo črno dušo. Čez dva dni pa Koser na/j de svojega psa na]M)l' mrtvega in Krautič se zdaj 'boji, da bo moral za »voje junaštvo, ker je zabodel "hudiča/" plačati še kazen.
OIX >.\ 1A N J K A N J U Ž EN V AMERIKI.
Avstrijski časopisi pišejo:
"Ameriktainsko čaisopiisije se bavi prav pridno z vprašanjem, kako bode nastalo v Ameriki stališče, če bode tako nadalje kakor do sedaj trajaflb vseljevanje »neožeii jenih n>ož.
Pred kratkim je mefki francoski parobrod ;iri|>e£500 izseljencev. a od till ni bilo niti ene ženske.
Po celej Ameriki je v?e polno ženitovanjskili posredovalnic, katere za mastne zaslužke preskrbujejo svojim naročnikom neveste. Možje se kar trga/jo za iz tujine došle mladenke."
Namen tacega dopisovanja jc pač jaisoi.
Hoče se pribaviti v Ameriko ženske delavne moči s tem, da se možitve željnim deklet am obeta, dnJ bode* z ozirom "na pomarikanju nežnega sjK»la" kmalo prijadrale v zar konsko pristanišče.
Našemu cvropskeimii Čaisopi-ju pa moramo povedati, da jc vse to le izmišljeno in ne odgovarja resnici,
Ameiiki ne primankuje "mo-žitve1 željnih" deklet iti tudi možje sc ne "trgajo"' za nje.
Časi so vže davno minuli, ko je bilo na vzhodu: več možkih, kaikor žensk. Sedaj jc to nasprotno.
Več žensk se ne more omožiti, ker je manj možikcga nego ženskega spola, 111 tudi veselje do zakona jK>jenjt»je me<l mojkim svetom od dne do dne.	,
Namen gorimenovane objave {*a je : žensko delavsko moč pridobiti za Ameriko. Tu se potrebuje služkinj, ne pa žen za zakon in radi tega svarimo cel nežni spol, da se ne vsede na limairiee, ki jim jih izpostavlja razno podjetništvo po evropskih časopisih.
MATIJA KIRAR
(J OST IL XI ('A H
v Kenosha. Wis., 432 Middle S
80 priporoča rojakom za obisk Toči ilo.bro In sveže pivo. naravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke.
telefon štev.
8

a LAS SVOBOD®
Izgubljeni Bog.
Ponatis Iz Slovenskega naroda.
I.
Kaplan Peter svedrčaril je že skonatj dve leti v Moravski župniji. Pridobil si je bil v hipu ljubezen starih in mladih de vid,, in odkar je z ustanovitvijo prepotrebn<6ga kon-sumnega ' ilruštva pri laškem olju ceno za dva vinarja potisnil |xxl prejšnjo ceno, prikupil <s<e je pnatv izdatno vrlim katoliškim možem cele tare. Stari^župnik, kojega sta produ in kašelj le redkokdaj puščala iz sobe, izgubil je skoraj vso veljavo. Gospodu Petru je bilo to všeč, in prav spretno je vpletal v svojo govorico pomenljivo opazko, da je "gosjxxl" žv pm-tar, in da časi zahtevajo čilejših in bistrej-ših duhovnikov.
Konsunmo društvo pa je bilo glavno delo gospoda Petra; za to društvo je živel iu skrbel, m "kon-sutn" se jc |>eha'l iu trgal, dokler ni dospelo društvo do vrhunca polnosti, v kateri ga opazujemo bin-koŠtni ponedeljek leta i8<x)-
Tem občudovanja vrednejša pa je bila delavnost gos]KxI;i duhovnega pomočnika, ker ni imel od pričet ka nika-ke prave [xxlpore. Vsa župnija, ki je laškega olja itak malo potrebovala, je bila prepričana, da kon s umnega društva ni potreba. Ali kapelam Peter ni opešal v svojem naporu in naipel in napenjal se je, prav kakor da g« je obsenčil či-eti duh župnika Schweigerja, ki je prelival tedaj svoje laško olje še v RadOvi-škem župniščli, in ne [xj tolsti nadžupniji Leskovški.
Ko je bila konsumna ziadruga, ali kakor jo je krstilo Moravsko ljudstvo, kcmsumna, "zadrega" gotova, ter je bil gosjxxl Peter navo-zil v njo sladkorja in kmc, usnja in svilnatih rutic, železja in krtač, dobila se je tudi pripravna pomočnica. hi sicer v osobi Kruljačeve Urše, ki je bila z nekolikimi nesrečami prekoračila ograjo nekdanjega de vi št va .
Ker pišem romantično, ter je romantika jx> sodbi dr. Lampeta dandanes brez pomena, in brez vsacega vpliva, lahko povem, tla <s»e je šlo za otročeta, katerega mater so dobro poznali; o očetu pa se je govorilo to in ono, od i vedelo se je o njem za gotovo le toliko, da je vzeti ni mogel, ker ni služboval — v Južni Ameriki. To se reče, če se je res izdala papeževa enciklika. kakor je to trdil neki klerikalen nein-škli tisti
No pa ji ni mnogo škodilo, Urši Kruljačevi! Pila je tiste dni še vedno prcuv čedna ženska, dobro razvita na zgornjem telesu in tudi drugod ne napačna. "Gospodje" so jo radi imeli, tudi kaplanu Petru je padlo oko na njo, in vzel jo je za prodajwlko v svojo kotvsumno "zadrego". Sicer to ni bilo všeč neka-ternicam, ki bi bile tudi rade hodile na trg za našega Petra, pa so se kmalo pomirile. Naš Peter je znal z žensko govoriti, in kmalo je potolažil vsako telo, ki je pod krilom hodilo po fari Moravski.
In če je bil gospod Peter kako nedeljo, ali kak praznik v hitrici "pomečkal", kakor sc pravi, kršan-ski nauk, hitel je takoj v društveno prodajalnico. Z Uršo v družbi bilo ga je kaj lepo gledati za "pudel-noin". (iinljiv prizor! bi pisal "Slovenec"! Hvalila sta konsumno blago kakor rojena Žida; posebno pri svilnatih ruticah je bil Peter pravi mojster; če je le bilo mogoče, jo je obesil na dekleta, mej tem, ko je Urša hvalila fantom blago za »pod-* nje in gornje hlače, in druge jed-^nake potrebščine. Da v ift'iri I Peter in Urša sta se za "pudelnom" jedinila v krasno harmonijo; bila sta veličasten akord, ki je mogočno prikipel z gospodarsko organiziranih orgel naše ' katoliško narodne stranke! A gospod Peter je vedel tudi ceniti vrednost svoje konsum-ne tovari š ice. Ljudstvo, mesto da je po popohidanski božji službi o-pravilo še križe-v pot, kakor je bib prej Moravčanov navada, se je zateklo raje v Pet row kramarijo, kjer tso se posebno fantje z lačnimi
pogledi pasli ob tresočih se delih l'ršklilega gornjega telesa, mej tem ko so dekleta z vdano ]x>bož-nostjo visela na rožnocvetočem o-braru gospoda Petra.
Pri takih prilikah se je "ladel-ček" kuj »ruo napolnil z bakrenim, irebrnem in tudi papirnatim denarjem, tako da je velika zadbvolj-no>t čisto preplula gospoda Petra. In ponosno vsklilcnil:
"Dobro gre, Urša! — prav dobro!"
To rekši, je tlesknil z blagoslov* Ijeno roko Ivrvrijcičevi ]>o tistem kosu tek-s-a, na katerega'Se je brez dvoma spominjal Dobrcpoljški Jaklič. ko se mu je v povesti "pri Ko-Očkovih peč podirala". Prav res, tlesknil je gos|»d Peter vpričo zbranega ljudstva Uršo po ti-tem oddelku človeškega »telesa, ki ne nosi v spodobni družbi nikacega imena, ki pa ima vzlic temu za življenje večji pomeni od romanti-ke. kar čuti Dobrepoljsfei vrlina istotako dobro, kadar vtepa s pa'1-čico Dobrepoljski mladeži kršan-stvo in katoličam-tvo!
Pa menite, da mu je narod kaj tacegia) štel v zlo? Bog ne daj I Urša se je smejala, da se je na nji vse treslo, kar se je moglo tresti. In smejala -o se tudi dekleta in ženice in občna sodba je bila, da tako poljudnega in prijaznega gosjxxia Moravče še niso imele, kalrrv ga imajo v gospodu Petni.
Ko je Presvitli nekdaj birmoval v Moravčah, je odpadel debel žarek njegove posebne milosti na gospoda Petra. Pri mizi, kjer ;o Obedovali dekani, župniki in kapelani, je spregovoril Presvitli tudi o potrebi konsumnrh društev. Z jedrnato, a nrekrasTHo besedo je [»hvalil gospoda Petra, češ, da je ž njim nad vse zadovoljen, "ker deluje v narodu za narod, to se reče, za narod, iti sicer tako tiipešno!"'
Ravno t>a<krat pa se je v velikem palcu desne noge domačemu žitp-n ku gospodu Andreju zbudila pu-tika, da je hipoma občutil vse muke peklenske žerjavice. Od bolečin ga je pograbila nekaka togotfl, da se je spozabil iu spregovoril:
"Pa 1» treba, P res vitli, aluume od sedaj |x?učevati v dvojnem knjigovodstvu, v zakonih vatla/ in vage, ter sploh v krantariji, katero je ne* kdaj Gosjxxl pregnal iz svojega tempelj a!''
Presvitli je nervozno prevrgel dvakrat tja in sem rudečo kapico vrhu svoje gkuve, potem pa je z roko vsekal po mizi, da oo kupe in kupice na nji 4<ar zažvenketale.
"Gospodi Andrej", spregovoril je nemilostno, "zdi se mi, da ste že skoraj prestari. Mi smo proti ode-ruštvu ter liočemo |>omagati izi^tra-daneimt ljudstvu. Mi vemo, k?3»j je lakot!"
To rekši, zmetal si je na krožnik veliki dve rudečepikasti postrvi, ter jiih povžil z blagoslovljenim apeti-tom.
Prost Lambert, star nemŠkutar, ki je sedel tik škofa, pa je domačega župnika vpraša!: "llerr Pfarrer. kommt heute kein I los ant deu Tisch?"
Ko je na to druži«, izvedela, da pride tudi zajec na mizo, zasukal se je razgovor k drugim predmetom,
Ali gosjxxlu Petru je ostala hvala, gos|*>du Andreju pa putika v velikem palcu desne noge!
Pa vrnimo se k hinkoštnemu ponedeljku leta 1899. — (Daljo prlhodj
Ne trpite na revmatlzmu!
Drgnite boleča, otekla mesta 1
DR, RICHTER-JS7IM ANCHOR PAIN EXPELLERJEM
in iznenadeni bodeto nad prijetnim olajšanjem, kterega Vaui podeli	(3)
Spričevalo nekega duhovnika
Rov.H.\V.Preying nam pišo iz Hamel, 111. :"Ze 20 let vporab-Ijahi v inozemstvu in v tej'de-želi z izvrstnim vspehotn v slučajih revmatizma, protinu, pre hlajenja, bolečin v hrbtu in podobnih bolib Vas 'sijajni Anchor Pain, Expeller.bodem vedno rabil, 2oc in 50c, ■8» Pri vseli lekarnarjih k I A F. Ad. Richter & Co. >|f 21 T) 1 *earl at., New York.
HOJA KI
POZOR!
1000 mož potrebujeva v
—Silver Saloon—
461-463,-4th St. San Fran. Cal.
za piti fino Wieland-ovo pivo, kalifornijsko vino in najboljše žganje in kaditi najfinejše unijske suuxlke Prigrizek proBt in igralne mize na razpolago, Rojaki dobe hrano in stanovanje.
IJRATA JUDNICH,
Snu Hranclsco, Cal.
Članom s. n. p. jednote
na znanje.
Glavni odbor Slovenske Narodne Pod]X>rnc Jednote naptosuje s tem vse svoje člane, da izvolijo svoje certifikate (police) oddati tajnikom svojega društva, da potem glavni odbor izdela novim pra-vilani odgovarjajoče certifikate. Ako pa' je eden ali drugi član zgubil svoj stari ccrtifikat, naj 'se poda k notarju, da pred njim izjavi izgubo te listine, in da se na podlagi te izjave, katero se mora poslati Jednoti, proglasi zgubljena polica ne val javno. Vse to pa prosim, da zvrši hitro ko mogoče.
M. V. Konda, tajnik.
Telefon urada Main ay,
Telefon stanovanja
•J-J 8—Y.
Dr. F. E. Hicklin
La Salle, III.
Se priporoča tu živečim Slovanom. Urad ima nad Strauso-vo prodaj al uo.
Oidravljenje oči je moja pOHelmofit.
Vaclav Donat
izdeluje neopojne pijače — Hodovico In mineralno vodo.
516 W, II. St. Telefon, Canal 621)0
PRAVA POT DO DENARJA,
Hranite ga, ter vložite ga na zanesljivo banko, kjer bode varen.
Popolnoma zuneslivo vložen je v
INDUSTRIAL SAVINGS BANK 652 Blue Island Ave.
Ustanovljena 1890.
VSAKO SOBOTO ODPRTO 8 URE ZVEČER.
0 DO I
J
KWIIIUTJE.
mej Slovenci dobro znan. Izdeluje najlepše slike različnih velikosti po najnižjih cenah.
1841 Kuri id Ave.
CLEVELAND, 0.
©
-M • p«*
-C ©
rž
o
QC C3
S!
p x
o
-a: cd
o'
M
jO t.
S
o
-t-t
ca

• 2. S.

- cr A o
U5
O 1> i!
EE -S ®
as
o-
I)r. M. A. Weisskopf
Ave. Telefon Canal 476
Uradne ure: do 0. zjutraj od 1. do 2, in od 5.-6. popoldne
Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal.
0).
1 DR. WEISSKOPF jo Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte
torej Slovana v svojo korist.
- } ■


F. I. SKALA & C0.
320-322 W.I H.St.,prodaja prevoznih li«il»ov
« 'aj <$
'N 2 c
a 0	«
9.
• <i>	r
« b	i
c (S	t;
—« N	-z
t)	S
~	1
ri	05
ČEŠKA, SLOVANSKA BANKA.
Monjujo tuj denar, iztirja glavnice in preskrbuje vrednostne listino po celem svetu sosebno pa v Avstro-Ograki in Zdr državah. Sestav, lja plačilne in drugo pravne listine. Izterju-je dedšeine. Zatopstvo prekmonkih družb: Bremen Hamburg Rotterdam in francoske Črte.
To tvrdko zastopa tudi M. V. Konda v Chicago. 111. 660 Lfomis St, ter Be vabijo rojaki, da se zaupno na njega obrnejo.
£
'S 5 ge§
C+- >->l p
a
b a

/temu pustiš wl nevednih zolx>-zdravnikov izdirati sve^e, mo-gotv še ix)poIiičtiift zdrave zcl>e? Pusti si jih zaliti s zlatom ali Bro-brom, kar ti za vselej dobro in jx» najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Simonek
Zobozdravnik.
544 HU E ISLAND ATE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.
Colorado Slovi Po Svoji Rodovhosti
NAJUGODNEJŠA VOŽNJA V NJO JE
Denver &Bio Grande R.R.
vožnja predoeiva najlepši razgled.
Colorado je naj rodovi tnejša dežela pod soiucem, in nikdo naj ne zamudi prilike se tam nastaniti kot kmetovalec.
Pišite po vožne listke in pojasnila.
S. K. HOOPER, O. P. & T. A. R. C. NICHOL, (lenernI Agent Denver, Colo.	242 Clark Str., Chicago.
Znižane cene'za
Naseljence
Samo $2.00 Teč kot v 0110 stran za t je in nazaj.
Vsak torek (znižana cetiu $7.00) iz St. Paul, Minneapolis, in
DCLUTH. MINN., NORTH DAKOTA, MANITOBA, WESTERN ONTARIO IN ZAPADNO CANADO.
Vsaft prvi in tretji torek v februarju, Marcu, aprilu, maju, juniju, septembru, oktobru, in novembru v razne kruji v
MONTANO, IDAHO, ZAPADNI DEL OREGONA, VZHODNI DEL WASHINGTON A IN VSHODNO BRITISH COLUMBIA
Veliki Bevecozapad je kraj za vsacega. (Joto va letna z najboljšimi trgi, kjer se nahaja še veliko bogate zemlje po raznih o-krajili ix> primerno tiiaki ceni-
Za proste brošuro in informacije pišite na C, W. MOTT, Gen. Emigration Agent St Paul, Minu.	,
SPALNI VOZOVI ZA TURISTE NA
NORTHERN PACIFIC ŽELEZNICI
Ulede vožnje pa obrnite na A. M. CLELAND, .	C. A. MATHEWS,
lien. Passenger Agent, St. Paul, Minn.
208 S. Clark Street, Chicago, 111,
_
_
_______________
_________
_
_