199
Politični pregled.
Državni zbor. — V seji poslanske zbornice dne 10. junija interpelujejo posl. dr. Gross in tovariši vlado, da hitro preišče in poizve vzroke požara v pfibramskem rudniku in da rudnike preišče in potrebno vkrene za slučaj kakšne jednake nesreče. Posl. dr. Ebenhoch in tovariši stavijo nujni predlog za podporo po povodnji poškodovanim Gorenje-avstrijcem.    Posl. V. Pfeifer   in   tovariši   stavijo   naslednji
200
nujni predlog: Dne 30. in 31. maja t. 1. je več krajev črnomaljskega, novomeškega in krškega okraja zadela strašna toča, uničila sadje, vinske in poljske pridelke, vzela že itak revnemu prebivalstvu najpotrebnejši živež in setev ter provzročila veliko bedo. Predlagam torej: „Visoka zbornica naj sklene: C. kr. vlada se poživlja, da prej ko mogoče poizve, koliko škode je toča dne 30. in 31. maja naredila v dotičnih občinah črnomaljskega, krškega in novomeškega političnega okraja, ter na podlagi poizvedeb pomoči potrebnim občinam nakloni podpore iz državnega zaklada." Ko je posl. Pfeifer na to ta predlog na kratko a dobro utemeljil, odkazal se je budgetnemu odseku v poročanje. Na to pričelo se je nadaljevanje razprave o uredbi stavbenih obrtov. Posl. Telisze\vski pravi da je novi zakon izdelan le za bodočnost na potrebe sedanjosti se pa ne ozira, sicer je pa govornik za to, da stavbene obrte vravnajo deželni zbori. Vladni zastopnik Plappart zagovarja predlogo in mej drugim zatrjuje, da je edino sredstvo odpraviti nasprotstva mej posameznimi obrtovalci ta predloga. Posl. dr. Hoffmann-Wellenhof je za predlogo. Posl. dr. Engel povdarja razliko mej obrtniki na deželi in po mestih in želi, da bi se v zakonu oziralo tudi na različne trebe posameznih dežel. Posl. Wrabetz je tudi vnet za predlogo in povdarja, da so po njegovi sodbi stavbeni mojstri po deželi le mojstri-skaze. Posl. Rammer nasproti posl. Wrabetzu povdarja, da na deželi ni treba mojstrov, temveč, da zadostujejo navadni zidarji in tesarji. Na to se razprava prekine in seja zaključi.
Vrejenje valute. — Ogerski finančni minister je bil na Dunaji, da se je z avstrijskim finančnim ministrom posvetoval o nekaterih premembah valutnih predlog. V valutnem odseku avstrijske zbornice poslancev pa ne gre vse gladko. Jeden pot je že prišlo do tacega spora, da so konservativni poslanci odšli, ker so levičarji s pomočjo Poljakov sklenili, da se najprej reši predloga o posojilu. Vidi se, da levica le na to gleda, kako bi kapitalistom pripomogla do večjih koristi od valutnega vprašanja. Eelacija se ji zdi prenizka, ker bodo s tem škodovani bogatinje, ki premalo dobe v zlatu za sedanje goldinarje. Posebno pa priganja, da se hitro začne plačevati v zlatu, da bi židje mogli napraviti ugodno kupčijo z zlatom. Konservativcem je treba torej največje previdnosti, da jih levičarji s kakimi zvitimi predlogi ne preslepe!
Mlado- in Staročehi. — Na nedeljo so Staročehi bili napovedali shod v Kolinu, Mladočehi pa v Nemškem Brodu. V Kolinu je mladočeški poslanec dr. Sil nabral več fantov, šel ž njimi v gostilnico, kjer je imel biti shod. Zaseli so vse prostore, tako da bi zborovalci ne bili imeli več prostora. Shod se je pa potem vršil v drugi gostilni. Pa tudi v to je dr. Sil pripeljal svojo gardo, da bi razsajala. Žandarmerija je razgrajalcem vhod zabranila, ker je bil zbor le za člane političnega društva in vpeljane goste. Iz uredništva mlado-češkega in dveh druzih hiš so pa Mladočehi bili razobesili črne robce in umazane vreče  na   metlah.    Posebne časti tako
v
postopanje dr. Šilu in njegovim somišljenikom pač ne dela. Na shodu sta dr. Začek, knez Schwarzenberg razkladala, da sedaj ni pravi čas za to, da bi se spravljalo češko državno pravo na dnevni red; Zeithammer je jako priporočal sporazum-Ijenje vseh čeških strank. V Nemškem Brodu je pa dr. Gregr pripovedoval, da so Ogri svojo državo s tem dosegli, da niso hoteli dajati vojaških novincev in plačevati davkov in indi-rektno priporočal, da naj Čehi ravno tako delajo. Vladni komisar je na to shod razpustil. Pri tem shodu je bil tudi isterski poslanec Spinčič. Gregrov govor pač najbolje dokazuje, da so Mladočehi zgubili vse upanje, da bi po parlamentarnem potu kaj dosegli, ko se priporočajo tako skrajno sredstvo, katero bi pa tudi pri sedanjih razmerah nič ne pomagalo, einveč   le   narod v bedo pahnilo.    Pač prezgodaj   so   se   tisti
veselili,  ki so mislili, da uspehi Mladočehov prineso   za   češki narod in avstrijske slovane zlate čase.
Budimpešta. — Cesar je privoli1, da se bode Budimpešta imenovala prestolno mesto in bode torej jednako z Dunajem. Madjari se nadejajo, da sedaj v kratkem dobe svoj poseben dvor. Le to jih jezi, da skupna vojska bolj Čisla skupno državo nego Ogersko. Pri slavnosti v Budimpešti so namreč zopet v veliko j^zo Madjarov z vojaških poslopij visele cesarske zastave.
Italija. — Zbornica dovolila je šestmesečni budgetni provizorij z 261 zoper 189 glasov in si je tako Giolittijevo ministerstvo priborilo prvi vspeh. Eazprava o budgetu bila je jako burna in je veliko poslancev prav pošteno prijemalo ministerstvo in ugovarjalo vsprejetju budgeta, doČim se skoro nihče ni oglasil, da bi bil zagovarjal ministerstvo in govoril za budget. Da je bil izid glasovanja tak, pripisovati je le okoliščini, ker je večina poslancev izprevidela, v kakem kritičnem položaju je ministerstvo in država in ker bi se bile sicer provzročile nove škodonosne zmešnjave za državo.
Nemčija in Rusija. — O sestanku nemškega cesarja in ruskega carja v Kielu polnijo že par dnij vsi večji časniki svoja predala in izvajajo iz njega te in one posledice. Gotovi časniki zatrjujejo, da je ta sestanek prevelike važnosti za prijazne odnošaje mej Nemčijo in Rusijo in nekako poroštvo za nadaljni mir, drugi pa zopet temu oporekajo in pišejo, da je bil ta sestanek zgolj prijateljski in da se vladarja o politiki še niti razgovarjala nista. Res je, da ni niti car v svoji na-pitnici na cesarja in niti cesar v svoji napitnici na carja na-glaŠal posebne politiške zveze in posebnih na novo se pri-pravljajočih odnošajev mej obema državama, vender pa se iz obeh ogovorov razvidi, da hočeta oba vladarja tirati staro politiko in kolikor mogoče prijateljsko postopati v obrano blago-nosnega miru.    ¦
Francija in Rusija. — Vsi listi vprek posebno pa nemški bavijo se z dogodki pri veliki slavnosti v Nancy-ju. Kakor znano počastil je to ob nemški meji napravljeno telo-vadsko slavnost tudi ruski veliki knez Konstantin. Ravno v času pa, ko je bila slavnost v Nancvju bil je sestanek nemškega in ruskega vladarja v Kielu Da je Konstantin na željo carjevo bil navzoč pri slavnosti in je obiskal Carnota, to je zdaj dognano. In ravno iz te okoliščine izvajajo časopisi posledico, da je ruskemu carju veliko na tem, da se ne bi Francozom zameril in da je zato naročil Konstantinu posetiti slavnost v Nancvju, da bi tako kolikor možno razveljavil sočasni svoj sestanek z nemškim cesarjem v Kielu Razvidi se torej iz tega, da car ni odločno naklonjen nobeni državi, da tira bolj konservativno politiko, in gleda na to, da bi se nobenemu ne zameril. Glede Alzacije in Lotaringije se je baje car izrazil, kar pa ni prav verjetno, da bi Rusija Francije prav nič ne podpirala v slučaji kake vojne proti Nemčiji. Nemcem seveda bi bilo tako postopanje od strani Rusov po-všeči, vendar pa poset Konstantinov v Nancvju in to na željo carjevo, jasno kaže, da so Rusiji všeč dobre razmere s Francijo, kaj bi bilo pa v slučaji vojne za Alzacijo in Lotaringijo o tem ne more zdaj nikdo prerokovati. V francoski zbornici mislijo menda na dnevni red spraviti rusko-francosko zvezo, če je taka zveza oficijelno izpeljiva, to pokazala bo prihodnjost.
Amerika. — Pri imenovanji republikanskega kandidata za predsednikaZjedinjenih držav izbran je bil zopet dosedanji predsednik Harrison. Že pri prvem glasovanji dobil je 535 glasov dočim jih je dobil bivši državni tajnik Blaine le 182. Predsednik shodu je po izidu tega glasovanja predlagal, da je Harrisona jednoglasno proglasiti kandidatom, čemur je zbor pritrdil. Blaine je torej podlegel vkljub temu, da so njegovi pristaši računali na gotovo zmago. Pri volitvah, ki se bodo vršile meseca novembra izvoljen bo predsednikom najbrž zopet Harrison.
201
Za Evropo je zlo vse edno, ako je voljen Blaine ali Harrison. Oba sta interesom evropejske trgovinske politike nasprotna in na zboljšanje teh razmer bi bilo le upati, ako bi pri volitvah podlegla republikanska stranka, torej Harrison in Blaine in bi zmagala demokratska stranka in bi bil izvoljen Cleveland. Toda to se ne bo zgodilo, ker republikanci imajo več zaslombe v državi, nego demokratje.