TE D N I K
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
Leto xxv. 6t. 38	Ptuj, 5. oktobra 1972	Cena 1 din
Samoupravni odnosi na rešetu
v torek 26. septembra 1972 je
bila skupna seja komi teja občinski
konference ZKS in predsedstva
občinskega sveta ZSS Ptuj; na njej
pa so sodelovali tudi člani komisij
za idejna, samoupravna in
ekonomska vprašanja pri obeh
občinskih forumih. Obravnavali so
anahzo samoupravnih odnosov v
delovnih organizacijah, ki jo je
pripravil sekretar komiteja občinske
konference ZKS Ptuj - Franc
TETICKOVIC, na osnovi obširnega
vprašalnika, ki ga je izpolnilo 70
delovnih organizacij v občini.
Analiza obsega 5 poglavij, s
skupno 53 strani besedila, tabel in
statističnih prikazov. Prvo poglavje
obsega podatke o številu zaposlenih,
o problemih fluktuacije delavcev in
o pogojih delovanja družbenopoli-
tičnih organizacij v delovnih
organizacijah ter pregled samouprav-
nih aktov, kijih imajo v posameznih
delovnih kolektivih. Podatki o tem
so nepopolni, ker so v nekaterih
delovnih organizacijah navedli vse
samoupravne akte, nekatere pa
samo tiste, ki so jih že uskladili z
ustavnimi dopolnili.
Najobsežnejše je drugo poglavje,
ki prikazuje samoupravne oblike in
zastopanost delavcev v neposrednem
odločanju. Navedene so primerjave
strukture delavskih svetov in
kolektivno izvršilnih organov od leta
1964 dalje, iz katerih je razvidno, da
je število delavcev, žensk in mladine,
razen nekaj izjem, v stalnem
upadanju. Posebej je v tem poglavju
prikazano uveljavljanje ustavnih
dopolnil v praksi samoupravnih
organov, povezanost teh organov s
člani kolektivov - volilci; pojavi
samovolje posameznikov ali skupin;
mandatna doba samoupravnih
organov in vodilnih delavcev, oblike
informiranja delavcev in njihovo
družbenoekonomsko izobraževanje.
Tretje poglavje obsega delitev
dohodka, osebnih dohodkov in
uresničevanje samoupravnih spora-
zumov. Prikazan je način nagrajeva-
nja v delovnih organizacijah,
razmerja med osebnimi dohodki, ki
so v poprečju 1 proti 4; le v eni
delovni organizaciji je razmerje med
najnižjim in najvišjim osebnim
dohodkom 1 proti 10. Tudi podatki
o uresničevanju samoupravnih
sporazumov kažejo, da so nekateri
vodilni delavci v posameznih
delovnih organizacijah precej preseg-
|i višino osebnega dohodka, ki jim je
oil določen s samoupravnim
sporazumom. Posebej je v tem
poglavju obravnavano nadurno delo,
Zaposlovanje upokojencev in hono-
rarnih sodelavcev.
Četrto poglavje obsega vprašanja
^drov in štipendiranja, povezano z
delovanjem kadrovskih služb v
delovnih organizacijah, prikazom
potreb po kadrih in o možnosti
formiranja enotnega štipendijskega
sklada v občini.
Zadnje poglavje, ki pa je za
vsakega delovnega človeka najpo-
membnejše, obravnava stanovanjska
vprašanja. Obravnava sedanje stanje
in nazadovanje gradnje družbenih«
stanovanj, kreditiranje individualne
stanovanjske gradnje, možnosti
združevanja sredstev za gradnjo
stanovanj, novo politiko na tem
področju in potrebe po stanovanjih.
V zvezi s tem naj navedemo samo
podatek, da že sedaj manjka v
občini 762 stanovanj, v naslednjem
petletnem obdobju pa bodo te
potrebe narasle na 2.484 stanovanj.
Za primerjavo podatek, da je v
zadnjih 5 letih bilo v ptujski občini
zgrajenih 197 družbenih in 549
zasebnih stanovanj. Ce hočemo
zadostiti najnujnejšim potrebam, bi
morali v naslednjih petih letih
zgraditi trikrat več stanovanj kot
doslej.
Oba družbeno-politična foruma
sta na skupni seji ugotovila, da
podatki in ugotovitve v analizi niso
spodbudni, vendar so realen odraz
dejanskega stanja v delovnih
organizacijah in v občini. Skupna
ugotovitev je tudi bila, da bo vsako
poglavje v analizi zahtevalo še
posebne poglobljene preučitve, ker
bi le tako lahko začrtali jasno in
učinkovito politiko za njihovo
uspešno reševanje v občini.
O vseh teh problemih bodo
podrobneje razpravljali na 1.
konferenci Zveze sindikatov občine
Ptuj, ki bo jutri, 6, oktobra v
Narodnem domu. Na skupni seji so
analizo le verificirali kot osnovno
gradivo za razpravo na konferenci
sindikatov.
F. Fideršek
Aktiv komunistov - delavcev
Komite občinske konference ZKS
Ptuj je na razširjeni seji, 26.
septembra 1972 s posebnim skle-
pom ustanovil aktiv komunistov-
delavcev za območje občine Ptuj.
Aktiv ni organizacijska oblika,
temveč le metoda dela komiteja in
občinske konference ZKS. Ustano-
vili so ga z namenom, da bi se o vseh
vprašanjih, ki jih bodo obravnavali v
občinski konferenci ZKS predhod-
no posvetovali s komunisti -
neposrednimi proizvajalci, z njiho-
vimi pogledi, mnenji in stališči pa se
morajo organi občinske konference
ZKS obvezno seznaniti.
S tem sklepom je komite uresničil
eno od nalog iz akcijskega programa
II. konference ZKJ in seje CK ZKS,
ki sta izrecno postavila, da je treba
zagotoviti večji vpliv komunistov iz
neposredne proizvodnje na obliko-
vanje sklepov in stališč, ki jih
sprejemajo občinske organizacije
ZKS. Podatki zadnjih nekaj let
kažejo, da je v samoupravnih
organih, v občinskih skupščinah, v
vodstvih družbeno-političnih organi-
zacij, tudi v vodstvih občinskih
organizacij ZKS vse manjša
zastopanost delavcev iz neposredne
proizvodnje. Tako imajo delavci
tudi vse manj možnosti, da tam, kjer
se oblikujejo stališča in sklepi,
povedo svoje mnenje. Na ta pojav je
II. konferenca ZK Jugoslavije resno
opozorila in sprejela vrsto stališč -
za odpravo tega socialističnemu
družbenemu razvoju nezdravega
pojava. Z uveljavljanjem prve faze
ustavnih sprememb, predvsem pa z
drugo fazo, ki je na vidiku, se bo
uve^avil vpliv delavcev na področjih
širše družbene dejavnosti in pri
odločanju. ZK je avantgarda
delavskega razreda, je organizacija
najosveščenejšega dela delavskega
razreda, zato se mora odločno
zavzeti za večjo družbeno vlogo
neposrednih proizvajalcev.
Aktiv komunistov-delavcev ptuj-
ske občine bo štel 85 članov, to je
enako kot občinska konferenca
ZKS. Vanj bodo delegirale po enega
člana vse tiste organizacije ZKS v
podjetjih in krajevnih skupnostih, ki
povezujejo do 4 komuniste-delav-
ce; organizacije ZKS, ki povezujejo
več delavcev pa bodo delegirale v
občinski aktiv tudi do 10
delavcev-komunistov. To nalogo
bodo morale organizacije ZKS
opraviti do 15. oktobra letos.
Mandatna doba članov aktiva
komunistov-delavcev bo trajala 1
leto, to je do konca mandatne dobe
občinske konference ZKS sedanjega
sklica; v bodoče pa bi naj mandatna
doba aktiva bila izenačena z
mandatno dobo občinske konferen-
ce ZKS, to je 2 leti. Aktiv bo iz
svojih vrst izvolil sekretarja, ki bo
vodil sestanke in povezoval delo
aktiva s komitejem občinske
konference ZKS.
Pri nekaterih, tudi vodilnih članih
ZK, se porajajo pomisleki proti
formiranju in delovanju takega
aktiva, češ, da s tem ustvarjamo
nekako partijo v partiji. Tem je
treba odločno povedati, da ne gre za
organizacijsko obUko, temveč le za
metodo dela občinske organizacije
ZKS. Gre za to, da se vsa stališča, ki
jih bodo sprejemali v občinski
konferenci ZKS in v njenih organih,
prej preverijo neposredno z delavci
iz proizvodnje, da bodo oni sami
povedali ali so tista stahšča tudi
resnično stališča delavcev, ali so v
skladu z interesi delavskega razreda
in delovnih ljudi.
To bo ena od metod dela
občinske organizacije ZKS. V aktiv
bodo organizacije ZKS delegirale
tiste člane ZK-delavce, pa tudi
tehnike in inženirje, ki neposredno
delajo v proizvodnji in ki niso
vključeni v vodstvih raznih
samoupravnih, družbenih in politič-
nih organov. Ob razviti tehnologiji
in avtomatizaciji proizvodnje je
često težko ločiti delo ehnika od
dela kvalificiranega delavca, če oba
delata v neposredni proizvodnji.
V organizacijah ZKS v podjetjih
se aktivi komunistov-delavcev ne
bodo ustanavljali, ker za to ni
nobene potrebe. Organizacija ZKS v
podjetju mora biti kot celota
neposredno povezana z delavci, ne
samo s člani ZK, ampak z vsemi
delavci v delovni organizaciji i n
zastopati njihove interese. Najti pa
je bilo treba tudi obliko, da se ti
interesi uveljavljajo tudi v občin-
skem merilu; ta oblika pa je
trenutno - aktiv delavcev
komunistov, da bodo lahko v tem
aktivu delavci neovirano od
kogarkoli, brez pritiskov in
ženiranja odkrito povedali svoje
mnenje.
F. Fideršek
USTANAVLJANJE TOZD V
BISTRIŠKI OBCINI
Na območju občine Slov. Bistrica
obstajajo za ustanovitev temeljnih
organizacij združenega dela široke
možnosti. To so pred kratkim ugo-
tavljali tudi v svetu za gospodarstvo
pri občinski skupščini, ko so pregle-
dali trenutno stanje delovnih organi-
zacij.
V	občini Slov. Bistrica trenutno
deluje 13 delovnih organizacij in 36
obratov, katerih sedež je zunaj obči-
ne. Največ jih je na območju občin
Maribor, Ptuj in Slov. Konjice.
V	tem okviru ugotavljajo, da bi
bilo možno v štirih matičnih delov-
nih organizacijah ustanoviti 10 te-
meljnih organizacij združenega dela,
medtem ko po dosedanjih ugotovit-
vah manjše delovne organizacije za
takšno obliko organizacije še niso
pokazale večjega zanimanja.
Dokončne odločitve o oblikova-
nju TOZD na območju občine na-
meravajo sprejeti do konca letošnje-
ga leta.	V. H.
VREME
do nedelje 15. oktobra 1972
Mlaj bo v soboto, 7. oktobra
ob 9.08 uri.
Napoved: do konca tega
tedna bo suho in postopoma
toplejše. Nekako v soboto ali v
nedeljo bo prehod na poslabša-
nje vremena. Zadnje tri dni
prihodnjega tedna bo lepo
vreme.
ALOJZ CESTNIK
2 stran
TEDNIK — ČETRTEK, 5. oktobra 19,j
Kajenje in zdravje
Vsako leto organizira Rdeči križ
teden boja proti tuberkulozi. Letos
je ta teden posvečen kajenju - raz-
vadi, ki ima želo škodljive posledice
za naše zdravje.
Po vsem svetu je mnogo kadilcev,
njihovo število pa še vedno raste. Ali
je mogoče, da tako veliko število
ljudi ne ravna pravilno? Zakaj ne bi
kadili? Zakaj ste vi začeli kaditi?
Mogoče kar tako „spotoma". S
prvo cigareto ste postni odrasli. Ho-
teli ste postati podobni ostalim. Mo-
goče tudi zato, da bi bili podobni
nekemu svojemu idealu? Mogoče
ste s tem hoteli postati član neke
druščine. S kajenjem ste začeli torej
brez kakega resnega vzroka. Prva ci-
gareta vam zanesljivo ni prijala, tudi
poznejše kajenje vam je povzročalo
marsikakšno nevšečnost. Zakaj po
vseh začetnih težavah niste takoj
prenehali s kajenjem? Verjetno ni-
ste hoteli v očeh svojih vrstnikov iz-
pasti „slabič". Ko ste pozneje mo-
goče poskušali prenehati pa ni več
bilo mogoče, ker je ta razvada po-
stala za vas globoka potreba, razva-
da, ki vas ima sedaj v oblasti.
Poglejmo, kaj vse najdemo v dimu
brez katerega „ne morete? ". Danes
poznamo že mnogo raznih kemičnih
snovi, ki so izolirane iz cigaretnega
dima. Razdelimo jih lahko v štiri
skupine:
1.	Nikotin in njemu podobne snovi,
2.	Dražeči plini in pare,
3.	Ogljikov monoksid in cianovodi-
kova kislina,
4.	Rakotvorne snovi.
Manjše doze nikotina vzbuijajo,
večje pa omrtvijo delovanje osred-
njega živčnega sistema. To lastnost
nikotina izkorišča tobačna industri-
ja s svojo reklamo („Ce ste utrujeni
- cigareto, da vas poživi, če ste
živčni - cigareto, da vas pomiri.")
Nikoli pa v reklamah ne zasledimo
dejstva, da je nikotin eden od naj-
močnejših strupov, ki jih poznamo
in da precej tega strupa zasledimo v
tobaku. Pet srednje močnih cigaret
vsebuje smrtno dozo nikotina, ven-
dar pa kadilec ne umre, četudi po-
kadi dosti več cipret. Ves nikotin iz
cigarete ne preide v organizem. Z
dvajsetimi cigaretami kadilec vnese v
svoj organizem smrtno dozo nikoti-
na, vendar ne umre, ker vnaša to do-
zo 12 ali več ur in ne naenkrat.
Organizem kadilca pa se na niko-
tin sčasoma tudi navadi ter ga dosti
boljše prenaša kot nekadilec.
Nikotin povzroča številna obole-
nja, predvsem srca in ožilja.
Danes poznamo nad 70 raznih bo-
lezni, ki imajo nepsredno zvezo s ka-
jenjem. Večina od njih so resne bo-
lezni, ki povzročajo trajno invalid-
nost ah pa skrajšanje življenja.
Kadilec ima 10 krat večjo mož-
nost, da zboh za pljučnim rakom
kot nekadilec, pri strastnih kadilcih
pa se ta možnost zviša za 20 krat.
Strastni kadilec imajo 12 krat večjo
možnost, da jih bo zadela srčna kap
kot nekadilci. Kadilci tudi prej zbo-
lijo za rakom grla, za kroničnim
bronhitisom in emfizemom, za rano
na želodcu itd., kot pa nekadilci.
V zadnjem času tudi vedno več
žensk kadi. Mnoge žene hočejo s
tem najbrže dokazati enakopravnost
z moškimi. Prav žene bi pa morale
vedeti, da njim kajenje škoduje bolj
kot moškim. Vegetativni živčni si-
stem žene reagira mnogo bolj na ni-
kotin, kot pa organizem moškega.
Pri kadilkah najdemo tudi mnogo
več hormonalnih motenj kot pri ne-
kadilkah. Bodoče matere s kajenjem
ogrožajo zdravje in življenje svojih
še nerojenih otrok. Nikotin prehaja
skozi materino mleko in zastruplja
dojenčka.
Marsikateri kadilec se mogoče
strinja z vedno številnejšimi dokazi
o škodljivosti kajenja, vendar se pa
bo istočasno tolažil s tem, da naj-
brže ravno on ni tisti, ki je ogrožen
od težjih posledic te razvade.
Kadilec, ki misli, da je „imun" za
raka ali srčno kap pa mora priznati,
da ga vsako jutro muči kašelj, ki pa
že lahko naznanja kronično vnetje
sapnikovih vej, emfizem, pljučnega
raka ali pa bolezen srca. Priznali bo-
ste, da izbira med neštetim ni pre-
več lepa.
Zakaj kadilec kašlja?
Vsaka površinska celica v bron-
hialnem sistemu ima okrog 20 dla-
čic, ki stalno valovijo in iz dihalnega
sistema odpljavljajo vse škodljive
snovi. Ce se delovanje teh dlačic po-
škoduje, se v dihalnih organih nabira
vedno več sluzi in škodljivih snovi.
Organizem poskuša s hudim kašljem
te snovi odpraviti in zaščititi pljuča.
Laboratorijske preiskave so doka-
zale, da dva cigaretna „dima"
zmanjšata delovanje teh dlačic za
eno polovico, štirje „dimi" pa jih že
popolnoma ustavijo, kadilec pa mo
ra stalno kašljati, da bi s kašljem od
stranil škodljive snovi. S kroničnin:
kašljem, z vnetim grlom in z ne
ugodnim okusom v grlu pa ne more-
te imeti občutka, da ste zdravi.
Predlagam, da kadilci zamenjajo
cigareto s svežim zrakom, polnim ki-
sika, brez katerega ne moremo ži-
veti. S kanjenjem vnašate v svoja
pljuča gosto zaveso sluzi, nikotinske
naslage in katrana ter tako onemo-
gočate prehod kisika iz zraka v kri.
Ni čudno, da ste utrujeni, brez volje
in da vaše fizične moči upadajo.
Vsi vemo, da brez kisika ne more-
mo živeti. Dobro bi bilo spomniti na
to, da je ena petina zraka kisik in da
dve tretjini teže našega telesa pred-
stavlja kisik. Ce možgani v času od
4-5 minut ne dobijo kisika, pride
do nepopravljivega uničenja tega
važnega organa.
Vse kar onemogoča zadostno pre-
skrbo organizma s kisikom, ogroža
naše zdravje. Prav to važno preskrbo
pa ovira kajenje in sicer na več nači-
nov. Enega smo že navedli (čezmer-
no nabiranje sluzi v dihalnem siste-
mu onemogoča stik zraka in krvi v
pljučih).
Cigaretni dim poleg drugih snovi
vsebuje tudi ogljikov dvokis, to je
škodljivi phn, ki se tristrokrat hitre-
je veže v krvi in to na istem mestu,
kjer bi se moral vezati kisik. Zato
vsebuje kadilčeva kri manj kisika.
Nikotin zožuje krvne žile in tako
v kadilčeve organe priteka manj
krvi, ki je že manj bogata s kisikom.
Izbirati morate torej med zdrav-
jem in kajenjem.
Boljše je biti zdrav, kot pa bolan
od želje po cigareti.
Nihče vas ne more prisiliti, da bi
prenehali s kajenjem, sami se morate
odločiti za zdravo življenje, za osvo-
boditev od vsega, kar vas zasužnjuje,
predvsem od tobaka.
Dr. M. R.
Nov volilni sistem
Spremembe, ki so že izvršene v
političnem sistemu z ustavnimi
spremembami ali s tistimi, ki še
pridejo, bodo pomenile velike
spremembe v volilnem sistemu, po
katerem bi naj bile volitve v
naslednjem letu. Pri ustvarjanju
novega voUbiega sistema so sodelo-
vali zvezni repubhški in pokrajinski
organi, politične organizacije in
institucije. Pomen in obseg dela, ki
ga je treba opraviti pri pripravi in
izvedbi novega volilnega sistema in
volilnega zakona bo lahko vzrok, da
bi volitve prihodnje leto pomaknili
odjpomladi na jesen.
Ze prve razprave so pokazale
temeljno smer. Volitve morajo biti v
naših pogojih pomemben dejavnik v
nadaljnjem razvoju samoupravnih
družtenih odnosov in političnega
sistema.
IZHODIŠČA
Ce je beseda o izhodiščih in ciljih
volilnega sistema, je treba podčrtati
štiri temeljna načela: prilaganjanje
razvoja volilnega sistema; zagotovi-
tev in krepitev neposrednih zvez
predstavniških teles z samoupravno
družbeno bazo; zagotovitev realnej-
šega izraza družbene strukture v
volilnem procesu in sestavu skup-
ščin; graditev demokratičnega volil-
nega procesa in sistema, v katerem
bo onemogočena privatizacija voli-
tev s strani posameznika, skupine ali
foruma.
V vsem tem se pojavlja delegatsko
načelo, ki zahteva, da se najdejo in
izdelajo ustrezni postopki v volil-
nem procesu.
PRECEJ ISKANJA
Ce je beseda o dosedanjem
izgrajevanju volilnega sistema je
treba povedati, da je bilo precej
iskanja. Treba je bilo poiskati
rešitve, čeprav ni bilo ustreznega
volilnega sistema. V našem volilnem
sistemu je še mnogo protislovij, na
primer: med posrednimi in neposre-
dnimi volitvami; med proklamirano
in dejansko vlogo skupščin v
pohtičnem sistemu itd. Ta in druga
vprašanja je treba temeljito razmo-
triti in ugotoviti, ali je treba do
temeljev spremeniti volilni sistem ali
zopet samo dopolnjevati in poprav-
ljati.
ZBORI VOLILCEV - FOR-
MALNOST?
Izkušnje z volitev v letu 1969
govorijo, da so biU zbori volilcev po
kandidacijskih konferencah SZDL
najpogosteje le formalnost. Med
kandidacijskimi konferencami in
zbori vohlcev je bilo premalo časa,
da bi lahko zbori kaj spremenili.
Ponekod so opozarjali na razlike
med »uradnimi" kandidati s kandi-
dacijskih konferenc in neuradnimi z
zborov vohlcev. Glede na to so se
pojavih predlogi, da bi kandidacijske
konference obdržali za določene
terene, interesne skupnosti ali
področje združenega dela. Ce pa
želimo čim večje sodelovanje
državljanov v kandidacijskem po-
stopku, je treba dati zborom
volilcev večji pomen. Tu navajajo
primer iz Hrvatske, kjer so
kandidacijske konference predlagale
kandidate za poslance sabora, zbori
pa so jih določali.
Delegatski sistem zahteva nove
rešitve v postopku kandidiranja in
vohtev delegatov in delegacij.
Istočasno bomo dobih odgovor na
nekatera sedaj odprta vprašanja: ali
stalen ah spremenljiv sestav delega-
cij, ah teritorialni ali funkcionalni
princip vohtev, dolgost mandata in
značaj delegacije, posredni ali
neposredni zbori itd.
SM
Prva jesenska seja
so Slovenska Bistrica
Po trimesečnem premoru je bila v
petek polovica" 25. seje obeh
zborov Skupščine občine Slov.
Bistrica. „Polovica" zato, ker
Skupščina po odmoru ob 12. uri ni
mogla nadaljevati dela zaradi ne-
sklepčnosti. Tako ji je ostalo za
prihodnjo sejo točno polovica
predvidenega dnevnega reda in vse
najnujnejše zadeve, o katerih bi
morala sklepati.
Disciplinirani odborniki, ki v
odmoru niso zapustiU seje (predtem
je predsednik že opozoril ne mejo
sklepčnosti) zato niso mogli raz-
pravljati o rebalansu prorač^una,
poslušati informacije o poplavah v
občini, potrditi novih precej višjih
cen vode, sprejeti odloka o
zazidalnih načrtih, odloka o ustano-
vitvi sklada za odpravo posledic po
elementarnih nezgodah, sklepati o
poslovnem času v gostinstvu itd.,
skratka, ostale so nujne zadeve
nesprejete.
Sicer pa je Skupščina največ časa
porabila za prvo delovno točko
dnevnega reda, ta je bila „'T)rašanja
odbornikov". Za razliko od prejš-
njih sej, se je ta točka uvrstila na
začetek seje, tako, da za odgovore
in vprašanja ni zmanjkalo časa.
Največ vprašanj so imeh odborniki s
področja, komunale in kmetijstva
Na seji so dobih tudi vsi odgovore, s
katerimi so bih zadovoljni.
V osrednji točki dnevnega reda so
odborniki soglašali z združitvijo
zdravstvenega zavarovanja kmetov z
zdravstvenim zavarovanjem delav-
cev. Ob sprejemanju tega sklepa pa
so priporočali Zdravstvenemu domu
Maribor, da v Slov. Bistrici čimprej
uvede stalno popoldansko zdravstve-
no službo (poleg dežurstva) in
zaposli manjkajočega zdravnika v
Slov. Bistrici in Poljčanah. O
združitvi zavarovanja bomo še
posebej poročali.
Skupščina je razpravljala o delu
dispanzerja za šolske otroke in
mladino, za katerega je smatrala, da
je šele na začetku poti ter, da bo
potrebno še vehko dela in požrtvo-
valnosti, da bo slovenjebistriški šolar
takšen, kot si ga želimo. Ugodno je
bil ocenjen tudi dolgoročni in
kratkoročni program tega dispanzer-
ja.
Ob poročilu o delu zobozdrav-
stvene službe v Slov. Bistrici, so
odborniki menih, da se po združitvi
z Zdravstvenim domom Maribor
znatno izboljšala, predvsem se to
vidi pri šolski mladini, ostajajo pa še
nekatere objektivne težave, ki
zavirajo še uspešnejše delo, kot je
pomanjkanje zdravnikov, stanovanj,
in tudi nestimuhranje zdravnikov za
delo v odročnih krajih.
tf
jjDNIK — četrtek, 5. oktobra 1972
STRAN 3
Od baroka do
impresionizma
Pokrajinski muzej v Ptuju prireja
ob sodelovanju z Narodno Galerijo v
Ljubljani v času od 5. do 15. okto-
bra 1972 likovno razstavo „0d ba-
roka do impresionizma".
Razstava je izrazito poučnega zna-
čaja in prikazuje zgodovino sloven-
skega slikarstva v zadnjih 200 letih.
Vodjem skupin, ki bodo obiskali
razstavo v Ptuju, je na razpolago
pismeno gradivo, ki v kratkem opiše
obdobje, ki ga razstava obsega. Po-
krajinski muzej je pripravljen urediti
tudi strokovno vodstvo po razstavi,
v kolikor bo za razstavljene pri-
merke več zanimanja. Na razstavi
bodo prikazane originalne stvaritve
naših umetnikov, vsled česar si je
razstavo vredno ugledati.
I. konferenca
ptujskih
sindikatov
v petek, dne 6. oktobra 1972 bo
prva redna konferenca Zveze sindi-
katov občine Ptuj.
Na konferenci bo obravnavana
analiza samoupravnih odnosov v
ptujskih delovnih kolektivih, ki jo je
pripravil F. Tetičkovič. Obravnavali
bodo tudi uveljavljanje novih ustav-
nih dopolnil v kolektivih. Podan in
sprejet bo plan za bodoče naloge
Zveze sindikatov občine Ptuj. Kon-
ferenca bo objavila poročilo o po-
teku akcije solidarnosti v občini
Ptuj za pomoč prizadetemu prebi-
valstvu severovzhodne Slovenije ob
letošnjih poplavah.
Drugi del konference bo name-
njen pregledu predsklepov za 8.
kongres sindikatov Slovenije in ob-
ravnavi morebitnih predlogov o
spremembi ali dopolnitvi doku-
mentov za 8. kongres Zveze sindi-
katov Slovenije. Izvoljenih bo osem
članov Zveze sindikatov občine
Ptuj, ki nas bodo zastopah na 8.
kongresu Zveze sindikatov Slovenije
v Ljubljani.
Tretji del konference bo zajel
razpravo b možnih kandidatih za
republiški svet in nadzorni odbor
ZSS. Konferenca bo v prostorih
Narodnega doma v Ptuju.
MLADINA IN ZK
Skupen sestanek članov komiteja
občinske konference ZK in predsed-
stva občinske konference ZMS
Ormož, ki je bil minuli petek, je bil
posvečen razpravi tez za pripravo
dokumentov 3. konference ZK
Jugoslavije, ki bo govorila o mladini.
Udeleženci razprave so se pogovo-
rili predvsem o nalogah ZK pri
vključevanju mladih v strukture in
graditev našega družbenopolitičnega
sistema.
jr
POSLANCI PRIDEJO NA
OBISK
Skupina poslancev primorske re-
gije bD prišla v soboto na obisk
poslancem mariborske regije. Srečali
bi se radi z ljudmi, delavci in kmeti.
Razdeljeni bodo v dve skupini, od
katerih bo ena obiskala tudi Ormož.
Tu bodo imeh dopoldne razgovor s
predstavniki občinske skupščine in
družbenopolitičnih organizacij, po-
zneje pa si bodo ogledali nove
proizvodne obrate tovarne ,,Jože
Kerenčič" ali pa farmo za vzrejo
živine v Središču ob Dravi. Tu se
bodo pogovariali tudi z delavci.
Program SZDL Ormož do konca leta
Člani izvršnega in nadzornega
odbora občinske konference SZDL
Ormož so na svoji zadnji skupni seji
razpravljali tudi o delu občinkse
konference socialitične zveze do
konca letošnjega leta. V tem času
bodo v tistih krajevnih skupnostih,
kjer še niso, ustanovili odbore za
splošen ljudski odpor. Skupaj z
oddelkom za narodno obrambo pri
SO Ormož in delavsko univerzo
bodo pripravili seminar za vse tiste,
ki v KS delajo na področju SLO.
Vidno mesto v delu članov
socialistične zveze zavzema izvedba
referenduma za združitev delavskega
in kmečkega zdravstvenega zavaro-
vanja.
Socialistična zveza je tudi koordi-
nator programa družbene dejav-
nosti. Tu zajamejo vsa področja in
izdelajo poseben program za prihod-
nje leto. Veliko delo, ki čaka
organizacijo socialistične zveze bo-
do tudi javne razprave o spremembi
ustave. Sočasno pa se bodo morali
pripravljati na volitve, ki bodo v
začetku leta 1973. Prva faza
evidentiranja je že končana. Težave
pa bodo z zakonodajo, saj še ni niti
osnutka volilnega zakona niti
skupščinskega sistema.
Na predlog Draga Zabavnika so v
svoj program dela do konca leta
sprejeh tudi priprave na referendum
za zbiranje denarja, s katerim bi
rekonstruirali ceste na področju
občine Ormož. Druge občine (npr.
Ptuj) so letos asfaltirale mnogo cest
s prispevki občanov, medtem ko v
Ormožu še z takšnim načinom
zbiranja denarja niso poskušali.
Odločili so se pripraviti vse
potrebno in „stopiti" pred volilce.
Postavljeni okvirni načrt dela
občinske konference SZDL Ormož
je glede na kratek čas do konca leta,
precej zahteven. Potrebno bo
mnogo intenzivnega dela, če ga
bodo hoteli uresničiti.	jr
Davek ne zmanjšuje pomanjkanja
v začetku septembra je bila
uveljavljena uredba zveznega izvrš-
nega sveta o povečanju stopnje
davka na promet ^adbenega mate-
riala v maloprodaji. Glede na to
uredbo se je podražil cement,
betonsko železo, proizvodi iz
keramike, les itd. za 6 %.
Čeprav je bila uredba sprejeta
nenadoma in brez obrazložitve,
poznavalcev tržišča gradbenega ma-
teriala ni presenetila. Po nekaterih
mnenjih bi naj bila davčna uredba
zdravilo za pritisk potrošnikov na
gradbeni material, ki ga primanjku-
je.
Medtem pa je očitno, da
povpraševanje po gradbenem mate-
rialu s strani zasebnega sektorja ni
vzrok za pomanjkanje tega materia-
la. Tako uredba, katere cilj je bil
ublažitev pomanjkanja, tega vpraša-
nja ne rešuje. Industrija gradbenega
materiala se je v zadnjih dveh
desetletjih razvijala s polževimi
koraki in sploh ni bila v sorazmerju
z naglo investicijsko graditvijo, kije
zahtevala vse večje količine teh
materialov. Velik uvoz in vehka
devizna sredstva zanj je ublaževal to
pomanjkanje, vendar ga nikdar ni
rešil. Prav zato proizvajalci gradbe-
nega materiala, ki so sami nezado-
voljni s to uredbo, opozaijajo na to,
da bi morali posvetiti več sredstev
modernizaciji in širitvi kapacitet
industrije gradbenega materiala in
da je to edina pot za rešitev tega
problema.
Posamezni proizvajalci gradbenega
materiala pa imajo še druge razloge
za nezadovoljstvo zaradi te uredbe.
Zahtevali so namreč že prej, da se
jim omogočijo višje cene za njihove
proizvode, ker je zaradi razmerja
cen oteženo njihovo poslovanje, pa
je sedaj vprašanje, ali po tej uredbi
sploh so še možnosti, da bi kdo
sprejel njihove zahteve. DB
V sklad za pomoč
PRIZADETIM PO POPLAVAH SO OD 19. SEPTEMBRA DO 2.
OKTOBRA 1972 PRISPEVALI NA	ŽIRO RAČUN 524-789-26
PRI PODRUŽNICI SDK PTUJ:
A)	s področja gospodarstva:
45.	Ptujska tiskarna Ptuj	2.262,90 din
46.	Trg. podjetje „LES" Ptuj	15.589,30 din
47.	Gradb. podjetje „DRAVA" Ptuj	10.420,30 din
B)	s področja negospodarstva:
48.	Uprava skupščine občine Ptuj	4.491,10 din
49.	Občinsko sodišče Ptuj	1.840,85 din
50.	Občinsko sodišče za prekrške Ptuj	202,95 din
51.	Občinsko pravobranilstvo Ptuj	161,90 din
52.	Služba pravne pomoči Ptuj	55,05 din
53.	Kreditna banka Ptuj	3.240,05 din
54.	Radio Ptuj	332,10 din
55.	SC za gospodarstvo „Jože Lacko" Ptuj	1.347,45 din
56.	Občinski odbor Rdečega križa Ptuj	121,20 din
57.	Dijaški dom Ptuj	70,50 din
58.	Temeljna izobraževalna skupnost Ptuj	150,30 din
59.	Osnovna šola Hajdina	864,55 din
60.	Osnovna šola Dornava	733,40 din
61.	Osnovna šola Gorišnica	922,25 din
62.	Osnovna šola Rodni vrh	216,95 din
63.	OS „Ivan Spolenjak" Ptuj	921,65 din
64.	OŠ „Franc Osojnik" Ptuj	967,60 din
65.	,Posebna osnovna šola Ptuj	1.216,05 din
Skupno do 2. 10. 1972 nakazano:	111.606,70 din
Občinski štab za pomoč prizadetemu prebivalstvu vseverovzhodniSlo-
veniji poziva tudi vse delavce svobodnih	poklicev, zasebnega gostinstva in
obrti, da se prav tako vključijo v to humano solidarnostno akcijo delovnih
ljudi vse Slovenije in prispevajo vsak 2 odstotka od svojih enomesečnih
Hr\VmHlrrw
V OSS BISTRIŠKE OBČINE
BODO PRIČELI Z RAZPRA-
VAMI O USTANOVITVI
SAMOUPRAVNE STANO-
VANJSKE SKUPNOSTI
V preteklem tednu so se na pobu-
do občinske skupščine in občinske-
ga sindikalnega sveta Slov. Bistrica
sestah predstavniki teh organov
skupno z direktorji, vodji poslovnih
enot, predsedniki delavskih svetov
in osnovnih sindikalnih organizacij v
občini, da bi razpravljali o ustano-
vitvi samoupravne stanovanjske
skupnosti za občino Slov. Bistrica.
Po daljši in plodni razpravi je med
udeleženci prevladalo mi šljenje, izra
žena pa je bila tudi vsa podpora pri
nadaljnjih tolmačenjih, daje v obči-
ni nujno ustanoviti samoupravno
stanovanjsko skupnost, ki bo omo-
gočala hitrejše in tudi uspešnejše
reševanje stanovanjske problemati-
ke. V njej bodo z več možnosti kot
do sedaj vključeni tudi neposredni
uporabniki in prosilci stanovanj. V
ta namen so iz vrst občinske skup-
ščine in občinskega sindikalnega
sveta Slov. Bistrica izvolili sedem-
članski iniciativni odbor, ki bo v
naslednjih dneh pripravil potrebne
materiale in nato v okviru OSS Slov.
Bistrica vodil razprave na to temo v
vseh osnovnih sindikalnih organiza-
cijah v občini. Samoupravna stano-
vanjska skupnost bo pričela z delom
1. januarja 1973. Viktor Horvat
Priprave
na ustanovitev
TOZD v TGA
Verjetno je v zadnjem času v vseh
delovnih organizacijah največ
razprav okrog ustanovitev temeljnih
organizacij združenega dela, ki
nal^a samoupravnim organom pa
tudi vsem ostalim ogromno dela in
odgovornosti. Med delovne organi-
zacije v ptujski občini, ki se že
intenzivno pripravljajo na ustanovi-
tev TOZD sodi vsekakor tudi tovar-
na glinice in aluminija. Centralni
delavski svet je že razpravljal o
predlogu odbora za samoupravne
odnose in obveščanje za priprave za
ustanovitev TOZD ter že tudi isto-
časno sprejel načrt teh priprav.
Predvsem so se odločili, da priprave
za ustanovitev TOZD začne, vodi
ter tudi izpelje poseben organ, ki ga
je imenoval centralni delavski svet in
sicer pod imenom »komisija za
ustanovitev TOZD". Prav tako je bil
sprejet tudi okvirni program dela ter
pripravljalnih nalog za to ustanovi-
tev, ko sta to CDS-u predlagala
glavni direktor ter odbor za
sa oupravne odnose in obveščanje.
Imenovana je bila že tudi 11-članska
komisija, ki je sestavljena iz
predstavnikov organizacij združene-
ga dela, ki so jih že imenovali
delavski sveti v teh organizacijah.
Naloge komisije so precejšnje, saj je
treba izvesti priprave za ustanovitev
TOZD, torej določiti metodo dela
in sestaviti program. O svojem delu
mora poročati odboru za samo-
upravne odnose ter obveščanje in
CDS-u.
Strokovne službe podjetja morajo
sodelovati pri delu komisije ter
pripraviti material, ki bo za to
zahtevno delo nujno potreben.
Komi sija je že pričela z delom, ki bo
vsekakor zahtevalo precej truda in
pomoči ter konkretnega sodelovanja
raznih služb in organov in ne
nazadnje tudi celotnega kolektiva
TGA.
M. F.
4 stran
TEDNIK — ČETRTEK, 5. oktobra 19,j
Ormož: vsi za združitev zavarovanj
Do konca letošnjega leta so pre-
ostali samo še trye meseci. V tem
času bodo v vseh občinah iz območ-
ja Komunalnega zavoda za socialno
zavarovanje Maribor izvedeni refe-
rendumi za združitev delavskega in
kmečkega zdravstvenega zavarova-
nja. Akcije bodo morale steči takoj,
če hočemo, da bo z novim letom že
vse urejeno. Pričakovati je, da bo
referendum v vseh krajih sočasno in
to že proti koncu novembra. Druž-
benopolitične organizacye, posebej
še občinski sindikalni sveti in konfe-
rence socialistične zveze bodo mora-
le nemudoma pričeti z pripravami
na referendum.
V	Ormožu so se člani izvršilnega
in nadzornega odbora občinske kon-
ference SZDL skupaj z nekaterimi
gosti in predstavniki drugih družbe-
nopolitičnih organizacij pogovorih o
pripravah na referendum za združi-
tev obeh zavarovanj.
Vladimir Ožbolt, ki je sestanek
vodil, je v uvodu povedal nekaj
besed o dilemah, ki se pojavljajo
okrog združitve in nalogah sociah-
stične zveze pri pripravah in izvedbi
referenduma.
Znano je, da so se v Ormožu ves
čas ogrevah za nacionalno zavarova-
nje, ki bi enako obravnavalo vse
delovne ljudi Slovenije, torej tudi
kmete. Letos spomladi so svoje
predloge in zamisli razložih tudi
predsedniku republiške konference
SZDL Cenetu Vipotniku, ko je obi-
skal Ormož. Že takrat so bih ti
predlogi ocenjeni kot nereahii, vsaj
za nekaj časa in tako je tudi ostalo.
Poznejši izračuni glede prispevkov v
skupen (slovenski!) zdravstveni
sklad so pokazali, da bi manj razvite
občine, ki imajo večji odstotek
kmečkega prebivalstva in slabše raz-
vito zdravstveno in lekarniško služ-
bo, bile na slabšem. Zato so se tudi
v Ormožu končno odločih za zdru-
žitev zavarovanj na regionalnem
principu s tem, da se niso odrekli
nacionalnemu sistemu. Regionalni
okvir naj bo samo prehodna rešitev,
dokler se ne odločimo za nacional-
no rešitev, ki bo najbolj pravična.
V	Ormožu sam referendum glede
izvedbe ne bo problematičen, večje
vprašanje je udeležba na referendu-
mu samem. Ljudje kljub številnim
razpravam in pisanju časopisov ter
drugih sredstev obveščanja soraz-
merno malo vedo o vsej zadevi, zato
bo treba sedaj temeljito delati, je
povdaril Franc Novak. Združitev
obeh zavarovanj bo nedvomno velik
uspeh za področje socialnega zava-
rovanja, naši zavarovalni skupno-
sti so vse občine kmetijske, zato je
upravičeno pričakovati, da bo v teh
referendum uspel; verjetno ne bo
kmeta-voUvca, ki bi glasoval proti.
Izjema je občina Maribor, kjer bodo
po oceni inž. Terezije Štefančič
imeli težave. Tam so že sprejeU
referendum za šolstvo, zaposleni de-
lavci prispevajo še za poplavljence in
plačujejo še nekatere obrremenitve
od prej. Tudi tamkajšnje družbeno-
politične organizacye, razen med-
občinskega sveta ZKS Maribor, so
do sedaj premalo storile« Republiška
zveza sindikatov Slovenije še tudi ni
dala svoje dokončne ocene ali stali-
šča kljub temu, da bodo prav sindi-
kalne organizacije imele glavno mo-
bilizatorsko vlogo med zaposlenimi
delavci.
Pri voUtvah odda človek glas, pri
referendumu pa denar, je podčrtal
Vladimir Ožbolt, zato bo referen-
dum potrebno temeljito pripraviti.
K sodelovanju bo potrebno pokUca-
ti vse tiste, ne samo aktivne delavce
vseh družbenopolitičnih organizacij,
ampak vse, ki lahko kakorkoli po-
magajo pri izvedbi referenduma.
Imenovali so poseben koordinacij-
ski odbor, ki bo izdelal program za
akcijo izvedbe referenduma ter z
njim že v nekaj prihodnjih dneh
seznanil najširši krog družbenih de-
lavcev. Kmetje bodo pravgotovo vsi
glasovali za združitev. Pri zaposlenih
delavcih bo nekoliko te^e, saj se
bodo odločali o plačilu 0,62 odstot-
kov od svojega kosmatega osebnega
dohodka in s tem prispevkom soli-
darno pomagali k izenačitvi obeh
zavarovanj, saj kmetje sami gotovo
tega ne bi zmogli. Referendum bo
moral biti tako pripravljen, da bo
uspel, saj bi v naši regiji, ki je poleg
murskosoboške najbolj kmetijska,
bilo skoraj nemogoče, da bi se
delavci odločili proti.	jr
MezgOVCi v znamenju novogradenj
Ko smo se v ponedeljek mudili v
Mezgovcih, kjer sta pred dobrima
dvema mesecema in pol narasli
Pesnica in Draga preplavili strugi in
zalili vas, je bil naš obisk mnogo bolj
prijeten, kot pa takrat, neposredno
po katastrofalni nesreči, ki je vzela
domove več družinam.
Skupščina občine Ptuj je lastni-
kom porušenih in poškodovanih
stanovanjskih poslopij dodelila brez-
plačno cement in jim tako precej
olajšala popravilo ah gradnjo novega
doma.
Pogledat smo šh tudi usodne
zapornice. Na naše vehko preseneče-
nje in veselje so na kanalu že
namestili močne, železne zapornice,
ki bodo prav gotovo svojo nalogo
odlično izpolnile in obranile vašča-
ne pred morebitnimi poplavami.
Mimogrede smo se ustavih tudi še na
mostu, kjer smo zadnjič odkrili
luknjo, po kateri se pride na drugi
svet. Ljudem so sedaj tako
neprostovoljno potovanje že onemo-
gočih, ker so odprtino že popravili.
Našli pa smo še eno, mnogo manjšo
sicer, ampak ravno pravšnjo, da si
kakšna od krav, ki jih vodijo tod čez
na pašo, po nerodnosti zlomi nogo.
Ko smo prišli do Meškove hiše, ki
jo je voda izpodkopala in zrušila,
smo na istem mestu zagledaU
zidoyje bodočega novega doma, ki
bo imel mnogo višje in trdnejše
temelje, kot jih je imel prejšnji. Ker
nismo našh nikogar doma, smo se
odpravih naprej proti Rihtaričevim,
kjer je mladi gospodar ravno
pripravljal vse potrebno za polaganje
stropa, Povedah so nam, da komaj
čakajo, da bi se vsehh spet v svoj
dom, saj se sedaj ves čas stiskajo s še
eno družino pri sosedu Majcnu, ki
ga ni doma in jim je dal na
razpolago svojo hišo. Občina jim je
priskrbela 200 vreč cementa in tako
so najhujše že prebrodih. Sicer bi
bilo zelo hudo, ker so osebni
dohodki zelo majhni in je v družini
troje malih otrok.
Pri Lahovih so tudi že nekaj
popravili okrog hiše, vendar je pri
njih zelo hudo, ker je komaj 37-letni
gospodar še vedno v bolnišnici in
tako ni nikogar, ki bi kaj zaslužil.
Žena Neža je komaj dobila 1 stari
milijon kredita na podjetju za
popravilo železniških vozil, kjer je
mož zaposlen.
Ko smo šh mimo Cenarjevega
dvorišča, smo videU, da so na kraju,
kjer je v času našega obiska pred
dvema mesecama in pol stala
popolnoma porušena hiša, zrasla
nova stavba, kjer bodo v kratkem
pol^ali rapid. Ker je z materialom
bolj hudo, so se povezali z
gradbenim podjetjem Ograd iz
Ormoža, ki jim ga dobavlja. Delovno
silo pa imajo svojo in dela po
navodihh strokovnjakov iz podjetja.
Nova hiša bo imela visoke temelje,
da jim še tako deroča voda ne bo
prišla do živega. Zelo težko
Taka je bila cenjena hiša takoj po
poplavah (zgoraj) in takšna je sedaj
med gradnjo (spodaj).
pričakujejo dneva, ko bodo lahko
spet pod svojo streho, saj se sedaj
stiskajo v majhni sobi kjer jih spi
tudi po osem v enem prostoru,
imajo pa tudi 2 šoloobvezna otroka,
ki se nimata kje učiti.
Tudi Šegulova oče in mati sta
svojo hišo že precej popravila,
gotovo pa le še ni, ker je težko
dobiti zidarje. Še vedno stanujejo
pri bhžnjem sosedu, tam kjer so tudi
Rihtaričevi. Vaščane bo morda
zanimala novica, da bodo lahko
dobili potrošniško posojilo in to v
znesku ocenjene škode. Rok odpla-
čevanja je 5 let, obrestna mera pa
znaša 6 %.
Tekst in foto: S. Spolenak
PTUJSKI PLANINCI BODO
OBISKALI ZASAVJE
v nedeljo, 8. oktobra se bodo
ptujski planinci odpravili na precej
dolgo turo po Zasavju. Pot jih bo
vodila skozi Slovensko Bistrico,
Podčetrtek, Bistrico ob Sotli,
Brežice, Kostanjevico, Brestanico,
Sevnico, Bohor, Lisco, Zidani most,
Celje in nato domov. Izlet bo
enodnevni in ob vsakem vremenu.
Odhod bo ob 5. uri zjutraj izpred
hotela Poetovio.
Po sklepu sestanka zbora delovne skupnosti
RAZPISUJE
osnovna šola bratov Štrafelov Markovci pri Ptuju naslednje
delovno mesto:
tajnik - računovodja za nedoločen čas.
Pogoji: srednja ekonomska šola z znanjem dvostavnega knji-
govodstva in strojepisja.
Zaželjen je kandidat s prakso.
Nastop službe: takoj ali po dogovoru.
Osebni prejemki po samoupravnem sporazumu.
Prijavo z življenjepisom in dokazili pošljite do vključno
16. 10. 1972.
jjDNIK — četrtek, 5. oktobra 1972
STRAN 5
KIDRIČEVO SPREMINJA VIDEZ
Ko smo v začetku leta pregledova-
li program krajevne skupnosti
Kidričevo, je marsikdo zmajeval z
glavo ter zatrjeval, da tako obširnega
programa ni moč izvesti, če ni za
vse to dovolj finančnih sredstev.
Vsem je še v spominu, kako sta
propadla dva referenduma, kako
samoupravni organi tovarne glinice
in aluminija nisp odobrili zaprošene
dotacije z motivacijo, da naselje I
nima uvedenega krajevnega samopri-
spevka itd. Marsikdo bi takrat
kapituliral, češ, naj si pa stanovalci
naselja sami urejujejo svoje naselje.
Toda krajevna skupnost tega ni
storila, čeprav ji prav gotovo ni bilo
lahko, saj se je znašla pred težko
dilemo, kaj storiti in kako. Našlo se
je celo nekaj takih, ki jim ni bil in
jim še celo danes ni po volji uspeh
krajevne skupnosti, saj so zatrjevali,
da je z mnogo denarja lahko delati
in podobno! Toda neumorni tovariši
pri krajevni skupnosti so sklenili, da
gredo za vsako ceno naprej in danes
že lahko vsakdo vidi napredek in
spremembe glede na prejšnja leta,
čeprav tudi ni bilo na razpolago
vseh tistih sredstev, na katere so
računali. Vsak, ki je bil v
Kidričevem pred nekaj meseci in
pride sedaj ponovno v ta kraj, bo
lahko na vsakem koraku opazil
spremembe, ki so v prid naselju in
svetu krajevne skupnosti ter vsem,
ki so bili in so vedno za razvoj kraja.
Napredek je izreden in ohrabrujoč
za nadaljnje delo, kajti problemov s
tem še ni konec, saj se že sedaj
kujejo načrti za naprej in prepričani
smo, da bodo skoraj gotovo tudi
reahzirani, seveda pa bo morala
končno priti pomoč tudi od
stanovalcev, če želijo imeti kraj
urejen tako, kot si to vsi želimo.
Trenutno je rfajvečje zanimanje za
kopalni bazen, o katerem je že v
prejšnjih letih bilo tohko govora.
Trenutno se zadeva še kar ugodno
razvija in je upati v novi sezoni že
morda na nove kaoacitete. Zemeli-
ska dela za novi bazen so že
opravljena. Levji delež je prispevala ■
garnizija JLA iz Ptuja, ki je bila
vedno in povsod pripravljena poma-
gati, če ji je to le bilo mogoče. Ne bi
našteval novih asfaltnih cest, ker to
vidi vsak obiskovalec kraja, poudari-
ti pa je treba, da se je končno
pričelo boljše obdobje tudi za
stanovalce naselja Kidričevo II, ki so
dolga leta jadikovali, da so
zapostavljeni, kar je bilo delno tudi
resnica, vendar pa so sedaj s svojim
dosedanjim delom dokazali, da se
enakovredno želijo vključiti med
tiste, ki želijo v svojem kraju lep
videz in urejenost. Poleg mnogih
lepih zelenic in nasadov ter
asfaltiranih pešpoti in cest ter
otroškega igrišča pa se še vedno
najdejo tudi taki, ki jim je to vse v
napoto in, ki ne znajo ceniti
vrednosti teh objektov. Večkrat
smo že tudi v Tedniku opozarjali na
določene probleme v tej smeri in
apelirali tudi na vse merodajne
forume, ki skrbijo za red in mir, da
poostrijo kontrolo ter strogo kaznu-
jejo vse tiste nepridiprave, ki hočejo
uničevati s tolikim trudom pridob-
ljene dobrine kraja. Po pešpoti proti
tovarni in obratno od tovarne do
naselja še vedno drvijo kolesarji pa
tudi mopedisti (čeprav so ti le bolj
redki) in ogrožajo pešce. Začeto
delo bi morali letos nadaljevati, ker
bo le tako moč doseči še mnogo
več, kot je bilo napravljenega do
sedaj.	Meško France
ROKOMET
SLOVENSKA CONSKA LIGA
MLADINCI:
DRAVA: UUTOMER 10:0 (b.b
Ekipa Ljutomera brez predhodne-
ga obvestila ni prišla na srečanje v
Ptuj, tako da so ptujski mladinci
Drave dobili tekmo brez boja.
0RM02:KR0G 38:18
Ormožanci so v gosteh visoko
porazili Krog in tako ponovno
dokazah, da se rokometu v Ormožu
pišejo boljši dnevi.
Člani :
DRAVA: RADENCI (15:6)
27:14
Ptujčani so bili tudi to nedeljo
uspešni, kajti na domačem igrišču
so visoko porazili ekipo iz Radenc.
Tekma skoraj ni bila zanimiva, ker
je premoč Drave bila prevelika in so
dosegali zadetke, kadar so hoteli.
Zmaga bi lahko bila še večja.
ORMOŽ: RUDAR, VELENJE
10:0 (b.b.)
Rudar v Ormožu ni igral, tako da
so domačini dobili srečanje s 10:0.
VELIKA NEDELJA:KROG 18:36
Vehka Nedelja je na gostovanju
v Krogu izgubila s zelo visokim
rezultatom. Igralci so na tekmo
prišli nepripravljeni in utrujeni, kar
se jim je maščevalo. Preteklo noč jih
je večina bila na trgatvi.
Za asfaltom še cestna razsvetljava
KO smo letos spomladi poročali o
aktivnosti prebivalcev vasi Apače na
Dravskem polju, ki so skupaj s
svojimi predstavniki v KS in SZDL
pripravljali velike načrte za
asfaltiranje vaških cest, smo že tudi
vedeli, da ta akcija ne bo edina in
zadnja v tem letu, saj so že takrat ob
otvoritvi govorili in načrtovali nove
akcije. In nismo se prav nič zmotili.
Dejali so: „Ce že imamo lep asfalt v
vasi, zakaj ne bi imeli tudi v redu
cestne razsvetljave" in pričeU z deli.
Spet smo videli na delu stare znance
iz vaškega odbora za asfaltiranje
cest, ki tudi tokrat niso hoteli ostati
križem rok. Čeprav je vse vezano na
sredstva, se vaščani Apač le niso
odrekli tudi ureditvi cestne
razsvetljave, ki bo veliko boljša od
prejšnje stare, saj bodo sedaj ponoči
svetile živo srebrne žarnice. Vse to
delajo postopoma, kajti vsega zares
ni moč storiti naenkrat, vendar pa
bodo nedvomno kos tudi tej nalogi.
Ko bodo to vse uredili, bodo prav
tako gotovo pristopili k novim
akcijam, saj želijo med drugim tudi
telefonsko zvezo in kakšen kulturni
dom ali podobno. Res je, da so to
zaenkrat le njihove velike želje, toda
po vsem tem, kar so ustvarili s
svojim delom in prispevki pa lahko
trdno verujemo v to, da bodo prej
ali slej uspeli s svojimi načrti, ki
bodo to vas temeljito spremenili. V
razgovoru z nekaterimi prebivalci
vasi ter ljudmi, ki so žrtvovali veliko
svojega prostega časa za vsa ta dela,
je bilo poudarjeno, da jim ni žal
truda in sredstev za to, kar so
naredili, seveda tudi z veliko
pomočjo krajevne skupnosti Kidri-
čevo.	M. F.
ZDRAVSTVENI DOM PTUJ
bo v ponedeljek, dne 9. 10. 1972 na javni dražbi prodal
1 RABLJEN DOSTAVNI AVTOMOBIL
znamke IMV — kombi
najboljšemu ponudniku.
Interesenti se naj javijo ob 8. uri zjutraj na dvorišču
Reševalne postaje Ptuj.
Silva Spolenak: Amater pri svojem delu
k		K
F	MOTitf	0
		
0 *	BATOM - KR43	P
T		0
0		N
		
OSEBNA KRONIKA
Rodile so:
Marija Peklar, Ciril Metodov dr. 5
- Tamaro; Adela Grbavac, Kidriče-
vo 13 - Tomislava; Milena Bandur,
Mestni vrh 55 - dečka; Anica Škrja-
nec, Strjanci 15 - Vido; Elizabeta
Kvas, Polenšak 1 - Emilijana; Ida
Ivančič, Špindlerjeva n.h., Slov. Bi-
strica - Jureta; Ana Debeljak, Zg.
Pristava 24 - Tatjano; Marjana Si-
tar, Apače 149 - dečka; Kristina
Urnavt, Podlehnik 48 - Mileno;
Ana Kodrič, Zabovci 51 - Valerija;
Marija Krajnc, Jadranska 7 - dečka;
Ana Bosilj, Zlogonje 98 - deklico;
Danica Mikec, Goričan 12 - dekli-
co; Leopoldina Škrjanec, Rožički
vrh 60 - Andreja; Matilda Mežna-
rič, Kidričevo 7 - deklico; Ana
Raušl, Savci 35 - Andreja; Jožica
Šteharnik, Pobrežje 71 - dečka;
Ljudmila Kojc, Cankarjeva 16 -
dečka; Marija Ličino, Zamušani 12
- deklico; Rozina Rotar, Kog 1 -
Cirila; Marija Sajtegl, Žnidar. na-
brežje 7 - Dominiko; Olga Vidovič,
Gradišča 8 - Andrejko; Otilija Živ-
ko, Drbetinci 26 - dečka; Majda
Klemenčič, Podgorci 16 - dečka.
Poroke:
Janez Vindiš, Belavšek 6 in Kristi-
na Mere, Leskovec 8, Mitja La^er-
holc. Mariborska 36 in Zora Cigan,
Cesta Olge Meglič; Franc Lazar,
Murkova 7 in Sonja Korenjak, Mur-
kova 7; Konrad Mohorič, Ljubljana,
Delavska 17 in Stanimirka Borič,
Ljubljana, Delavska 17; Janez Per-
nek, Zakl 22 in Marija Vuk, Koza-
rac, Ul. Matije Gubca 7; Alojz Cvet-
ko, Mezgovci 12 in Štefanija Hvaleč,
Mostje 2; Janez Furman, Radvanj-
ska 50, Maribor in Genovefa Muršič,
Zagorci 71.
Umrli so:
Rozina Rebernak, Tiha pot 5, roj.
1893, umrla 28. 9. 1972.; Frančiška
Jabločnik, Trg svobode 2, roj. 1897,
umrla 29. 9. 1972.; Veronika Frčeč,
Popovci 1, roj. 1931, umrla 27. 9.
1972.; Marija Kelc, Podvinci 91, roj.
1898, umrla 30. 9. 1972., Magdale-
na Piberčnik, Vuzmetinci 39, roj.
1912., umrla 30. 9. 1972.; Marija
Beranič, Lancova vas 82, roj. 1906,
umrla 29. 9. 1972.
6 stran
TEDNIK — ČETRTEK, 5. oktobra 19,j
Spornih in zanemarjenih
20 km od Ptuja do Poljčan
(3. nadaljevanje)
Na nasprotnem hribu je zelo stara
cerkev svete Lucije, ki se za verske
obrede ne uporablja več, je pa
edinstven primer starih cerkva, ki
spominjajo na baziliko, ker v njej še
ni sedežev. V njej je precej starin,
fresk in zanimivih slik. Te kraje zelo
radi obiskujejo italijanski, hrvaški in
ptujski umetniki. Akademik-slikar
Mežan je rekel: „To je edinstven
kraj za slikarske kolonije pri nas v
Sloveniji, škoda, da ga zanemarjajo
in da ga na poznajo. Na enem in
istem kraju se lahko sUkajo gorice,
polja, hribi in gore, gozdovi,
zgradbe, ljudje, edinstveni sončni
vzhodi in zahodi, jutranje meglice
nad Dravinjo in celotno pokrajino.
Ce bi imel možnost, bi rad obiskal
te kraje za kakšen mesec, da bi kaj
naslikal."
Morda lahko pod Bočem ome-
nimo še razvaline starega gradu
rogaške gospode, ki je s tunelom bil
povezan s samostanom. V bližini se
nahaja tudi lovski dom. Vsi
omenjeni kraji so dostopni z
avtomobilom. Morda še zanimiv
podatek: nekdanji samostan je s
svojim zemljiščem in vinogradi
oskrboval celotno področje Sloven-
ske Bistrice z zelenjavo, ostalo
povrtnino, poljščinami in vinom;
današanja zadruga, ki je sedanji
lastnik te zemlje pa dela z izgubo in
ne oskrbi niti poljčanskega območ-
ja.
Zraven Makol stoji grad in
letovišče Statenberg, nato pridemo
do Ptujske gore. O njej ni treba
pisati, znana je po celem setu, toda
zaradi slabe ceste ni dostopna niti
domačim turistom, niti šolskim
ekskurzijam, niti tujim turistom, ki
se ji raje odrečejo, kakor da bi si
uničili avto. Potem nas cesta
prepelje prek Lovrenca in Kidriče-
vega do Ptuja. Kaj vse imajo ptujski
muzeji in kaj lahko nudijo turistom
je znano vsem, da pa turisti v Ptuju
ostanejo praznih rok, z neposnetimi
filmi in razočarani nad našo
neiznajdljivostjo, prav tako vsi vedo.
Morda bo kdo vprašal, kakšen
pomen imajo področja okoli Boča
za ptujski turizem. Ptuj kot mesto
lahko zadrži turista največ eden do
dva dni. V tem času si tuji turist v
mestu ogleda prav vse. Edino kar
turista še lahko zadrži pri nas je to,
da hodi na enodnevne izlete v
ptujsko okolico. V poštev pridejo
Haloze in Slovenske gorice, pa tudi
Boč s svojo okolico in lovišči.
Sočasno se pri tem lahko
spomnimo našega eksotičnega na-
ravnega parka in ribnika Turnišče.
Malo je občanov, ki bi kaj več vedeli
o njegovi preteklosti, ki bi vedeli
komu služi, v kakšnem stanju se
nahaja in kaj bi preurejen pomenil
za občino. Zelo malo je ljudi, ki so
imeli priložnost videti ta prečudo-
viti dvorec, ki ga neodgovorno
preurejajo ter propada. Turnišče bi
lahko postal najlepši motel in
avtokamp v Sloveniji, ki bi bil
primeren tudi za kazino. V
prostornih graščinskih prostorih bi
lahko odprli stalno slikarsko
galerijo. Na ribniku bi lahko uredili
čolnarno.
(Se bo nadaljevalo)
PR
CARINSKA
Carinik na meji vpraša starejšo
žensko: „Vino? Žganje? Kava? "
„Ne' mu odgovori ženska. „Ce
pa že imate limonado . . ."
Površnost brez primere
Tako slabega poročila, kot ga je
predložilo Stanovanjsko komunalno
podjetje Ormož, še ormoška občin-
ska skupščina ni obravnavala, je
strnil vročo razpravo o stanovanj-
skih in komunalnih problemih pred-
sednik Franc Novak na zadnji seji
občinske skupščine. Potem ko so
odborniki dobesedno „povozili" se-
stavljavce poročila, je predsednik
med drugim povedal:
Predloženo poročilo nam praktič-
no ničesar ne pove, probleme so
načeh odborniki sami v razpravi. Iz
poročila veje, da v podjetju poseb-
nega družbenega pomena, o katerem
vodi skrb tudi občinska skupščina,
ni nobenega reda ali programskega
dela. Iz tega razloga v poročilu tudi
ni obravnavano, kaj je bilo storjene-
ga iz letnega ali srednjeročnega pro-
grama oziroma, kakšne so program-
ske naloge podjetja na različnih
področjih njegovega delovanja. Na-
pisati v poročilo malo problematike,
oziroma jo prepisati iz kakšne javne
razprave o stanarinah, kar je splošno
znano, ne pa navesti nobene kvanti-
fikacije, prav nič iz gospodarjenja in
brez navedb o vrstah stanovanj, ko-
likšen in kakšen je stanovanjski fond
po vrednosti, kvadraturi itd., koliko
so v stanovanja vložile delovne orga-
nizacije, koliko občinska skupščina,
kohko je splošnega fonda, koliko se
zbere stanarin, kako se le-te delijo
na upravne stroške, na investicijsko
vzdrževanje, amortizacijo itd. Koli-
ko tu sredstev manjka, kako so pri
vsej zadevi vključeni hišni sveti za
reševanje problemov, če vemo, da so
stanarine take in take. Vse to so
vprašanja, s katerimi se občani sre-
čujejo vsak dan, v poročilu pa o tem
ni napisane niti besede. Vse te prob-
lematike ne omenjati, se pravi teh
problemov v podjetju sploh ne po-
znati in v podjetju divje gospodariti.
O vodovodu je v poročilu napisa-
nih le nekaj stavkov ob tem, da vsi
koristniki te dobrine, ki je dana
Stanovanjsko komunalnemu pod-
jetju v upravljanje, v letošnjem mo-
krem letu trpijo več kot polovico
leta na pomanjkajiju vode. V delov-
nih organizacijah so imeli zaradi teh
izpadov večmihjonsko škodo. Mnogi
so zaradi tega opozarjali komunalo
vsak dan, vendar so vsi poskusi
ureditve tega kričečega problema
skozi vse leto naletevali na gluha
ušesa, položaj pa je iz dneva v dan
slabši.
Poročilo tudi nikjer ne obravnava
kanalizacije, v katere popravilo sedaj
vlaga občina 120 milijonov starih
dinarjev. Stanovanjsko komunalno
podjetje teh problemov sploh ne
pozna in morajo te zadeve voditi
občinske upravne službe in skupšči-
na.
Nikjer tudi ni zapisane niti ene
besede o komunalnem redu, ki ga
podje^u nalagajo občinski odloki in
drugi predpisi.
Nekoliko več je povedano o ce-
stah. Znano je, da je občina Ormož
z prekategorizacijo cest dobila v
svojo pristojnost vse prejšnje ceste
III. reda. V poročilu je navedeno
težko stanje na teh cestah, vendar
bodo strokovne službe morale tudi
to področje preučiti in vskladiti s
srednjeročnim programom občine.
Z malo dobre volje in z malo
boljšo organiziranostjo, z malo več
prizadevnosti in sodelovanja z drugi-
mi odgovornimi faktorji v. občini,
krajevni skupnosti itd. bi lahko te
zadeve bile mnogo boljše. Tako pa
se na vsaki seji občinske skupščine
načenjajo problemi, ki zadevajo ko-
munalno dejavnost. Tega kamna
spotike ne bi bUo treba, če bi se
nekdo nekoliko drugače zavzel za
rešitev teh problemov.
Na predsednikovo vprašanje, ali je
temu krivo nehotenje ali neznanje,
je odgovoril direktor Stanovanjsko
komunalnega podjetja Milan Luka-
ček, je posredi pomanjkanje ustrez-
nih strokovnih kadrov, ki bi vso
zadevo vodili.
Odborniki so ob koncu razprave s
šestimi vzdržanimi glasovi sprejeli
sklep, s katerim predloženega poro-
čila Stanovanjsko komunalnega
podjetja niso sprejeli. Zahtevali so
temeljito obdelavo problemov in
razpravo o njih na eni izmed prihod-
njih sej.
jr
V Podlehniku je »gorel« zadružni dom
Gasilci na območju ptujske
občine so pripravih v minulem
tednu požarne varnosti več gasilskih
vaj, s katerimi so preverih svoje
znanje in sposobnosti, kako poma-
gati takrat, ko izbruhne požar in je
treba pohiteti na požarišče.
Eno takšnih vaj so pripravili ob
koncu prejšnjega tedna tudi člani
letos ustanovljenega gasilskega druš-
tva v Podlehniku.
V petek ob pol petih popoldne se
je začel valiti iz podlehniške doline
kopasti oblak črnega dima, trenutek
zatem pa je začela zavijati tudi
gasilska sirena. Domačini in prebi-
valci okoliških krajev so prestrašeni
prisluhnili zavijanju sirene, ki je
kUcala na pomoč. Vsi so namreč
mislili, da gre za resničen požar.
Oddahnili so si šele potem, ko so
ugotovili, da gre za gasilsko vajo in
da uhaja dim, ki je zbujal videz, da
gori zadružni dom - iz dimnih
bomb.
Na improvizirano ,,požarišče" so
prvi prihiteli člani domačega gasil-
skega društva, nekaj minut za njimi
pa so pridrveli v Podlehnik še gasilci
iz Jurovc. Pred tem so izklopili v
vasi elektriko in po telefonu
obvestih o požaru še sosednja
gasilska društva. Izurjeni gasilci iz
Jurovc so prihiteli v Podlehnik kar z
dvema gasilskima brizgalnama in so
z močnimi curki vode uspešno
„zalivaU" namišljeno goreči zadruž-
ni dom.
Za gasilci iz Jurovc so prišli na
požarišče tudi gasilci iz Vidma pri
Ptuju, ki so preusmerih svojo akcijo
k zavarovanju sosednjih hiš.
Po dobri pol uri uspešnega gašenja
in reševanja so gasilci z združenimi
močmi pristrigh peruti rdečemu
petehnu. Tokrat je šlo le za vajo,
kdo ve, če ne bo jutri ali
pojutrišnjem v tem ali drugem kraju
izbruhnil resničen požar. Takrat bo
bitka z dragocenimi minutami še
hujša.
Javna zahvala
Delovni kolektiv Tovarne gumijevih in kovinskih
izdelkov ter servisnih dejavnosti „SIGMA" v Ptuju, se
iskreno zahvaljuje gasilcem Gasilskega društva Ptuj, ki so dne
20. septembra 1972 v večernih urah s svojo visoko
mobilnostjo in izredno hitro intervencijo v kah zadušiU
požar v našem podjetju, ki bi za naš delovni kolektiv lahko
imel velike materiine posledice. S to uspešno intervencijo
pa je škoda bila minimalna.
Delovni kolektiv SIGMA - Ptuj
SREČANJE ESPERANTI-
STOV V CELOVCU
Lepo število esperantistov iz Av-
strije, Italije in Jugoslavije je bilo od
22. do 24. sept. na srečanju v
Celovcu. (Tudi iz Ptuja 5). Na slav-
nostnem zborovanju so govorili za-
stopniki treh deželnih delegacij na-
glašujoč potrebo po tesnejši poveza-
vi, o strokovnem sodelovanju in
Svetovnem esperantskem kongresu
leta 1973 v Beogradu. Prihodnje
leto bo to srečanje v Italiji.
PTUJ
5. oktobra: am. barv. film VITE-
ZI RULETE; 6. oktobra: ang. barv.
film ZASEBNI DETEKTIV
CLEGG; 7. in 8. oktobra: am. barv.
film TARZANOV UPOR V DŽUN-
GLI; 8. oktobra: ob 10. in 16. uri
am. barv. film ARIZONA COLT;
10.	in 11. oktobra: am. barv. film.
DIAMANTSKA	DŽUNGLA;
11.	oktobra: ob 20. uri an. barv.
film MOJ REVOLVER, MOJA
PRAVICA.
GORIŠNICA
8. oktobra: am. barv. RUSI
PRIHAJAJO.
UUTOMER
7. in 8. oktobra: am. barv. film
MAC KENIJEVO ZLATO; 11. in
12.	oktobra: it. zgod. barv. film. S.
O. S. NOBILE.
SLOV. BISTRICA
7. in 8. oktobra: fran. barv. film
STOP; 11. in 12. oktobra: fran.
barv. film ZADNJI NASLOV.
jjDNIK — četrtek, 5. oktobra 1972
stran 7
TomaŽ pri 0rmožu:Viden napredek
VSI tisti, ki zadnji čas niso bili pri
Tomažu, v nedeljo pa bodo šli na
o^'oritev nove šolske zgradbe, se bo-
do nemalo začudili, ko se bodo pri-
peljali na vrh hriba in zavili proti va-
si. Tamkajšnji prebivalci so ob po-
moči širše družbene skupnosti nam-
reč omogočih asfaltiranje središča
vasi z podaljški ceste do pokopališča
in nove šole.
Predsednik tomaževske krajevne
skupnosti Alojz Hergula nam je po-
vedal, da asfaltirane površine znaša-
jo skupaj približno 5000 kvadratnih
metrov, stale pa so 26 mihjonov
starih dinarjev. Denar so prispevali
občani (nekateri!), krajevna skup-
nost iz sredstev samoprispevka in
skupščina občine Ormož. Dela je
izvajalo stanovanjsko komunalno
podjetje Ormož in cestno podjetje
Varaždin.
Zbiranje denarja je nedvomno ze-
lo nehvaležen posel, zanimivo pa je,
da so bile največje težave pri pre-
možnejših prebivalcih kraja. Odbor-
niki krajevne skupnosti so šh od hiše
do hiše in doživeh marsikatero gren-
ko. Bih so primeri zaposlenih z
dobrimi osebnimi dohodki pa kmet-
je, ki imajo po dva traktorja, pa niso
prispevah ničesar. Kmet, ki je za
modernizacijo svoje kmetije dobil 8
starih mihjonov družbenih sredstev,
ni hotel prispevati niti dinarja. Pove-
dati pa je treba tudi, da so bih tudi
takšni zavedni občani, ki so pobrali
po žepih tudi zadnji dinar. Ne bi se
čudili tistim, ki pridejo iz okohških
vasi k Tomažu mogoče enkrat te-
densko in bi zato odklonih prispe-
vek za asfaltiranje, čuditi pa se
moramo tistim, ki jim pelje asfaltira-
na cesta skoraj „po hišnem vogalu"
pa niso prispevali ničesar. Kljub
navedenim težavam pa so vaščani
poleg samoprispevka, ki ga plačujejo
krajevni skupnosti, zbrali še dodatne
3 milijone starih dinarjev in poma-
gali z delom ter tako občutno po-
lepšah svoj kraj.
Minilo je dobro leto, odkar so
prebivalci Tomaža dobili vodovod,
letos so dočakali asfaltiranje sredi-
šča vasi z nekaterimi cestnimi pri-
ključki, sedaj v nedeljo, 8. oktobra,
pa bodo praznovali otvoritev nove
šole. Slovesnost ob tem „dogodku
stoletja" bo ob 10. uri dopoldne
pred novo šolsko zgradbo. V progra-
mu bodo nastopih učenci tamkajš-
nje osnovne šole ter godba na pihala
in združeni zbori iz Ormoža. Potem
bo v prosvetni dvorani vesehca, ki jo
pripravljajo pršetinski in ključarov-
ski gasilci. Ijral bo ansambel Alojza
Grnjaka iz Železnih dveri.
Prebivalci krajevne skupnosti To-
maž so lahko opravičeno ponosni na
svoje uspehe. Vse nove pridobitve
nedvomno pričajo o vehkih prizade-
vanjih širše družbene skupnosti in
tamkajšnjih občanov za napredek
tega odmaknjenega slovenjegoriške-
ga kraja.	jr
Blato je zamenjala asfaltna plast. SUki prikazujeta del ceste proti pokopa-
lišču in središče vasi.	Foto: J. Rakuša
Nova šola v pričakovanju otvoritve. Slovesnost bo v nedeljo 8. oktobra ob
10. uri	Foto: J. Rakuša
Gasilski dom raste
kot goba po dežju
Že v eni izmed prejšnjih številk
smo vam predstavili aktivne gasilce
iz Hajdoš, ki so si postavih težko
nalogo zgraditi nov dom, ki bo služil
za razhčne namene, kakor za
sestajanje članov, v njem se bodo
zbirali in se zabavah mladinci, v
kletnih prostorih bosta vehki garaži,
precej prostora pa bodo odstopih
tudi za trgovino, ki jo Hajdošani že
zelo težko pričakujejo.
Ko smo se v nedeljo mudili med
njimi, smo bih silno presenečeni nad
številno udeležbo na delovni akciji.
Betonirah so' namreč ploščo nad
temelji in ,,mobihzirali" vse, kar
leze in gre. Malo smo jih zmotiU pri
delu in jih povprašaU to in ono.
Nekdo je v šali dejal, da se tokrat
plošča ne bo porušila, kot se je pri
našem prejšnjem obisku zidarski
oder.
Jože Brodnjak je povedal, daje in
bo rad pomagal pri vseh večjih
delih, prispeval je pa tudi les in to
kar 2,5 kub. m. Čeprav ni aktiven
gasilec, rad pomaga, saj je gasilske
društvo namenjeno vsem in vsako-
mur pripravljeno priskočiti na
pomoč v nesreči.
Iva Furek je bil doslej prisoten še
pri vsakem delu in si je nabral že
približno 250 delovnih ur. Za
razliko od Brodnjaka je on eden
najbolj požrtvovalnih gasilcev in sije
pridobil že celo naslov podčastnika.
Pomaga tudi z vsemi pripomočki, ki
jih potrebujejo. Izrazil je željo, da bi
tudi še drugi vaščani priskočili na
pomoč in ne bi delali vedno le eni in
isti, ki so skoraj vedno na gradbišču.
Kakor vsi drugi tudi on že težko
pričakuje dneva, ko bodo predali
namenu nov dom, čeprav ve, da bo
potrebno do tedaj še neštetokrat
zasaditi lopato in zvoziti še
ogromno samokolnic betona.
Med pridnimi delavci srrio srečah
tudi mladince, mešalcu pa je stregel
predsednik mladinskega aktiva iz
Hajdoš, Franc Tumšek, ki je rekel,
da mladinci radi pomagajo pri delu,
da pa pričakujejo za to tudi neko
plačilo in sicer v obhki mladinske
sobe, kjer se bodo lahko nemoteno
sestajah, razpravljah o svojih proble-
mih in se nazadnje tudi pozabavali.
Za nekaj besed smo prosih tudi
predsednika gasilskega društva Jane-
za Lipavška, ki nam je ves vesel
povedal, da dela riapredujejo po
predvidenem načrtu m da do nekih
bistvenih zastojev še ni prišlo.
Povedal je, daje bil že zadnji čas, da
so pričeh z gradnjo novih prostorov,
ker prejšnja dvorana ni zadoščala za
tako številčno članstvo. Problem, ki
se je pojavil, je bilo le pomanjkanje
gradbenega materiala. Ker niso
uspeh dobiti cementa, so si ga
izposodih pri posameznikih, ki
gradijo hiše in ga letos ne
potrebujejo, naslednje leto pa ga
bodo vrnih, saj ga imajo že
plačanega. Nekateri člani društva
imajo silno razumevanje za gradnjo
in priskočijo na pomoč vechio, ko
jih pokhčejo, najdejo pa se tudi
taki, ki mislijo, da bodo s tem, ko
bodo prostovoljno prispevali nekaj
ur, primaknih levji delež. Ne
zavedajo pa se tega, da je potrebno
še ogromno dela in ur, da bo njihov
dom takšen, kot so si ga zamislili in
kot si ga žehjo. Tudi gradbena
podjetja, predvsem pa Drava iz Ptuja
kažejo precej razumevanja za
njihove težave in jim vsestransko
pomagajo.
Tekst in foto: S. S.
Oboroženi s svojimi zidarskimi rekviziti so se veselo nasmehnili v objektiv.
Kako bodo šele veseh, ko bodo prerezali vrvico na novem domu.
ZAVARUJTE SEBE IN VASE PREMOŽENJE PRI
ZAVAROVALNICI „SAVA"!
Zastopstva v vseh večjih krajih Jugoslavije.
Pisairna v Ptuju: Krempljeva uL 8, tel. 77-028.
8 stran
TEDNIK — ČETRTEK, 5. oktobra 19,j
JOŽE MAR:
Formin in Forminci
NASTANEK FORMINA
Leta 1969 smo Ptujčani slavili
entisočdevetstoletnico rojstva me-
sta. V obilici proslav in spominov pa
smo pozabili spomniti se pri tem na
njegovo podružnico Formin, ki je
vsekakor še bolj star kraj na
Ptujskem polju kot mesto samo, saj
ga omenjajo arheologi kot naselje iz
zgodnje antiške dobe, ker so na
njem ah v njem našh latensko-mla-
doželezna grobišča ob itinerarski
cesti, to je še v predrimskem
obdobju, icar dokazuje njegovo
starost.
Zato smatram, da je moja
forminska dolžnost in pravica, da to
predrimljansko zgodovino nekoliko
po svoje razčistim in postavim vas
na pravihio mesto svetovnega
razvoja.
Naša vas je oddaljena od Ptuja
trinajst tisoč metrov, od Ormoža pa
dvanajst kilometrov. Kot skoraj
zadnja ob desni strani Pesnice stoji
podne in dremlje ponoči med
Pesnico, Lembergo in Strugo, nekaj
pa je je še v Joušju na desni strani
Struge in v Travnikih. Deset minut
prek Travnikov pa je še Dravišče, za
njim pa Drava. Tako je Formin kot
v trikotniku na skoraj istem
vzporedniku kakor na onkraj Drave
stoječi Zavrč, le nekaj mihmetrov
višje proti severozahodu.
Formin je zelo star kraj, že od
začetka sveta najmanj milijon let,
naseljen pa je bil že davno pred
Kristusovim rojstvom, mogoče že
ob času, ko je pisal zgodbe svetega
pisam vehki Žid Mojzes. Sicer se to
še ni točno ugotovilo, ker se tega
noben Forminec ne spominja in
nikdo ne ve, kako so ga imenovah
stari Kelti in drugi predpotopniki, ki
so hodili skozi te kraje.
Zgodovinsko dokazano pa je, da
so Formin odprli Rimljani oziroma
točneje stari Ptujčani, ki so na tem
koncu ptujskega polja ustanovih
svoje letovišče s trgom.
Da pa je moral biti kraj že davno
prej naseljen, potrjuje njegova lega
in njegov položaj na spodnjem
koncu polja, kjer se to nenadoma
zniža za nekaj metrov in je okolje
naravnost idihcno.
Poglejte samo malo okrog sebe in
primerjajte Formin s sosednimi
bližnjimi kraji in vasmi: Katera vas
še ima tako imenitne tri reke, kot je
forminska Pesnica, Lemberga in
Struga? Iz katere vasi se lahko v
dobre četrt ure pride do Drave?
Odkod se čujejo zavrčki zvonovi
tako jasno, če piha pravi veter? In
končno - kje je ve6 tako prijetnih
in luštnih Formincev in Forminčank
kakor na Forminu!
Zakaj pa je bil Formin postavljen
ravno na Forminu?
Ko so Rimljani v starem veku sto
let pred prvim Božičem imeh cesarja
Oktavijana, ki je imel še priimek
Avgustus, začeh zasedati alpske in
panonske dežele in so jih leta 35.
pred Kr. obvladali, so postali
gospodarji Panonije do Donave. V
letih 11 in 8, nazaj šteto, so najbrž
postavih vojaško postojanko Ptuj
-Poetovio. Tiste čase so prišh tudi v
našo vas, ki je morala biti zanje
važna in upoštevanja vredna. Zato
so jo izbrah za letovišče in si
postavih prve vikend hišice. Ker se
je tu križalo najbrž tudi precej poti,
po katerih se je do tedaj sprehajalo
že mnogo narodov, so za lastne in
potrebe popotnikov postavih hotele
in trgovine. Na gmajni so imeh
živinske sejme in tako so vse to
poimenovali tržišče in sicer za
spremembo od glavnega trga v Ptuju
„mah trg - FORUM MINUS".
Nadaljevanje prihodnjič
PIONIRJI IZ MARKOVEC
PRVI
Uredništvo mladinskega glasila
„Pionir" je letos razpisalo nagradno
tekmovanje med šolami, ki bodo
pridobile največ naročnikov na to
pionirsko glasilo. Pri tem so dosegU
prvo mesto učenci osnovne šole
Markovci pri Ptuju. To je za učence in
učitelje te šole nedvomno vehk uspeh,
posebno še letos, ko je zaradi
podražitve naročnine skoraj povsod
število naročnikov v upadanju.
Markovčani so lahko za zgled tudi
marsikateri slovenski osnovni šoh,
katerih učenci živijo v materialno
mnogo boljših pogojih pa med njimi
ni takega zanimanja za dobro
mladinsko čtivo.
Za nagrado je uredništvo »Pionirja"
pripravilo učencem iz Markovcev
brezplačen izlet z avtobusom v
Kumrovec. Ta izlet so opraviU na dan
pionirjev - 29. septembra letos.
Avtobus je lahko sprejel le 35 učencev
in 3 učitelje, zato so izbrali najboljše,
ki so obenem tudi stalni naročniki
»Pionirja". Že v Klancu so se srečah s
pionirji iz K ar love a. »Pionir" izhaja
tudi v hrvaškem jeziku, največ
naročnikov pa je na osnovni šoli v
(Nadaljevanje na 9. strani)
Radio Ormož
1546 Khz- 194 m
Četrtek, 5. oktobra - 14.30
napoved programa in poročila;
14.40 obvestila in reklame; 15.00
od melodije do melodije po vaši
izbiri.
Nedelja, 8. oktobra - 9.00
napoved programa in poročila; 9.10
čas in preteklost; 9.15 svet pravljic
in bajk; 9.30 glasbeni mozaik; 11.15
za naše kmetovalce; 11.30 obvestila
in reklame med zabavno glasbo;
12.00 poročila; 12.10 čestitke
poslušalcev - sledi oddaja Za vaš
nedeljski odmor.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene in sestre
MARIJE PODBREZNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za
spremstvo na njeni zadnji poti, za darovano cvetje in za
izraze sožalja.
Hvala kolektivu Panonije in Trg. podj. Merkur ter g. patru za
obred.
Žalujoči mož Konrad in sorodniki
GASILSKO DRUŠTVO
GRABŠINSKI BREG POD
GOMILO VABI
v nedeljo, 8. oktobra ob 14.
popoldne v obnovljeni gasil-
ski dom.
Na veselici sodeluje godba
»Vinski bratje". Zasrečolov
je podarila Kreditna banka
Ptuj glavni dobitek hranilno
knjižico z vlogo 300.- din.
G. D. Grabšinski breg
Slovenskim otrokom
slovenska imena
Ime ne loči ljudi med seboj samo
po spolu, temveč nam mnogokrat
jove tudi, od kod človek izvira in
cakšni narodnostni skupnosti pripa-
da. Imena, ki jih v sedanjosti upo-
rabljamo, delimo po njihovem iz-
voru v pet večjih skupin, dejansko
pa jih je mnogo več. Večkrat ime
prav težko opredeUmo, od kod nje-
gov izvor in v katero skupino spada,
ker se javlja v več jezikih pri razhč-
nih narodih v istih časovnih obdob-
jih. Glavne večje izvorne skupine so:
hebrejska (Saba, Sabina, Simon, Su-
zana, Ema, Irena, Eva, Adam, Abel,
itd.); grška (Helena, Alexander, Me-
Uta, Peter, Pariš, Petko, Dominik,
Virginis, Marko, Elvis, Ptolomej,
itd.); latinsko-rimska (Pavel, Avgust,
Daniel, Anton, Roman, Justijan, Mi-
hael, Franc, Ivan, Magdalena, Marga-
reta, Josip, Tomaž, Emil, Avrehja,
Barbara, itd.); germanska (Konrad,
Robert, Wolfgang, Adolf, Rudolf,
Roland, Edvard, Wilhehn, itd.) in
slovanska (Vesna, Jelka, Sava, Jasna,
Rastislav, Tamara, Boris, Dušan, Ta-
nja, Mirna, Rožica, Ljubica, Brani-
mir, Gorazd, Zvezdana, Vijolica, Ne-
venka, Mojca, Metka, Miran, Bože-
na, Igor, Branka, Petja, Janez, Stan-
ka, Vekoslava, Dragica, itd.).
Ko hstamo po šolskih in matičnih
knjigah, če pregledujemo imenske
kartoteke v zdravstveni službi oziro-
ma v podjetjih, vidimo, da dajejo
starši otrokom vse manj slovenskih
imen. Naše mlade mamice pod vph-
vom filma, televizije in glasbe zelo
rade poimenujejo svoje otroke po
zvezdnikih in to največkrat po
srbskem pravilu »piši kao i govoriš."
Tako je v naših matičnih knjigah vse
več Robijev, Mišotov, Tomijev, Ku-
nigund. Dajan in podobno.
Glavni krivci pri vsem tem pa niso
samo starši, temveč tudi matičarji,
ki so v uradne knjige pripravljeni
vpisati vsako ime, čeravno je ne-
umno, brez pomena, in se pri vsem
tem sploh ne . vprašajo, kaj ime
pomeni, od kod izvira, in če bi se
dalo takšno popačeno ime vpisati še
na kakšen drug način.
Nikdo ne odreka staršem pravice
do proste izbire imena za svojega
otroka, vendar je vsem razumnim
občanom jasno, da se popačenk,
pomanjševalnic in otroških ljubko-
valnih imen ne vpisuje v matično
knjigo. Dober vzgled so nam tuje
matične službe, kjer se teh pravil
zelo dosledno držijo. Ce mati žeh
Robija, se v matično knjigo vpiše
Robert, namesto Tomi vpišemo To-
maž in tako naprej. Vedno se vpiše
tisto ime, iz katerega popačenka ali
pomanjševalnica izvira. Kadar gre za
izrazito tuja imena, ki pri nas še niso
vpeljana, se ta ne vpisujejo fonetič-
no, temveč tako, kakor jih piše tisti
narod, odkoder ime izvira. Ce tega
ne delamo, izgubi takšno ime svoj
smisel, pomen in izvirnost. Dajana
se piše Diana, Dženi se piše Jenny,
Džordža se piše Georgija ali Gregori-
ja, itd.
Starši lahko khčejo svoje otroke
ljubkovalno in po domače, toda v
uradnih hstinah tako ne more biti.
Nihče ne mish naprej, kaj bo, ko bo
otrok odrastel v moža in ženo, ko
bo v šoh ali na delovnem mestu in
ga bodo klicah. Bobi, Mišo, Beba ah
Robi, tako kakor kličemo petletne
otroke.
Ime in priimek spremlja človeka
od rojstva do smrti, zato je potreb-
no pri izbiri otrokovega imena do-
bro premishti in to s čutom odgo-
vornosti do bodočega nosilca imena,
kajti le tako se bomo izognih ne
redkim primerom, ko je nosilcu ime
v posmeh, mu je vzrok zaničevanja
in mu je v vehko duševno breme
zaradi zaletavosti in nepremišljeno-
sti njegovih staršev in matičarja.
Kajti ime pri vpisu ni bilo takšno
kakršno bi moralo biti.
Na starše je potrebno apehrati, da
pomanjševalnice in popačenke ob-
drže za domačo uporabo. Velika
napaka matične službe je v tem, da
ne natiska žepnega seznama imen, ki
bi ga razdehh nosečun ženam v
bohiišnici ah dispanzerjih, da bi te
že pred porodom dobro premisUle o
izboru otrokovega imena. S tem bi
staršem in sebi olajšah delo pri izbiri
otrokovega imena, morda pa bi se
starši ob tem spomnih tudi premno-
gih lepih slovenskih imen, ki jih
vedno bolj pozabljamo.
Slovenskim otrokom sodijo slo-
venska imena. Danes smo v svobod-
ni deželi, ki je v dolgih letih zgodo-
vinskega jarma in hlapčevanja prila-
gajala imena svojih otrok tujim go-
spodarjem. Takrat so se morah kljub
goreči želji po svobodi, po naši
besedi in imenu naši ljudje prilaga-
jati gospodovalnim tujcem.
Danes svoboden slovenski narod
pozablja na tisto, za kar so premno-
gi dali svoja življenja v borbi proti
hlapčevanju in zatiranju; pozablja,
da je naša svoboda in blagostanje
plod tisočletnega boja za obstanek
našega naroda. Mi pa danes svojim
svobodnim sinovom in hčeram daje-
mo tuja, neslovanska imena. Kohko
časa še bo potrebno, da se bomo
otresh te naše hlapčevske misehiosti
in da bomo spoznah, da so naša,
slovenska imena tudi lepa?
jjDNIK — ČETRTEK, 5. oktobra 1972
STRAN 9
pionirska DELEGAOJA ob SVOJEM PRAZNIKU OBI-
[j^LA PREDSEDNIKA OBCINE
Občinske Zveze prijateljev mladi-
ne Ptuj je ob dnevu pionirjev 29.
septembru organizirala sprejem
osemnajstih pionirjev pri predsedni-
ku občine, Franju . Rebernaku.
Osemnajst člansko delegacijo so se-
stavljali pionirji iz vseh osnovnih šol
v ptujski občini.
V petek dopoldne je pionirska
delegacija obiskala predsednika ob-
ane, ki jih je sprejel v veliki sejni
dvorani, kjer jih je kasneje tudi
pogostil. Metka Strojnik, učenka
osnovne šole T. Žnidarič je
predsedniku izročila šopek rož in se
mu, v imenu pionirjev "zahvalila za
sprejem.
Predsednik občine se je dobro uro
pogovarjal s pionirji o njihovem
delu, uspehih, željah in problemih.
DOMISELNOST
»Dajanje napitnine je za naš
kolektiv žaljivo," piše v restavraciji.
Pri izhodu pa je nabiralnik z
napisom: „Tukaj vrzite za našo
uždjenost."
PRI PRIJATEUICI
Šamperlovi so me povabili s seboj
v lendavske gorice. Tam imajo
Balažekovi svoj vinograd in klet.
Med potjo v Prekmurje smo se
pogovarjali o družini Balažek.
Tonček je pripovedoval, da so
Balažekovi bih že večkrat pri njih in
da se poznajo že nekaj let, spoznali
pa so se v Avstriji. Torej, družina
Balažek jih je povabila na obisk.
Naj povem^ da me je vso pot
mučilo vprašanje: „Kdo so ti
Balažeki? '' So to mogoče znanci
oz. sorodniki Dragice Balažek, s
katero si dopisujem? Dopisujem si
namreč z Dragico, ki je poslala v
Pionirski list sestavek: „Želim si
prijateljico!" Jaz sem ji željo
izpolnila in sem ji poslala naslov. Z
njo si torej dopisujem. „A kam nas
pelje Tonček? " Dejal je, da gremo v
lendavske gorice. Avto se je ustavil
pri Balažekovih. Pozdravili smo se in
se predstavili. Predstavila se mi je
tudi vitka deklica Dragica. „Je to
tista Dragica, s katero si
dopisujem? " sem se spraševala.
Hotela sem vprašati, vendar sem
imela premalo poguma, čeprav se mi
je v glavi neprenehoma sestavljalo
toliko vprašanj.
Hotela sem že vprašati, pa smo se
odpravili v gorice. Pred nami je
peljal Balažek s svojim avtomo-
bilom, za njimi pa mi in za obema
voziloma se je dvigal oblak prahu.
Končno smo prispeli. Izstopili smo
iz avtomobilov, vzeli prtljago in se
počasi odpravili v hrib.
Toliko napornih poti sem že
prehodila, vendar sem za ves napor
vedno doživela presenečenje. Upala
sem, da bo tako tudi tokrat.
Ogledovanje goric, tekanje iz
gorice v gorico, zobanje grozdja, vse
je bilo prijetno. Tudi sedenje^ ob
ognju, kjer smo si pekli čevapčiče,
ni bilo brez smeha in prijetnega
čebljanja.
Ko pa sem se že preveč najdela,
sem želela, da bi šh z Dragico^ na
sprehod. Z Dragico sva se namreč že
spoprijateljili. Ko sva se tako
sprehajali po sadovnjakih in
vinogradih, sva si pripovedovali o
šoli. Z besedami sem bila pri šoli,
misli pa so mi neprenehoma uhajale
k vprašanju: „Ali je to Dragica, s
katero si dopisujem? " Takrat pa je
ona pričela pogovor o prijateljicah.
Pripovedovala je, da ima v šoli dosti
prijateljic, kljub temu si je želela
tudi prijateljico od drugod. Kmalu
za tem, ko je poslala v Pionirski list
sestavek: Želim si prijateljico, ji je
neka učenka Nada poslala naslov.
Piše se . . . Prekinila sem jo in
dejala: ,,Nada Topolovec, to sem
jaz." Dragica je prebledela, nato pa
se je nasmejala, ravno takrat pa jo je
iz zadrege rešilo klicanje. Ko sem ji
povedala, kako me je mučilo
vprašanje o njej, se mi je smejala in
dejala: „Seveda, če se poznava po
pisavi, se ne moreva po obrazu."
Kar pa je tudi res.
Morali sva se vrniti. Dragica jim je
- v eni sapi pričela pripovedovati,
kako je z menoj, torej, s prijateljico
sklepala prijateljstvo ...
Ob slovesu nama je bilo težko,
vendar sva se ločili z veseljem, saj
sva upali, da se ne bova več pozabili,
kajti že drugič sva se spoznali in
sklenili prijateljstvo.
Nada Topolovec, 7. r.
OŠ, Majspeik
ZADNJE LETO V OSNOVNI
ŠOLI
(Razmišljanje)
Zadnje leto v osnovni šoli je leto
razmi šljanja in načrtov za bodoč
nost.
Pravzaprav je to najlepše in
najtežje leto, saj se moramo odločiti
za ta ali oni poklic, poklic, ki nam
bo obetal lepo prihodnost.
Mnogokrat se sprašujem, kaj me
pravzaprav veseh, kam naj se
usmerim? Marsikatero nočno uro
sem si ie morala prikrajšati za
razmišljanje o nadaljnjem študiju.
Pravzaprav sama ne vem, česar se
bolj bojim ali študija^ samega, ali
tega, kdo me bo finančno podpiral.
Izhajam namreč iz precej številne in
ne ravno bogate družine.
• Mnogokrat si zamislim visok in
lep poklic, toda ob misli na
probleme, ki bi nastali, mi ponovno
zmanjka poguma. Morda bi postala
zdravnica, profesorica ali svetovalka,
toda bojim se, da bodo ti lepi
poklici ostali le sanje.
Pri nas se mnogo govori o
socializmu. Naši vodilni ljudje si bi
morali ogledati te naše Haloze,
takrat bi spoznali tudi črno plat
življenja. Morda bi potem večkrat
mislili in ukrepali drugače.
Cvetka Širovnik,
8. r. OŠ, Podlehnik
zaceli smo novo
šolsko leto
Počitnice so res hitro minile.
Začelo se je novo šolsko leto. Letos
imamo prvič predmetni pouk.
Vsako uro se preselimo v drugo
učilnico.
Dobili smo mnogo novih predme-
tov: j)osebnost je angleščina, katere
v začetku nismo razumeli. Sedaj, ko
smo je že imeli nekaj ur, že malo
razumemo ta tuji jezik.
Dobili smo tudi pet novih učenk,
ki so prišle iz naše podružnične
osnovne šole Gruškovje. Nekateri
smo jih lepo sprejeli, nekateri pa ne
preveč. V začetku se z njimi nismo
mnogo družili, ker jih še nismo
poznali. Sedaj, ko že vemo za
njihova imena, pa se že bolj
razumemo.
V začetku šolskega leta sem
sklenila, da bom dobra in marljiva
učenka, da bom redno opravljala
domače naloge in pomagala starsem
pri delu. To obljubo hočem
izpolniti. Vem, da so se starši
mnogo trudili, da so mi lahko kupili
vse, kar rabim za šolo, zato jim
želim vse to vsaj deloma povrniti.
Mislim, da bo tudi to šolsko leto
tako hitro minilo, kot so vsa
prejšnja, ali še hitreje.
Anka Kure ž,
5. a, Podlehnik
slovo od doma
Prišel je čas, ko sem se morala
prvič posloviti od doma. Šla sem v
dijaški dom. Tukaj sedaj stanujem.
Ta dan je bil zame zelo težek.
Spremljali so me do dijaškega doma.
Tam se je bilo treba posloviti. Težko
je bilo reči srečno. Nisem mogla
reči, nekaj me je stiskalo v grlu.
Samo pomahala sem. Jokala sem
dolgo. Toda nič ni pomagalo. Dolgo
sem gledala za svojimi. Odšli so za
ovinkom in jih ni več bilo. Ostala
sem sama med tujimi ljudmi. Sedaj
sem tu in mi je dobro. Vsak teden
grem domov. Ti dnevi so zame
prekratki.
Spet moram od svojih domačih.
Lija Štuhec, 7. b.r. OŠ
„Tone Žnidarič" Ptuj
PIONIRJI IZ MARKOVEC PRVI
(Nadaljevanje z 8. strani)
Karlovcu, zato so tudi ti bih nagrajeni
z brezplačnim izletom.
Učenci iz Markovec in Karlovca so
takoj navezah prijateljske stike in
skupno nadaljevah pot v Kumrovec,
kjer so si ogledali rojstno hišo tovariša
Tita, muzej in druge znamenitosti.
F. F.
10 stran
TEDNIK — ČETRTEK, 5. oktobra 19,j
Ob razstavi od baroka do impresionizma
v razstavnem paviljonu Dušana
Kvedra v mestnem parku je v dneh
od 4. do 15. oktobra zelo zanimiva
in poučna razstava, ki prikazuje
osrednji razvoj slovenskega slikar-
stva od baroka do impresionizma.
Izbor 39 umetnin, ki spadajo že v
splošno priznano zakladnico sloven-
ske kulturne zavesti, nam posreduje
rast likovne tvornosti našega naroda
v 18. in 19. stoletju in s tem
nakazuje nastanek ene izmed kom-
ponent naše nacionalne bitnosti.
V	dobi baroka je umetnost na
slovenskih tleh dosegla tolikšno viši-
no in moč, da je za dolga desetletja
in celo stoletja vtisnila svoj pečat
našim mestom in vasem. Baročna
umetnost je odrinila severno rene-
sančne pobude in doslej najgloblje
prepojila izrazne oblike naše umet-
nosti, svetne in cerkvene. Ta umet-
nost predstavlja globoko življenjsko
radost, zanešenost, ljubi poze in
patos ter zmore združiti vse umet-
nostne panoge od arhitekture in
glasbe do govorništva in. teatra v
celovite, višje oblike skupne umetni-
ne. Barok je pravi izraz absolutizma
in katolicizma, ki je pravkar zatrl
reformacijo ter dosegel svoj najvišji
vzpon v duhovni supremaciji in po-
svetni moči.
V	slikarstvu 18. stoletja so dosegli
pri nas prvo mesto štirje mojstri
ljubljanske baročne šole: Metzinger,
Jelovšek, Bergant in Cebej. Po ob-
sežnosti ohranjenega opusa, po
ustvarjalnem zanosu in umetniški
dognanosti gre prednost udomače-
nemu Lorenčanu Valentinu Metzin-
gerju (1699-1759). Mengešan
Franc Jelovšek (1700-1764) velja
predvsem kot freskant, Mekinčan
^ortunat Bergant (1721-1769) pa
kot najbolj izrazita in čustveno po-
globljena osebnost z jasno izobliko-
vano slovensko narodno noto. V
delih Ajdovščina Antona Cebeja
(1722-1774) se kažejo beneški vplivi
in prizvok bližajočega se klasicizma.
Že kot naslednike velikih ljubljan-
skih slikarjev lahko smatramo Kranj-
čana Leopolda Layerja
(1752-1828), gluhonemega kropar-
skega rojaka Janeza Potočnika
(1749-1834), nemškega priseljenca
Andreja Herrleina (1739-1817) in
Dunajčana Vincenca Dorfmeistra
(1774-1839). Vsi ti poznobaročni
posnemovalci povezujejo shkarstvo
baroka neposredno s klasicizmom.
Klasicizem je slog meščanstva in
njegovih sorazmerno skromnih mer
Monumentalne kompozicije nado
mesti krajina, portret, antični histo-
rizem. V začetku risarsko zasnovane
slike so kmalu nadomestile barvite,
čustveno poglobljene, pogosto senti-
mentalne podobe genra, tihožitij,
liričnih krajin, prikupnih portretov
in otroških skupin. Pravi klasicisti-
čen slikar je Franc Kavčič
(1762-1828), tolminski rojak ter
profesor in rektor dunajske hkovne
akademije, avtor historičnih kompo-
zicij, ki pa je ostal brez vpliva na
domači razvoj, kar velja tudi za
Gorenjca Lovra Janšo
(1749-1812), znamenitega risarja
in akvarehsta. Njuno domačo para-
lelo predstavlja Kamnogoričan Ma-
tevž Langus (1792-1855), ki je
največ dosegel kot freskant, sicer pa
veljal za solidnega bidermajerskega
meščanskega portretista, ki tu in
tam razgrne tudi pogled na kako
priljubljeno pokrajinsko ozadje. Go-
riški domačin Jožef Tominc
(1790-1866) slovi posebno kot od-
Učen portretist tržaškega in goriške-
ga meščanstva, ki ga podaja reali-
stično toda psihološko poglobljeno.
Enako izrazit in uspešen meščanski
portretist je tudi Mihael Stroj
(1803-1871) iz Ljubnega na Go-
renjskem, le da so njegovi portreti
reprezentativno povzdignjeni in
močno polepšani. Salzburški prise-
ljenec Franc Kurz von Goldenstein
(1807-1878) se je uveljavil pred-
vsem kot krajinar in akvarelist. Ro-
mantična smer se pri nas uveljavi
zlasti v krajinarstvu, ki naj bo pri-
spodoba nečesa vzvišenega, preprič-
ljiv izraz pomembne notranje vsebi-
Romantična umetnost je ustvarila
neposrednejše razmerje človeka do
narave, odkrila pa je tudi lepoto
ljudskega ustvarjanja s čimveč zna-
čilnostmi in posebnostmi posamez-
nih narodov. To dobo predstavljata
pri nas dva krajinarja Velikovčan
Marko Pernhart (1824-1871), alpi-
nist, slikar gorskih panoram in dra-
matsko razgibanih pokrajin ter
Ljubljančan Anton Karinger
(1829-1870) kolorist z romantič-
nim razpoloženjem, navdušen slikar
gorskega sveta, dober portretist, z
deloma že plenerističnimi in skoraj
impresionističnimi barvnimi obdela-
vami skrbno izbranih motivov.
Po letu 1870 se s prerodom na-
rodnostnega duha začenja tudi v
slikarstvu zbujati zanimanje za živ-
ljenje domačega človeka in njegove-
ga okolja, širi se krog motivov,
začenja se preučevanje narave in
išče se način, kako ustvariti samo-
rodno, zares slovensko umetnost.
Realizem pomenja tudi pri nas vrni-
tev k umetniškemu oblikovanju pre-
prostega malega človeka.
Pri tem prehodu iz starega
umetniškega izročila v novo dobo
pripada glavna zasluga bratoma Šu-
bicema, katerih umetnost kljub raz-
ličnima značajema kaže enako raz-
vojno podobo. Janez (1850-1889)
je izšel iz romantičnega idealizma, a
se pozneje prevesil v realizem, ki ga
kaže v svojih kompozicijah in odlič-
nih portretih. Jurij (1855-1890), ki
je bil neposrednejši in bolj stvaren,
samostojnejši in bolj napreden je v
pariškem okolju prešel že skoraj do
naturalističnega slikanja na prostem
in v zadnjih dehh že uveljavljal neka-
tere prvine impresionističnega sU-
karstva. Oba brata sta risala in skici-
rala mnoge narodopisne zanimivosti.
Oba sta umrla v tujini, kjer je tudi
večina njihovih večjih del. V tujini
- Muenchnu - je živel in umrl tudi
Anton Ažbe (1862-1905), vodja
znamenite slikarske šole, soustanovi-
telj Secesije in Jugendstila, ki je
kljub presenetljivi tehniški dovrše-
nosti' ostal akademski realist. Kot
temperamentni eksperimentator se
je uveljavil Ferdo Vesel
(1861-1946), reahst z impresioni-
stično poglobljeno barvno paleto.
Nesrečni Jožef Petkovšek
(1861-1898) je z upodabljanjem
bridkega življenja preprostega ljud-
stva odmevno izpovedal svojo lastno
usodo. Poleg Ivana Franketa
(1841-1927), ki je prešel vse faze
od romantike do ekspresionizma, je
zlasti omeniti še prvo vehko sloven-
sko slikarko Ivano Kobilčevo
(1862-1926), ki se je iz akadem-
skega realizma razvila do plenerizma
in do realističnih svetlifi žanrskih
kompozicij, tihožitij in portretov.
Leta 1874 se je v Parizu rodil
impresionizem, slikarstvo vtisa, utri-
pajočega življenja narave, valovanja
barv, drhtenja zraka in prelivanja lu-
či. Pojavila so se platna, polna čiste
barve, nanešene s širokimi zamahi
čopiča ali z lopatico v debelih pla-
steh kot neposredne podobe resnič-
ne narave. Ta način slikanja se je pri
nas uveljavil kmalu po I. slovenski
umetniški razstavi leta 1900, vendar
so se njegovi nosilci morali najprej
uveljaviti v tujini. To je začetek za-
vestno slovenske umetnosti, ki je
dosegla sočasnost s svetovnim slikar-
skim dogajanjem in pomeni tretji
vrhunec slovenskega umetnostnega
ustvarjanja. S tem je bilo dotedanje-
ga zamudništva konec, s čemer se je
omogočil ves nadaljnji nagU vzpon
naše likovne umetnosti do današnjih
dni.
Ivan Grohar (1867-1911) iz Sel-
ške doline se je prek Segantinija raz-
vil do izrazite umetniške osebnosti.
To je lirik slovenske krajine, ki jo je
odkril in proslavil, pa tudi mistik
zemlje, ki jo prek kmečkega dela
povzdiguje do vizionarne mogočno-
sti. Idejni vodja impresionistov je
Rihard Jakopič (1869-1943), kije
bil skoraj pol stoletja osrednja oseb-
nost naše moderne umetnosti. Naj-
prej impresionist je pozneje prešel
simbolizem in končal blizu barvnega
ekspresionizma, kjer je iskal izraza v
čistih barvnih kompozicijah. Najdo-
slednejši impresionist je bil Matija
Jama (1872-1947), kije začel kot
prepričan realist, končal pa kot sli-
kar „svetlobe". Njegove nežne po-
krajine so polne'toplote in prisrču
sti, tako da gledalca tudi čustvej
prevzamejo. Figuralik med impresij
nisti je bil Matej S term
(1870-1949), kije bil ves časdosk
den realist toda s tenkim posluho,
za barvne vrednote. Bil je avt(
mnogih portretov, figuralnih ko|
pozicij, aktov, pa tudi krajin.
Ob impresionistih je delovala«,
letu 1903 še skupina Vesnanov,u
terih ideal je bila tudi po vsebin'i2i
res slovenska umetnost, pesnišL
ideahzacija kmečkega življenja, ^
rodnostno in domačijsko usmerjen
dejavnost. Njihovi glavni predstav®
ki so bih Gvidcn Birolt
(1881-1963) risar in ilustratj
Maksim Gaspari (rojen 1882) tis«
in slikar kmečkega žanra, Hinb
Smrekar (1883-1942) karikaturisi
oster družbeni kritik in duhovit sati
rik, Saša Santel (1883-1945) začet
nik grafičnega ustvarjanja pri nas,le
sorezec in ilustrator ter njegovi jt
stri Avgusta in Henrika.
Impresionizem predstavlja nespt
ren vrhunec in zaključek večstok;
nega razvoja, ki obenem pomeii
tudi zgodovino umetnosti pri nasol
začetkov v dobi gotike prek baroli
do naših dni.	^
JOŽE CURI
Ptujski komorni moški zbor
v Italiji
Komorni moški zbor Ptuj se je od
21. do 24. septembra 1972 udeležil
veUkega mednarodnega tekmovanja
pevskih zborov v Gorici, ki je bilo že
enajsto po vrsti. Ptujski pevci so bih
postavljeni pred pomembno in
težko nalogo, saj so morali vsaj
potrditi, če ne izboljšati uspeh
izpred šestih let, ko so v oktobru
1966 v obveznem programu dosegh
drugo, v narodnem pa četrto mesto.
Sedanja situacija je bila popolnoma
drugačna, ki je odgovornost zbora
pred ptujsko javnostjo še povečala.
Namreč, komorni moški zbor iz
Ptuja je bil v fetegoriji moških
zborov edini iP Jugoslavije. V
kategoriji mešanih zborov je še
nastopil makedonski zbor Koča
Racin iz Kumanova, ki pa se ni
dobro obnesel, saj se je plasiral v
drugo polovico.
Oba nastopa, v polifonski in
folklorni skupini, sta potekala v
pravem tekmovalnem vzdušja Ptuj-
čani, ki so se na to tekmovanje
pripravljali skoraj vso minulo
sezono, so dosegh izreden uspeh: v
konkurenci dvanajstih zborov iz
Italije, ZR Nemčije, Avstrije in
Švedske, so v obveznem programu
dosegli četrto, v narodnem pa drugo
mesto. Očitno je, da je po rezultatu
uspeh enak tistemu pred šestimi leri,
vendar moramo upoštevati, da
kakovost interpretacije vokalne glas-
be v svetu zelo narašča in razlika
med profesionalnimi in amaterskimi
pevskimi zbori že izginja. Seveda,
uspeh bi bil lahko še večji, če bi bil
žrep Ptujčanom pri vrstnem redu
nastopanja bolj naklonjen. Tako je
bil pri izvajanju pohfonskega progra-
ma na vrsti tretji, pri narodnem celo
prvi, kar je vsekakor najneugodneje.
Praksa na tovrstnih tekmovanjih
kaže, da so zbori, ki nastopajo v prvi
tretjini, za precej točk oškodovani.
Namreč, šestčlanska ocenjevalna
komisija iz šestih držav pri prvei
zboru še nima nobene primerjave!
si svoj kriterij ocenjevanja kvalites
šele ustvarja ter zaradi tega že t
začetku ne more visoko ocenjevat
Primorski dnevnik je objavil, dai
bih slovenski pevci za najmanj e;
mesto prikrajšani. Hvalil je homo?
nost in barvitost zbora, .'Jasti;
izvajanje obvezne pesmi.
Tako vehk mednaroden uspeh:
plod trenutnega razpoloženja, t
pak dolgih in vztrajnih vaj, ki so(
vsakega pevca zahtevale ne saii
psihične, ampak tudi fizične nap
re. To se mogoče sliši mi
neverjetno, vendar bo vsakdo, ki
spozna na današnjo kvalitetno ravi
zborovskega petja, temu mnen
pritrdil.
Denar, ki ga daje naša skupnost
to kulturno-umetniško dejavnost
izgubljen, saj se je s tem nastopo
povečal tudi ugled ptujske občiJ
Ne vem, če se je kdaj v prej&i!
letih že zgodilo, da bi Ptuj i
pevskem področju tako dob
zastopal Jugoslavijo. Tega se vse«
kor moramo vsi dobro zavedati
na to nikoh pozabiti!
Ob tem uspehu v mednaroil
konkurenci skušajmo vendar
razumeti naše pevce-idealiste, k'
žrtvovali nešteto večerov za pe^;
vaje. Ta uspeh jim predstavi
notranje zadovoljstvo in edji
plačilo. Neizpodbitno ostane "i'
stvo, da Ptuj tako dobrega zbora,
ga vodi dirigent prof. Brani
Rajšter, še ni imel.
Odbor ptujskega zbora že rai^
Ija o bodočem delu. V tej sezo«'
prvih dveh mesecih prihodnjega
bo zbor nastopil s celovečerij
samostojnim koncertom pred doi"
čim občinstvom.
jjDNIK — ČETRTEK, 5. oktobra 1972
STRAN 11
'isatelj Anton Ingolič
med nami v Ptuju
Ob koncu minulega tedna smo
jneli Ptujčani v svoji sredi pisatelja
i;^ntona Ingoliča. Ljudska in študij-
i.|,3 knjižnica Ptuj je pripravila ob
lodelovanju z DPD Svobodo, ptuj-
j|ynii šolami, občinsko zvezo DPM
j, občinskim svetom kulturno-t.ro-
ivetnih organizacij v okviru medna-
(odnega leta knjige troje srečanj s
tjni priljubljenim pripovednikom.
V petek, 29. septembra, seje dvo-
jjna Narodnega doma napolnila z
odraslimi in srednješolsko mladino.
Lvodoma je zapel moški pevski zbor
pod vodstvom dirigenta Branka Raj-
iteija tri pesmi: Na trgu, narodno
Pisemce in Zdravico. Ubrana pesem
je bila najlepši uvod v literarni ve-
čer. Pisatelja je prisrčno pozdravila
delegacija ptujskih pionirjev, potem
pa v imenu ptujske knjižnice še
upravnica Milojka Ahčeva in ga na
kratko predstavila. Nato je povzel
besedo sam Ingohč, prebrd je odlo-
mek iz svojega najnovejšega romana
„Onduo, moj črni fant", ki je prav-
lar izšel. Osrednji del večera pa je
Pisatelj Ingohč bere svojim mladim
poslušalcem
bil razgovor med pisateljem in po-
slušalci. Ingohč je odgovarlal na nji-
hova vprašanja, pripovedoval o svoji
ptujski predvojni dobi, pojasnjeval,
itako so nastajala posamezna dela,
•fje je iskal in našel literarne motive,
bko jih je oblikoval, se ustavil dalje
"^asa pri rasni diskriminaciji, ki mu
dala snov za prej omenjeni roman
med pripovedovanjem vpletal tu-
w dogodke iz svojega življenja. Po-
slušalci so pozorno sledih njegovi za-
umivi pripovedi. Radio Ptuj je po-
snel to srečanje, tako sa bomo lahko
posamezne odlomke ponovno shšah
^^ radijski oddaji.
30. septembra dopoldne se je pisa-
Kstal z mladino ptujskih osnov-
šol. O tem srečanju objavljamo
posebno poročilo.
'^tega dne popoldan se je Ingolič
predstavil tudi v Podlehniku. V no-
vozgrajeni lepi šoh se je zbrala šol-
mladina in odrash. Prireditev je
?Prla tamkajšnja knjižničarka -
^t^iteljica Lojzka Merčeva, pisatelje-
° delo je prikazala učiteljica Roza-
J3 Cafuta, presenečenje tega večera
P^.je bil toplo napisan sestavek upo-
ojene šolske upraviteljice Marije
^aucičeve o Ingohču, pisatelju Vin-
vrha. Tudi tu je sam prebral
tokrat iz romana „Pre-
naveza". Nato se je zvrstilo
vprašanj, pisatelj je odgovarjal
^ pripovedoval o svojem hterarnem
kako ustvarja, o svojem prvem
romanu „Lukarji", na kakšen odziv
je naletel pri ljudeh in hterarnih kti-
tikah in vmes vpletal zanimive pri-
povedi iz svojega življenja in dela.
Vse prehitro je minil večer, že se je
bilo treba posloviti. Prijazni Podleh-
ničani so povabih Ingoliča, da se naj
kmalu zopet oglasi pri njih in oblju-
bil je.
Pisatelj nam je v teh treh srečanjih
veliko povedal, razkrival sebe in svo-
je delo ter znova izpričal svoj toph
odnos do človeka. Vsem, ki smo ga
slišah, bo ostalo srečanje z njim v
najlepšem spominu.	M. A.
Vsako srečanje je veselo. Snidejo
se stari znanci, ki se že dolgo niso
videli, postojijo za trenutek in po-
klepetajo, obujajo spomine na skup-
na doživetja, veseh so. Njihovih ob-
čutkov se ne da opisati z navadno
besedo. Taki občutki so obdajah tu-
di nas, mlade, ko smo po dolgem
času spet srečah človeka, ki ga po-
znamo iz knjig, o katerem smo se
učili v šoh, katerega knjige smo pre-
birah včasih dolgo v noč ah pa tudi
med šolskimi urami. Spet smo se
srečali s pisateljem in vehkim prija-
teljem mladme, Antonom Ingo-
ličem.
Na povabilo Ljudske in študijske
knjižnice je v petek pripotoval k
nam dragi gost iz Ljubljane, ki je
pred mnogimi leti poučeval tudi na
ptujski gimnaziji in ki pravi, da ga
nanjo vežejo mnogi spomini. V pe-
, tek zvečer je bilo literarno srečanje
namenjeno srednješolski mladini in
odraslim, v soboto dopoldne pa so
prišh na svoj račun vsi mladi bralci,
šolarji ptujskih in bhžnjih osnovnih
šol. Pridružila sem se slednjim, saj
me je zanimalo, kako bodo sprejeh
medse svojega vehkega prijatelja in
vzornika, ki jim je dal in jim še daje
toliko lepih knjig, ki je pred mladi-
mi bralci oživil toliko nepozabnih
dogodkov in trenutkov.
Zbrali smo se v dvorani Narodne-
ga doma. Najprej je vse pozdravila
ravnateljica Ljudske in študijske
knjižnice, Milojka Aličeva, nato pa
je osmošolka Zvezdana Mlakarjeva
prebrala svojo črtico o majhni Moj-
ci, ki je želela spoznati kakega pisa-
telja, še bolj pa je želela sama po-
stati pisateljica. S svojim sestavkom,
ki ga je zares lepo napisala in,pri-
srčno prebrala, je v naši sredi po-
zdravila dragega gosta. Po treh kla-
virskih skladbah, ki so jih zaigrale
gojenke glasbene šole, je mladim
spregovoril Anton Ingolič. Povedal
jim je nekaj besed, potem pa prebral
odlomek iz najnovejšega romana z
naslovom Pretrgana naveza, ki opi-
suje vzpon mladih planincev v naših
gorah in nesrečo v steni.
Mladi ljudje so vedno radovedni in
se zanimajo za marsikaj. Tako so tu-
di ptujski pionirji spraševali svojega
vzornika o marsičem in rad jim je
odgovarjal. Ena izmed deklic je na
hstek napisala vprašanje, če ima pi-
satelj družino. Povedal je, da ima si-
na in hčerko, ko pa je prišel do vnu-
kinje, je rekel, da bo raje molčal, saj
bi se sicer preveč raznežil, ker jo
ima zelo rad, ona pa tudi njega.
Povedal je, daje pisati lepo in tež-
ko hkrati. Lepo zato, ker lahko ne-
ko stvar, ki ti je všeč in te zanima,
preneseš na papir in predstaviš lju-
dem, težko pa zato, ker moraš vča-
sih tedne in mesece sedeti za pisal-
nim strojem in tipkati. Pa ne le to.
Ce hoče pisatelj neko stvar naravno
zanimivo napisati, jo mora tudi do-
živeti in si nabaviti nekaj izkušenj.
Za to pa je potrebno mnogo časa in
volje.
Pisati je začel že zgodaj, največ pa
v srednji šoh, čeprav je bilo to ta-
krat mnogo huje kot danes. Na vpra-
šanje, če je dosti del obležalo v
uredniškem košu, je povedal, da sa-
mo ena črtica, ki jo je napisal takoj
po vojni. Izmed svojih del mu je naj-
bolj všeč prvi del romana Vinski
vrh, ki nosi naslov Žeja, najraje pa
ima svoj najnovejši roman Onduo,
moj črni fant.
Naše mlade bralce bo verjetno za-
nimalo, če bo v kratkem spet izšlo
kaj za nje izpod pisateljevega pisal-
nega stroja. Zaupal nam je, da bo v
kratkem pri Sinjem galebu izšla po-
vest Potopljena galeja, ki bo prika-
zovala življenje mladih ljudi in od-
kritje potopljene benečanske galeje
na eni in zgodbo te ladje, .ki so jo
napadli sinjski uskoki na drugi stra-
ni.
Še in še je naš gost pripovedoval
in odgovarjal na vprašanja, ki so se
kar vrstila. Ko smo se poslavljali,
smo bih vsi obogateni z mnogimi
spoznanji. Zvedeh smo, daje pisatelj
prav tako človek, ki poleg drug^a
dela vsak dan sede za pisalni stroj in
piše, piše, da imamo mi, mladi in
stari kaj brati, da si s knjigo utiramo
pot v življenje, da se iz knjige učimo
živeti.	Silva Spolenak
Mirjana Želežič
pettisoča bralka Matične knjižnice
v Slov. Bistrici
Pred kratkim je bila v Matični
knjižnici v Slov. Bistrici krajša
slovesnost, na kateri je knjižničarka
Lavra Lešnik podarila devetletni
Mirjani Želežič iz Zg. Bistrice,
učenki 3. razreda osnovne šole
Pohorski odred Slov. Bistrica,
knjižno darilo in cvetje.
Mlada in zgovorna Miijana, ki je
bila \'pisana pod številko 5000 v
knjigi bralcev Matične knjižnice v
Slov. Bistrici, nam je še polna
veselja, da je ravno ona bila takšne
sreče, marsikaj povedala.
V knjižnico je pričela zahajati
pred petimi meseci, ko so jo na to
pregovorile sošolke pa tudi domača
knjižna zbirka, ki ni ravno skromna,
ki ji je postala pomanjkljiva. Kljub
temu, da njena mamica in atek zelo
pridno skrbita za izpopolnjevanje
knjižne zbirke male Mirjane pa se je
le ta po dolgem prepričevanju
odločila skupno s sošolkami, ki
obiskujejo knjižnico že od prvega
razreda, stopiti v ta hram znanosti
in prijetnega branja. Danes ji tega ni
žal. Kljub temu, da obiskuje
knjižnico samo nekaj mesecev, je že
prebrala bogato zbirko knjig, sedaj
pa sega že za vse bolj zahtevnimi.
Pravljice je že zdavnaj postavila v
kot. Samo pregovarjanje mlajšega
bratca ali sestrice jo še vrne v svet
pravljic in fantazije.
Mala in ljubka Mirjana zelo
nestrpno čaka tudi vsakega rojstne-
ga dneva, saj ve, da se ji bo takrat
domača knjižna zbirka pomnožila
za novo knjigo. Ob takšnih
trenutkih so njene želje močnejše na
strani knjige, kljub temu pa si na
tihem želi, da mamica in atek pri
kupovanju darila ne bi pozabila tudi
na kakšno čokoladico ali kaj
sladkega. Do sedaj je še niso
razočarala. Pa kaj bi jo, ko pa je
družinsko razumevanje takšno, kot
si ga lahko žehjo vsi otroci, nežno,
prijetno in zabavno. Pa kaj bi
naštevali, srečna je, da ima tako
dobre starše.
Veselje do branja, ki je močnejše
od igre na dvorišču, se uspešno kaže
tudi v šoh, kjer ne pozna slabih
ocen. Sicer pa je prva dva razreda
opravila z odhčnim uspehom. Kako
bo v tretjem, še ne ve, želi pa si
najboljše. ^ nekaj je pri Mirjani, kar
bi lahko posnemali drugi otroci.
Kljub svojim devetim letom že
pridno pomaga v kuhinji. Večkrat
pa branje zgodbe zamenja s
Kuharico. Ce ji prvi poiskus
(puding) ni takoj uspel, pa se lahko
danes že pohvali, da sta atek in
mamica večkrat zaužila tudi njena
jedila. Pripraviti jih zna celo zelo
dobro.
Ob sprejetju nagrade pettisoče
bralke se je zavzela, da bo sedaj še
bolj pridno obiskovala knjižnico.
Tekst in foto:
Viktor Horvat
Tohko lepih knjig! Kdaj jih bom lahko vse prečitala?
12 stran
TEDNIK — ČETRTEK, 5. oktobra 19,j
Dr. Fran Brumen: Glavoboli
(Nadaljevanje in konec)
Pri mnogih bolnikih, ki trpijo na
takoimenovanih priložnostnih glavo-
bolih, je potrebno različne življenj-
ske težave, ki smo jih bih navajeni
smatrati kot vzroke glavobolov,
spoznati kot simptome obolele
duševnosti. Mnogokdaj bomo morah
pomisUti na to, da se prenekateri ne
znajde v svojem življenju in tako
zabrede v težave, ki povzročajo
psihične konfliktne situacije. Poti
zdravljenja morajo biti individualne,
vsakemu primeru posebej prilagoje-
ne. V ranocelništvu, v drugih
kirurških vejah in zobozdravstvu
npr. se je možno ponekod nasloniti
na nekakšne šablone. V psihosomat-
ski sferi to skoro nikdar ne uspe.
Mnogokrat zadostuje podrobnejša
analitična razčlemba tistih momen-
tov v bolnikovem življenju, ki bi
mogli biti vzrok glavobola. To
zmore tudi zdravnik, ki ni specialno
usposobljen za psihoterapijo. Vzpo-
redno uporabljena simptomatična
sredstva večkrat pomenijo most,
prek katerega je mogoče priti na
zdravo stran hudournika. Pogosto je
potrebno izčrpno uporabiti vse
mogoče specialne preiskave in jih
smotrno uvrščati. Te lahko koristijo
dvojno: stvarno in psihoterapevtsko.
Splošni zdravstveni ukrepi, ki
krepijo celo telo, posebno pa
živčevje, so koristni pripomočki.
Primerna prehrana izdatno podpira
zdravljenje. Včasih hitro spremenje-
na, radikalno usmerjena dijetna
hrana, deluje dobro biokemično,
ponekod še bolj psihično. Mnogo
uspehov je že počela stroga
vegetarijanska dijeta. Taki uspehi so
včasih časovno le omejeni, včasih pa
tudi dolgotrajnejši in izjemoma celo
dokončni. Kjer podrobnejša analiza
nakaže kot vzročnike psihične
elemente, tam je stremeti za tem, da
jih sporazumno, ah pa pacientu
nekako podzavestno, odstranimo iz
njegovega življenja. To pa se seveda
mora zgoditi tako, da ne nastanejo
radi takega ukrepa kaki, za bolnika
negativno delujoči izpadi. Taka
primitivna psihoterapija mora biti
zelo smotrno prilagojena in v polni
vednosti ter sporazumu z neposred-
no bolnikovo okoUco. Mnogokrat je
zelo koristno pritegniti v pomoč
ljudi, za katere je znano, da zmorejo
vplivati na bolnika. V nekaterih
primerih so taki posegi uspešnejši v
brutalnejši, včasih milejši, ali celo
neopazni obhki.
Ker so psihogeni glavoboli mnogo-
kdaj posledica delovnega okolja, je
potrebna temeljitejša anahza njego-
vega vpliva. Tudi v takih primerih
morajo biti ukrepi pretehtano,
previdno in smotrno izbrani in vselej
usmerjeni tako, da je iz vsake
podrobnosti bolniku razvidna zavze-
tost za njegovo osebno dobro.
Nemalokrat zadostuje že skromen
prisrčen razgovor, ki pokaže bolni-
ku razumevanje za njegove težave.
In smotrno izbran cilj, npr.
zamenj va delovnega mesta, ki mora
biti spodbudna za bolnika in nikdar
v njegov škodo; morda samo manjša
rošada med neposrednimi sodelavci,
često deluje skoroda čudovito.
Tako „uspelo ozdravljenega" je
dobro večkrat in ponovno sprejeti
na pomenek, še bolje ga celo k
takemu pomenku poklicati, kar
podkrepljuje občutek pozornosti i
je najmočnejši dejavnik v pjij^
terapiji.	^
Mnogo bi bilo mogoče v k
smislu še napisati. Pa naj bo dovr
Nakazane so nekatere smeruj.
Zaključno naj še povem, dj
potrebno obupati nobenemu ^
ničnemu bolniku z glavoboloi
Potrebno je le najti pravo pot.
Zdravo, ženka, si še kaj jezna name?
XIII. kuharska olimpiada od 5. do 15.
oktobra v Frankfurtu
Nekdanje svetovno kuharsko pr-
venstvo, ki so ga prirejali vsaka štiri
leta, so preimenovali v olimpiai
Letos bodo na tem tekmova
prvič nastopih tudi predstavil
Jugoslavije. Svoje ekipe je prijavi
21 držav. Tekmovanje se deli v d
dela in sicer v del, ko eiii
pripravljajo obvezne specialitete,
so za vse ekipe enake in drugi 4
ko vsaka ekipa pripravi it
speciahtete iz dežele, ki jo zastop
Nemška televizija bo olimpial
prenašala neposredno. Naše zastoj
nike bo moč spremljati na televij
11. in 12. oktobra, ko bodo skup
s češko ekipo gledalcem prikazovi
pripravljanje domačih specialiH
Na celotni ohmpiadi bosta sodet
vali le dve ženski, ker dokazuje,!
je tudi kuhanje v oblasti mo§kfl
spola, kljub temu, da se ga večinai
vse mo^če načine izogiba. Mo)
ne samo, da so boljši jedci, tem*
imajo tudi mnogo bolj izoblikovi
prefinjen in zahteven okus glf
pripravljanja in serviranja jedil.
Jugoslovansko ekipo je sestavi
Poslovno združenje hotelskih oi!
nizacij. Sestavljajo jo samo predsti
niki moškega spola, so pa to «
znanci z beograjske in ljubljara
televizije, ki so vodih kuhan
oddaje. Naša ekipa se je za pripi'
udeležila mednarodnega tekmoval
v Norveški, kjer je v konkur«
tridesetih ekip osvojila drugo meS
Upajmo, da bo njihovo f
sodelovanje na olimpiadi f
uspešno, kajti jugoslovanske spcj
htete so znane širom po svetu, j
slovenskih specialitet bo zazakus
servirana naša stara dobra gibaiu'
Zrak je vsak dan bolj umazan in zastrupljen
Sloj zraka, ki obdaja našo zemljo
in ki je primeren za dihanje, je zelo
tanek in sega do 5000 metrov
nadmorske višine. Ta tanka zračna
ovojnica, ki obdaja naš planet, je
vedno bolj umazana in zastrupljena
zaradi milijonov ton nečistoče, ici se
dnevno iz raznih izpuhov pri
procesih zgorevanja izloča v zrak.
Glavni viri zastrupljanja zraka so:
avtomobili, letala, ladje in železnica
(bencinski in diesel motorji) 60 %,
splošna industrija 18%, termoelek-
trarne 12 %, zgorevanje smeti 3 %,
ostahh 7 % odpade na kurjavo v
gospodinjstvu.
Zgornja tabela kaže, da ni glavni
vzrok uničevanja zraka industrija,
temveč je to motorizacija, ki za
pogon uporablja naftne derivate, pri
katerih se med izgorevanjem izloča
ogljikov monoksid ter razni svinče-
no-žvepleni oksidi.
Mnoge zapadne države so že
izdale ustrezne zakone, ki podpirajo
akcijo odstranjevanja virov zastrup-
ljanja zraka. V nekaterih zveznih
državah ZDA so zraven filtrov za
kemično industrijo, predpisani tudi
filtri za izpušne cevi motornih vozil.
Stopnja zastrupljenosti zraka v
nekaterih večjih mestih pri nas in v
tujini je ob kritičnih točkah (megla
in nizek zračni tlak) dosegla in
presegla mejo smrtne nevarnosti,
predvsem za ljudi, ki so oboleli za
astmo, bronhitisom, TBC, emifiz-
mom in drugimi napakami dihalnih
organov in ožilja. Slab zrak
negativno vpliva tudi na zdrave
ljudi, najbolj na otroke in matere v
nosečnosti.
Botaniki so dokazali, da nekatere
rastlinske vrste danes bolje uspevajo,
rastejo in cveto v zaprtih prostorih
(stanovanjih), kakor na prostem,
kjer jih uničujejo kemikalije, ki so v
zraku.
Najbolj zrak zastrupljajo svinče-
no-žvepleni oksidi in ogljikov
monoksid; vsi so v večjih količinah
smrtno nevarni ali pa puščajo na
zastrupljenih osebah trajne posledi-
ce. Navedene tri spojine so tudi
glavni vzrok razpada naših zob, ki
jih dokončno obdelajo še gnilobne
bakterije. Največ teh spojin nastane
pri zgorevanju v bencinskih in diesel
motorjih in v ostalih pečeh ter
agregatih na plinsko olje, oziroma
na naftne derivate.
Ker vsako porušenje razmerja,
med elementom, ki izgoreva in
zrakom, ki je za gorenje potreben,
privede še do večjega zastrupljanja,
ker je izgorevanje nepopolno, bi bilo
potrebno izvajati redno tehnično
kontrolo nad stroji, v katerih se
takšno izgorevanje vrši. Po predpo-
stavkah tehnikov 4 petine takšnih
strojev že po letu dni .deluje
nepopolno, lako da se izloča mnogo
več monoksida, kakor je predvideno
in dopustno.
V Jugoslaviji je nekaj zveznih
zakonov, ki posegajo na področje
delovanja in iz^revanja v motorjih
za pogon vozil in strojev, vendar teh
predpisov nikdo ne upošteva, še
manj pa, da bi se nad kršilci izvajala
kontrola. To je zelo lepo vidno tudi
na našem občinskem območju.
PATROLE LM NE VIDIJO VOZIL,
KI ZASTRUPUAJO ZRAK, NITI
NE VEDO, KAKO NAJ UKRE-
PAJO PROTI NJIM
Vsaka najmanjša napaka pri
dovodu goriva, zraka, ah pri
prehitrem vžigu v diesel motorjih
poveča zastrupljenje zraka do 250
krat. V nekoliko manjši meri velja
to za bencinske motorje, najbolj za
dvotaktne motorje, katerih proiz-
vodnjo v zapadnih državah so letos
prepovedaU.
Prav tako pride do povečanja
zastrupljanja zraka, ko premnogi
prevozniki namesto predpisanih
goriv uporabljajo cenejša in slabša
(gospodinjsko kurilno olje). Takšno
vozilo je resda v voznem stanju, ima
pa posebne vrste tehnično napako,
vsled katere ogroža zdravje vseh na
območju, kjer se vozilo giblje in
deluje. To zdravje ni ogroženo
fizično, kar se često dogodi človeku
v nesreči s vozilom, temveč je
ogroženo kemično, kar je še mnogo
huje in pred čemer nisi varen niti v
svojem lastnem stanovanju.
Takšnih vozil, ki za seboj spuščajo
goste dimne zavese, ni samo mnogo
med tovornjaki, temveč jih ne
primanjkuje tudi med avtobusi.
Zelo malo dela in stroškov je
potrebno, da se takšna napaka v
izgorevanju odpravi. Ker obstojajo
predpisi in kazni za takšne
zastrupljevalce zraka, je prav nera-
zumljiv pasivni odnos organov
kontrole v prometu do njih. Morda
bi hkrati opozorili prometno mihco
tudi na vse večje število voznikov, ki
ob vsaki uri v mestnih naseljih s
svojimi vozih največkrat namerno
ustvarjajo preveUk hrup in ropot. V
glavnem je to mladina na motornih
kolesih, ki v želji za hitrostjo
predeluje svoja vozila in celo
odstranjuje zvočne dušilce.
Občani bi bili uslužbencem LM
zelo hvaležni, če bi ti opravili z
omenjenimi kršilci, kot pa da
zapisujejo nepravilno parkirana vozi-
la in podobno, ker to niso zadeve, ki
bi neposredno ogrožale človeško
zdravlje in razvoj. Tisti čas bi
posvetih borbi proti odvečnemu
hrupu in zastrupljevalcem zraka, ki
ogrožajo tudi njihovo zdravje, kakor
zdravje njihovih družin in vseh živih
bitij, ki potrebujejo zrak za svoj
obstoj.
DELAVSKE IGRE PTUJ -
NOGOMET
1.	TAP	3 3 0 0 31:8
2.	KK	4 3 0 1 22:
3.	DES	4 2 1 1 24:
4.	SIGMA	4 2 1 1 27;
5.	ELKO	4 2 0 2 27:;
6.	TGA	3 111 17: j
7.	IZBIRA	4 112 12: ;
8.	TVI	3 10 2 16: ;
9.	O.MegUč	4 1 0 3 6:
10. MERCATOR	3 0 0 3 ll>
j^ijiK — Četrtek, 5. oktobra 1972
stran 13
.DVOJČKI-
tORUT IN DANICA NISTA NIKOLI
IPREVEC) POREDNA
I prejšnji teden je prišel v naše
E(jiiištvo deček, kateremu smo na
•o prisodili 12 let. Prinesel nam je
ografiji sestrice in svojo ter
uvedal, da bi tudi onadva
uelovala v našem razpisu za
dvojčke. Ker je bil zelo zgovoren in
Dasploh prijeten fantič, smo ga malo
povprašali to in ono. Povedal je, da
mu je ime Borut, da se piše Sagadin,
da ima sestro Danico, s katero že
ikupaj živita od leta 1958, ko sta
21. julija prijokala na svet.
No na ždost smo ugotovili, da
smo se pri starosti malo zmotili in
Boruta pomladili kar za 2 leti. To je
pa krivica, če pomislimo, kako smo
mi kot otroci želeli biti vedno
itarejši in pametnejši, kot naši
oietje in mamice. Naš mali znanec
nam je povedal, da hodita s sestro
Danico v 8. razred osnovne šole
Ivana Spolenjaka. Oba sta zelo
pridna, čeprav ima Danica v
spričevalu več petič in nobene
itirice, Borut pa ji rade volje
prepušča prednost in pravi, da je
srednja pot najboljša. Sicer pa, kdo
si upa reči, da Borut ni priden, saj je
razreda prinesel domov prav
Mbro spričevaJo, to pa tudi ni od
muh,
Zvedeh smo, da pri Sagadinovih
nimajo več otrok in Borut nam je
^upal, da sta onadva s sestro kar
®volj za red in včasih tudi nered
P" hiši in si niti ne želita kakšne
"«ajše družbe, ki bi skrbela le za
"ocne koncerte. Ko smo ga
Povprašah, kaj bi želel, oz. bi želela
^ sestro postati, nam je takoj
da želita nadaljevati študij
"a srednji gradbeni šoli v Mariboru.
^Pet oba skupaj, tako, kot sta
™dila skupaj v šolo, tako, kot so ju,
sta bila še majhna, enako
""'acili, tako, kot sta oba neraz-
JJizljiva že vseh 14 let in nekaj
^secev. J a, nekaj pa moramo
mznati in tudi pohvaliti. Borut je
skromen in sploh ne sih v
Wdje ter vedno raje govori o
^stn Danici, kot o sebi. Tudi to
2 je zaupal, da je Danica bolj
™na in da raje prebira knjige kot
fot	pevskemu zboru, k
^'Okrožku (tam je pa Borut bolj
rada piše spise in je dobila
že nagrado za svoje literarno
(ly^?pirrialo nas je, če sta v svoji
"Jcevski karieri že katero ušpičila.
pa je Borut rekel, da onadva s sestro
že nista bila nikoli preveč poredna,
ampak samo enkrat je bilo nekaj
narobe z na novo prelakiranim
parketom. Upam, da kaj hujšega res
ni bilo.
Pri dvojčkih včasih naletimo na
zelo sorodne značaje in nagnenja,
Borut pa je to zanikal in je rekel, da
se s sestro marisikdaj zelo razlikuje-
ta. Danica rada je polnjeno papriko,
Borut pa je takrat skoraj raje brez
kosila, kot da bi jedel sestrino
speciaiiteto. Sicer pa je hitro rekel,
da pojesta vse, kar mamica skuha.
Povedal je tudi, da mamica ni v
službi in ima torej več časa za njiju,
čeprav je to včasih verjetno malo
bolj hudo, ker ju ima vedno pred
očmi in si ne moreta kaj dosti
privoščiti. Oh, pa smo že spet
pozabih, da Borut in Danica sploh
nista poredna.
Tako smo vam predstavih že drugi
par dvojčkov. Spoznah ste Boruta in
Danico, ki bosta skoraj zapustila
osnovno šolo, ki bosta zaživela novo
življenje srednješolca, ko bosta
skupaj nadaljevala šolanje, kakor sta
ga pred nekaj več kot 7 leti pričela,
ki se imata zelo rada in sploh ne
moreta biti drug brez drugega.
Želimo jima vso srečo!
S. Spolenak
DROBNI NASVETI
Mokre čevlje napolnimo s časopis-
nim papirjem, ki vpija vlago.
Nove čevlje natremo znotraj z
nekaj kapljicami vinskega cveta in
drgnemo, dokler se usnje ne posuši.
Nove otroške čevlje namažemo s
toplim mizarskim klejem po podpla-
tih in pustimo, da se dobro posuši.
Podplati bodo postali močnejši in
ne bodo prepuščali vlage.
in še kuhinjski
nasvet
SpinaCni namaz
Pripravite: 15 dkg margarine,
lOdkg špinače, 1 strok česna,
10 dkg skute, 1 žlico drobno
sesekljanega peteršilja, sol in poper.
Margarino penasto vmešajte, do-
dajte pretlačeno skuto, nato drobno
zrezano svežo špinačo, sesekljan
zeleni peteršilj in zmečkan česen.
Posohte, popoprajte in dobro
premešajte.
obvestilo
Združenje šolarjev in avtomehanikov Ptuj je ustanovilo avtošolo.
Vpis kandidatov za voznike motornih vozil kategorije A in B bo
od 9. okt. 1972 dalje dnevno od 8. do 12. ure razen sobote in nedelje
v prostorih združenja v Ptuju, Potrčeva 45.
Kandidati, ki so že opravih teoretični del tečaja in si pridobili
pogoje za praktično vožnjo, lahko s to prično takoj.
Dojenje otroka
Mleko je prva in najstarejša
človeška hrana. O njegovih kvalite-
tah in nenadomestljivosti ne bomo
pisali, ker je to vsem znano,
predvsem kadar gre za materino
mleko.
Vendar vedno bolj vidimo, da se
nekateri premalo zavedajo vrednosti
mleka in to ravno tistega, ki ga je
narava namenila našim malčkom.
Ravno matere, ki dojijo, so tiste, ki
vsled nepremišljenosti in malomar-
nosti prehitro izgube mleko, kije za
dojenčka nenadomestljivo. Premno-
ge pa nimajo mleka že od samega
poroda dalje. Kljub mnogim umet-
nim nadomestkom materinega mle-
ka in kljub vehkemu razvoju
medicine je stoodstotno to, da še ni
in ne bo nikoh proizvedena hranljiva
snov, ki bi popolnoma nadomestila
materino mleko. Vsaka povprečno
razvita in zdrava mati bi morala biti
sposobna dojiti otroka 6 do 8
mesecev, nekatere pa še znatno dalj
časa.
Vzrokov, da materi izostane
mleko že pri rojstvu, oziroma da ji
hitro poide, je več. Toda 95 %
mamic izgubi mleko zaradi malo-
marnosti, oziroma ker želijo biti
bolj „komot", ah jih med otroko-
vim sesanjem boli adi pa se bojijo za
obliko svojih prsi in za svojo lepoto.
Le 5 % pomanjkanja mleka pri
materah odpade na razne razvojne
in bolezenske nepravilnosti.
Mati mora dojiti novorojenčka
čim večkrat in to ob vsakem času
ko si ta zažeU hrane, kajti le tako si
mati lahko zagotovi stalno "produk-
cijo mleka. Več mleka bo popitega
in potrošenega, več ga bodo prsa
proizvedla. Dojenje je res v prvih
dneh za marsikatero mamo boleče,
vendar ko se mlečne žleze popobo-
ma razvijejo, bolečina in ptitisk v
prsih preneha. Ker se mlečne žleze
prilagajajo tudi po nek^ tednov, je
potrebno prav v tem času otroka
čim bolj pogosto dojiti. Zgrešeno je
dosedanje mnenje, da je treba
novorojenčka privaditi na neke
časovne presledke med njegovimi
obroki. To teorijo je pred nedavnim
ovrgla AMA (American Medical
Association), apieriška zdravstvena
služba, ki pravi, da telo samo
najbolje ve, kdaj je lačno in kdaj
potrebuje hrano.
„Ko smo otroka še v dosedanji
bolniški in privatni praksi navajali
na red pri jemanju obrokov, nismo
tega delah zaradi dobronamernosti
do novorojenčka, temveč da smo
sebi olajšali delo z njimi", je rekel
profesor primarij medicinskega insti-
tuta v Washingtonu. „Sedaj se je ta
praksa pokazala za nepravilno,
mnogo mater in otrok pa je zaradi
tega ostalo brez mleka že v nekaj
dneh po porodu. Kakšen udarec je
to za otrokov razvoj, dobro vedo vsi
zdravniki in ravno njihova zmotna
propaganda v zadnjih tridesetih letih
je rezultat sedanjega stanja. V
ameriških porodnišnicah sedaj daje-
mo otroka materi ob vsakem času,
navadno celo spi poleg nje.
Ce pogledamo ostale sesalce
vidimo, da ti prav tako hranijo svoj
zarod ob vsakem času, podnevi in
ponoči. Ravno zaradi tega je njihov
zarod neprimerno bolj odporen ter
zdrav. Tudi otroci naših prednikov
so bih večji korenjaki, kajti matere
so jih dojile tudi po dve leti, česar si
sedanje mamice sploh ne morejo
predstavljati."
Navedh bi lahko še mnogo več
dejstev, vendar to ni potrebno.
Hudo je le to, da se večini sedanjih
mladih in pomehkuženih mamic
dojenje zdi nepotrebna žrtev, ko pa
obstoja tohko umetnih hranil za
malčke. Vendar bi matere morale
vedeti, da vse te umetne sestavine
lahko le dopolnjujejo njihovo
mleko. Ne bi jim smelo biti žal časa
in morebitnih bolečin, ki se javljajo
med dojenjem. Ne branite otroku
prsi, če si jih želi, čeravno je sesal
pred kratkim časom. Tudi ponoči ni
tako težko vzeti otroka k sebi, saj
vendar vse želite, da bi bil vaš otrok
čim bolj krepak in zdrav.
14 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 5. oktobra 19,j
500000000 plošč Elvisa Presleya
v tem tednu naša glasbena
produkcija na tržišče ni poslala
nobene novosti, razen tega, pa sme
dobili dve novi tovarni gramofon-
skih plošč v Srbiji in Makedoniji.
Sedaj imamo pri nas sledeče tovarne
gramofonskih plošč in kasetnih
posnetkov: Jugoton, RTB, Helidon,
Gallus, Consorcium Musicum, Suzy,
Diskos, Arena, Adria, MK, Alta,
Alma, Viba in RTV Skopje. Torej,
kakor vidite, nam proizvajalcev ne
manjka, le kvaliteta posnetkov pa
tudi kvaliteta izvajanja je večkrat
dvomljiva. Ce plošč primanjkuje, se
kar pritožite trgovcem, ker so ti
krivi, če jih ni. Dnevno se v
Jugoslaviji proizvede 70.00Q plošč
za domače tržišče, pribhžno
800.000 pa za tuje naročnike.
Elvis Presley (rojen leta 1935 v
Tupelo-Missisippi, ZDA) je v
nedeljo prejel posebno nagrado
svetovnega združenja muzičarjev in
skladateljev in je bil proglašen za
najbolj uspelega interpretatorja glas-
be od začetka obstoja filma, TV in
radia. BCA (Radio Corporation of
America) je natisnila petstoto zlato
ploščo z njegovim glasom. Elvis je
dejansko izdal nekje okoli
830.000.000 plošč, ker je snemal
tudi za nekatere druge proizvajalce
plošč. Nekateri ameriški filmski in
^asbeni vehkani, kot na primer
Frank Sinatra, ki je lastnik mnogih
RTV postaj in lastnih gramofonskih
produkcij, so izdah po petkrat manj
posnetkov, kljub lastni hvah in
propagandi. Ansambel The Beatles
je v lerih največje slave izdal trikrat
manj plošč kot Elvis. Elvis ni nikoli
nastopal izven meja ZDA, nikoh ni
bil znan po raznih zvezdniških
spletkah, kajri držal se je svojega
doma, žene in hčerke. Dolga leta
sploh niso upali povedati, da se je
poročil, ker so se bali reakcije
oboževalk. Vojni rok je služil v
ameriških četah v Avstriji, kjer ga je
obiskalo nad pol milijona oboževalk
iz ZDA. Letos je na proslavi v Las
Vegasu obljubil, da bo v tem mesecu
prvič gostoval v Evropi. Obiskal bo
ameri^e vojake v Nemčiji. Od leta
1959 na radio Luxemburgu ni bilo
meseca, da ne bi na lestvici
popularnosti bila kakšna njegova
melodija. Pri nas je manj znan, ker
je hcence za njegove boljše posnetke
težko dobiti in so zelo drage. Posnel
je tudi okoli 200 glasbenih filmov in
komedij in 7350 razhčnih posnet-
kov melodij. Peti je začel s šesrim
letom.
V mladosri je zgubil očeta in se je
močno navezal na svojo mamo. Njej
ia rojstni dan je pri nekem
privatniku za dolar posnel ploščo, ki
je kmalu posala popularna med
sosedi. Prebil se je na lokalno
radijsko postajo, in potem v enem •
letu v vrh zabavne, folk, cerkvene in
jazz glasbe. Najraje poje blues in
balade, pri nas je bil popularen v
ritmu roka in pop glasbe. Koncerte
si organizira in vodi sam. Njegovo
zadnjo oddajo po televiziji, name-
njeno ameriškim ženam ob njiho-
vem prazniku, si je ogledalo 120
milijonov televizijskih gledalcev in
oddajo so morali ponoviti, nakar so
jo prek- satehta prenašali na
Japonsko, Avstralijo in Anglijo.
Elvis poje vse, svoje melodije pa
lansira postopoma, da se tržišče ne
nasiti in ne navehča njegovega giasa.
Že petnajst let vlada zabavni glasbi v
EEvropi in Ameriki.
Da bi ga morda laže razumeh je
pomembno tudi to, da vehke vsote
denarja, ki ga zasluži, daje cerkveni
ustanovi »Katoliško združenje po-
moči otrokom", ki podpira in
pomaga zapuščenim in lačnim
otrokom v nerazvitih državah Azije
in Afrike, zraven tega pa vzdržuje
okoh 40 sirotišnic v ZDA. Revščina
je mnogokrat tema v njegovih
melodijah in sam pravi, da s
takšnimi posnetki bogatašem najlaže
izsili denar, da ga dobijo tisti, ki jim
je ta potreben za njihovo borno-
življenje.
NARODNA GLASBA
1. ZLATI ZVOKI (Avsenik); 2.
LJUBICA, LHAKO NOC (Kmetec);
3. TAM NA KAMNITEM KRASU
(Ottavia Rajko); 4. SONCNA
POMLAD (Veseh hmeljarji); 5. M A
ŽENA JE PUSTILA (Henček); 6.
GREMO NA POKLJUKO (Avse-
nik); 7. STARI MORNAR (Beneški
fantje); 8. CAKAL SEM OB
POTOKU (Štirje kovači); 9. MATE-
RI (Fantje treh dolin); 10. VRNI
SE, OCE (Kreže)
ZABAVNA GLASBA
1. NEKA ŽIVOT TECE (Crveni
koralji); 2. TRI PALME NA
OTOKU SRECE (Opatijski suverni-
ri); 3. AN AMERICAN TRILOGV
(Elvis Preslev); 4. I AM SORRY
BABY (Dave Clark five); 5.
UUBLJANSKI ZVON (Ljubka
Dimitrovska); 6. POP CORN (Rod
Hunter); 7. ZBOG JEDNE DIVNE
ČRNE ŽENE (Kruno Slabinac), 8.
IT IS A MATTER OF TIME (Elvis
Preslev); 9. CAN,T YOU HEAR
THE SONG (Wayn Newton); 10.
BURNING LOVE (Elvis Presley)
STAJNKO TRIKRATNI ZMA-
GOVALEC -
Prejšnji teden je bilo v Mariboru
kvahfikacijsko ekipno prvenstvo
SRS za člane in članice. PomeriU so
se atleti TVD Partizana Ptuj in
„Branika" iz Maribora. Med posa-
mezniki je dosegel največji uspeh
Tonček Stajnko iz Ptuja, ki je zma-
gal v teku na 100 m (11,4) na
400 m (51,1) in skoku v daljavo
(6,38). Ljubo Cuček in Dušan Ko-
ren sta osvojila prvo mesto v skoku
v višino. Preskočila sta 170 cm, kar
je za prvega osebni rekord. Tudi
Stanko Habjanič in Drago Skok sta
osvojila prvi mesti. Habjanič je pre-
tekel 1.500 m v času 4:06,1; Skok
pa je sunil kroglo 12,08 m. Miki
Prstec je s časom 52,3 pristal v teku
400 m na tretjem mestu. Gorazd
Ličen pa je bil v teku na 110 m
ovire tretji.
Vsi ti dobri uspehi posameznikov
pa niso mnogo pomagah Ptujčanom,
da bi kot ekipa pristah nekoliko
više, ker niso imeli zastopnikov v
vseh disciphnah. Nekaj so k temu
pripomogli tudi tisti tekmovalci, ki
so enostavno ostah doma brez opra-
vičila in niso potovah v Maribor.
Kot ekipa so zbrah 9.908 točk,
dočim jih je nabral mariborski Bra-
nik 12.049. Ce upoštevamo, da so
to v glavnem še mladinci, ki pa so
tekmovali že v konkurenci članov,
je sedmo mesto v Sloveniji končno
tudi uspeh.
Da so ptujski atleti letos dosegh
mnogo več kot smo pričakovali,
potrjuje tudi dejstvo, da so Tonček
Stajnko, Drago Skok in Stanko Hab-
janič uvrščeni v repubhško repre-
zentanco Slovenije, ki bo nastopila
na mladinskem pokalu republik 7.
in 8. oktobra v Novem Sadu.
OP
OBČINSKA NOGOMETNAU
GA PTUJ
VZHOD: 4. kolo
Vič anci-Partizan 1:4
Markovci-Stojnci 8:3
Zavrč -Gorišnica 3:2
Dornava-Grajena 4:2
Rogoznica-Prvenci 3:0
ZAHOD: 5. kolo
Prepolje-Skorba 4:4
Leskovec-Hajdina 1:9
Makole-Kidričevo 5:2
Gerečja vas-Lovrenc 1:3
Zlatoličje-Videm 0:1
VZHOD
1.	Stojnci	4 3 0 1 35:15i
2.	Gorišnica	4 3 O 1 23:11(
3.	Partizan	4 3 O 1 13:7 f
4.	Dornava	4 2 11 16:12;
5.	Rogoznica	4 2 11 13:10
6.	Zavrč	4 13 0 12:lli
7.	Markovci	4 2 0 2 18:151
8.	Grajena	4 112 12:111
9.	Vičanci	4 0 0 4 6:25
10. Prvenci	4 0 0 4 5:361
ZAHOD
1.Lovrenc	5 4 0 1 17:12!
2.	Videm	4 3 10 14:7 '
3.	Zlatohčje	4 3 0 1 11:4 1
4.	Skorba	4 2 2 0 15:71
5.	Dravihja	4 3 0 1 12:10(
6.	Hajdina	4 2 11 14:5
7.	Makole	4 2 0 2 14:17
8.	Prepolje	4 0 2 2 11:15
9.	Gerečja vas	4 1 0 3 7:151
10.	Kidričevo	4 0 0 4 10:18(
11.	Leskovec	5 0 0 5 9:24|
Partizan
Kidričevo delavei
TVD Partizan iz Kidričevega jI
pripravil urnik množične vzgoje i:
rekreacije v Kidričevem:
PONEDELJEK:
17-18.30 mlajše pionirke -
vodnik Pušnik;
18.30-20. starejše pion. ff
mladinke - vodnici Novak in Goršd
I;
20.15-22. člani, košarka -
vodnika Žlender, Florjančič.
TOREK:
17.-18.30 mlajši pionirji -
vodnik Drame;
18.30-20. starejši pion. in mL'
dinci, vodi A. Gorše;
20.15-22. mladinci, košarka -
vodi Tonejc.
SREDA:
17.-18.	vadba najmlajših predse
skih, OTROCI IN STARŠI. Svetov.'
lec pri vadbi A. Gorše;
18.-20.	trening tekmovalk t
tekmovalcev v gimnastiki;
20.15-22. rekreacijska vadt*
MAMIC. Vodi Gorše I.
ČETRTEK:
ponovitev urnika s ponedelj^
Dodano: 20.15-22. ure, mladin«
rekreacija, odbojka, košarka, spi"-
na vadba. Vodi Pušnik.
PETEK:	,
glej torek. Dodano: 20.15--'
ure, rekreacija zaposlenih.
Veličkovič.
SOBOTA in NEDELJA sta dnej
ki jih koristno izkoristimo za vadj
tekmovalnih skupin. Največkrat P
člani društva vadijo zahtevn^
elemente ter nastopajo in teKm
jejo.
Pridite, vključite se v vrste
„Partizan" Kidričevo. ^ ^^
jedNIK — Četrtek, 5. oktobra 1972
STRAN 15
Dober dan!
hu, hu, auf-biks, gamaj je že
zavreja no če ga tek eno pul litra po
flovi spistiš, se ti začnejo takoj
wlena trositi. Jebal ga na iglin špic,
'oti letošji prvi mošteki so tak kisli
da bi fsen hujdičon žolče fkup
'"lesali. Jas sen meja duma še neks-
^ zalogo cukra pa vete, neje dosti
^mogalo. Kislica je kislica pa če jo
P'jes za večerjo ali pa za froštikel.
letos smo nastrodali. Fsi
""Jaici si na naših hrbtih škremple
™sijo. Zaj še nan naj samo oktobra
"e?.zapodne te pa smo tak fsi za v
ijofisnico kompletni. Ke nete rekli,
3 samo jomra^n, rajši poglednite, ke
'^"je napisa Črni pikec, kije nekan
'"zne kraje pobegna.
Sp^rbus Lujs!
fmoj, prmekni Lujs, dugo se
'^a vidla. Najbrž si že čista na
jjozoba. Veš, toto našo živleje
tokšno, ki nas fort naprej
y pregoja. Tudi mene je živleje
v 5 kraje zaneslo no se nahojan
kot?'^'" T^t^nik no tv(y rezervirani
'Sen si kre sebe naroča tak, da mi
"Ovir dugi cajt. Saj veš, domoče
pred 1, človik rad prešteje. To
>oda	si pisa, da letos nesi
don, "a morje no da ti je voda
Saj v P''®'^	P*"®« pritekla,
^es kaj mislin, to so ble tiste
poplovne vode, ki neso bile solene.
Mislin Lujs, da si se te fsaj enkrat
vredik skopa. Nič ne obvujpaj, glov-
no, da so cene fsoki den boj solene.
Veš Lujs, jas živin v Srbiji kak
mali bogec v vejkih nebesih. Nič
druga mi ne fali, samo še Marijo v
oltori bi moga meti pa nebi meja
čista nič domotožja.
Za enkrat naj bo zadosti. Rad bi
pozdrava fse tan okoli Ormoža, Hu-
ma, Pavlofskega vrha pa še Jeruzale-
ma. Gdo do grozdje prešaii, si naj
malo na mene spunijo.
_ Te pa srečno, fse lepo pozdrovla
Črni pikec.
Črni pikec miiiir-no!
Nič mi nesi opisa, kaj delaš v
Srbiji, če se ne motin, pa tan doli
sldoke služiš. To skleplen po ten, saj
pišeš, da najboj Miciko v oltori
pogrešaš. Ja, saj ven to pa je za
sldoka hujda montra no težova. Ti si
nič preveč ne misli na Miciko pač
pa dobro stisni k sebi svojo drugo
iubico, ki ji je „puškica" ime. Jas
dobro, ven kokšna je tota lubezen:
Celi den jo v deži no v lepen
vremeni kre sebe nosiš no na srce
stiskaš, prideš domu jo lepo namo-
žeš no zglancaš,, una pa ostone
mrtva no hladna. Še poleg tebe spati
neče — pa maš jo fseeno rad, saj te
broni pred sovraznikon . . .
Kak pa je kaj drgačik pri sldoko-
vih? Si se že navada na tisto koman-
do: Za 50 metara puzeči — napred!
Meni se je tota komanda najboj
dopola, saj sen se vrga na zemlo no
rova kak krt tri metre pod kamejon.
Drgačik pa sen meja jas pri sldoko-
vih fajn funkcijo. Po sestih mesecih
zanimaja sen_ ba povišan v čin refe-
renta za čiščenje klozetof, pa tudi
požarni sen ba večkrot kak blo je
skoro dni v 18 mesecih.
Kak pa se moš kaj drugačik?
Kejko dni še nemaš prečrtanih v
kolendori? Nič se ne sekiraj, prvih
18 mescof je malo hujdo, potli pa
fse mine. Ce maš duma kokšno
lubico, ti naj ne bo preveč hujdo.
Zanesi se na tvoje dobre prijatele no
soside, ki do jo že malo „potola-
žili". Veš, kdo sen ba jas pri sldokih,
te sma mela z mojo Mico že tri
otroke, strti pa se je naroda malo
pred mojin prihodon od sldokof.
Nekak mi računi neso šli fkup, saj
celih 14 mescof nesen bija cfuma,
kak vena že veš pa se deca rodijo 9
mescof od spočetja. Te pa sen Mico
le enkrat pita: Čuješ, kak je te to,
ke si totega otroka 14 mescof no-
sla? Če si me kaj petrigala, ti takoj
glavo odškrnen ... Pa vete, kaj mi je
rekla: Če bi na tebe čokala, te se
ovih treh fačokof ne bi mela . . .
No, te pa srečno, no dobro se
mej. To pa želin tudi fsen mojin
dopisnikom no drugin brolcon re-
zerviranega kota.
Vaš Lujzek
iladijski vrearam
NEDELJA, 8. oktobra: 6.00-8.00
Dobro jutro — vmes ob 6.05
Poročila; 6.30 EP; 6.50 Za vas; 7.00
Poročila; 7.20 EP; 7.30 Za
kmetijske jjroizvajalce; 7.50 EP;
3.00 Poročila - Radijski in Tv
spored; 8.05 Radijska igra; 8.40
Skladbe za mladino; 9.00 Poročila;
9.05 Iz naših kr^ev;9.5 5 EP; 10.00
Poročila; 10.05 Se pomnite tovariši;
10.2 5 Pesmi borbe in dela;
10.45-13.00 Poslušalci čestitajo -
vmes od 11.00-11.15 Poročila;
11.50-12.00 Pogovor s poslušalci;
12.00-12.10 Poročila; 13.00 Poro-
čila; 13.15 Obvestila in zabavna
glasba; 13.3'0 Reportaža; 14.00
Poročila; 14.05 Popularne melodije;
14.30 Humoreska; 14.50 EP; 15.00
Poročila; 15.05-17.15 Športno
popoldne — vmes ob 17.00
Poročila; 17.15 Radijska igra; 17.56
Glasbena medigra; 18.00 Novo,
novejše, najnovejše; 19.00 Lahko
noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15
Glasbene razglednice; 19.25 EP;
19.30 Radijski dnevnik; 20.00 V
nedeljo zvečer; 22.00 Poročila;
22.20 Zaplešite; 23.00 Poročila;
23.05 Literarni nokturno; 23.15
Jazz; 24.00 Poročila.
VSAK DELAVNIK je zjutraj
naslednji program: 4.30 —8.00 Do-
bro jutro — poročila - vmes ob
5.00 Poročila; 5.30 Za vas; 5.45 EP;
6.00 Jutranja kronika; 6.30 EP;
6.50 Rekreacija; 7.00 Poročila —
Dobro jutro, otroci; 7.15 EP; 7.25
Radijski in TV spored; 7.45 EP;
8.00 Poročila.
PONEDELJEK, 9. oktobra: 14.00
Poročila; 14.10 Slovesnki zbori;
14.30 Poslušalci čestitajo; 14.5 5 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Glasbeni intermezzo; 15.40 Lahka
glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.40
Orkester Marty Gold; 17.00 Poro-
čila; 17.10 Glasbeno popoldne;
18.00 Poročila; 18.15 Zabavni
zvoki; 18.35 Interna 469; 19.00
Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila;
19.15 Ansambel Maksa Kumra;
19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik;
20.00 Ti in opera; 22.00 Poročila;
22.15 Jazz; 23.00 Poročila; 23.05
Literarni nokturno; 23.15 Popevke;
24.00 Poročila.
TOREK, 10. oktobra" 14.00
Poročila; 14.10 Glasba mladih;
14.30 Ansambel The Theree Suns;
14.40 Na poti s kitaro; 14.55 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Glasbeni intermezzo; 15.40 Od
melodije do melodije; 16.00 Vrti-
ljak; 16.40 Naš podlistek; 17.00
Poročila; 17.10 Simfonični koncert;
18.00 Poročila; 18.15 V torek
nasvidenje; 18.45 Poti sodobne
medicine; 19.00 Lahko noč, otroci;
19.10 Obvestila; 19.15 Viški fantje;
19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik;
20.00 Prodajalna melodij; 20.30
Radijska igra; 21.20 Lahka glasba;
22.00 Poročila; 22.15 Popevke;
23.00 Poročila; 23.05 Literarni
nokturno; 23.15 Skladbe Darijana
Božiča; 24.00 Poročila.
SREDA, 11. oktobra: 14.00
Poročila; 14.10 Slovesnke narodne;
14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Glasbeni intermezzo; 15.40 Od-
skočna deska; 16.00 Vrtiljak; 16.40
Listi iz albuma orkestra in zbora
Tony Osborne; 17.00 Poročila;
17.10 Glasbena galerija; 17.4f
Jezikovni pogovori; 18.00 Poročilaj
18.15 Glasbene vinjete; 18.30 Nas
razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci;
19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene
razglednice; 19.25 EP; 19.30
Radijski dnevnik; 20.00 Simfonični
orkester - vmes v odmoru: Kulturni
globus; 21.30 Lepe melodije; 22.00
Poročila; 22.15 Jazz; 23.00 Poro-
čila; 23.05 Literarni nokturno;
23.15 Zabavna glasba; 24.00
Poročila.
ČETRTEK, 12. oktobra: 14.00
Poročila; 14.10 Mladina poje; 14.30
Sestanek instrumentov; 14.40 Me-
hurčki; 14.5 5 EP; 15. Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Skladatelj Mitja Bravničar;
16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek;
17.00 Poročila; 17.10 Po željah
poslušalcev; 18.00 Poročila; 18.15
Promenadni koncert; 18.30 Iz
kasetne produkcije; 18.45 Kulturna
kronika; 19.00 Lahko noč, otroci;
19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel
Jožeta Privška; 19.25 EP; 19.30
Radijski dnevnik; 20.00 Domače
pesmi; 21.00 Literarni večer; 21.40
Glasbeni nokturno; 22.00 Poročila;
22.15 Popevke; 23.00 Poročila;
23.05 Literarni večer; 23.15 Balet;
24.00 Poročila.
PETEK, 13. oktobra: 14.00
Poročila; 14.10 Otroške pesmi;
14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni
intermezzo; 15.40 Recital pianistke
Dubravke Tomšič; 16.00 Vrtiljak;
16.40 Orkester Ray Martin; 17.00
Poročila; 17.10 Operni koncert;
17.50 Človek in zdravje; 18.00
Poročila; 18.15 Signali; 18.50
Ogledalo časa; 19.00 Lahko noč,
otroci; 19.10 Obvestila; 19.15
Instrumentalni kvintet Gorenjci;
19.25 EPj^ 19.30 Radijski dnevnik;
20.00 Srečko Kumar in pevski zbor
Učiteljske zveze; 20.30 Top-pops
13; 21.15 Oddaja o pomorščakih;
22.00 Poročila; 22.15 Iz logov
domačih; 23.00 Poročila; 23.05
Literarni nokturno; 23.15 Jazz;
24.00 Poročila.
SOBOTA, 14. oktobra: 14.00
Poročila; 14.10 Po Jugoslaviji;
14.5 5 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Pojo operni pevci; 16.00
Vrtiljak; 16.40 S knjižnega trga;
16.55 Glasbena medigra; 17.00
Poročila; 17.10 Ansambel VValter
Wanderley Set; 17.20 Gremo v kino;
18.00 Poročila; 18.15 Ob isti uri;
18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč,
otroci; 19.10 Obvestila; 19.15
Ansambel Zadovoljni Kranjci; 19.2 5
EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00
Spoznavajmo svet in domovino;
21.25 Vedri zvoki; 22.00 Poročila;
22.20 Oddaja za izseljence; 23.00
Poročila; 23.05-01.00 S pesmijo in
Plesom v novi t^ :ien;^vmesob 24.00
oročila; 01.00 .rocila.
16 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 5. oktobra 19,j
NEDELJA, 8. oktobr: 9.40 Pet
minut po domače; 9.45 Kmetijski
razgledi; 10.12 Kmetijska oddaja;
10.5 5 Mozaik; 11.00 Otroška mati-
neja; 11.50 Poročila; 11.55 Mestece
Peyton; 12.45 T V kažipot;
NEDELJSKO popoldne: Poročila;
. . . Celovečerni film; 19.50 Cikcak;
20.00 T V dnevnik; 20.2 5 3-2-1;
20.30 Smeh na odrskih deskah;
21.15 Stih in pesem; 21.30 Športni
pregled; 22.00 Mostovi; 22.15 Poro-
čila; 22.20 Šahovski komentar.
PONEDELJEK, 9. oktobra: 9.05
Odprta univerza; 9.35 TV v šoli;
10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina;
11.00 Osnove splošne izobrazbe;
14.45 T V v šoli; 15.40 Angleščina;
15.55 Nemščina; 16.10 Francošči-
na; 16.40 Madžarski TV pregled;
17.50 Gori, doli, naokoli; 18.15
Obzornik; 18.30 Kremenčkovi;
18.55 Mozaik; 19.00 Zdravo mladi;
19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00
TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.30
Večer makedonske TV; 22.40 Poro-
čila; 22.45 Šahovski komentar.
TOREK, 10. oktobra: 9.35 TV v
šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 Osnove
splošne izobrazbe; 14.45 TV v šoli;
15.35 Ruščina; 15.55 TV vrtec;
16.10 Angleščina; 17.15 Madžarski
TV pregled; 17.45 V. Pečjak: Umba
kumba in pikasta kamela; 18.05
Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Na-
stopa Lee Grant; 19.00 Mozaik;
19.05 Iz sveta oblikovanja; 19.25
Duševne značilnosti starosti; 19.50
Cikcak; 20.00 T V dnevnik; 20.2 5
3-2-1; 20.35 Minister; 22.10 Na-
stopa Ray Charles; 23.00 Poročila.
SREDA, 11. oktobra: 8.20 TV v
šoli; 11.00 Osnove splošne izobraz-
be; 16.45 Madžarski T V pregled;
17.50 Vitez vihar; 18.15 Obzornik;
18.25 Mozaik; 18.30 S kamero po
svetu; 18.50 Cikcak; 19.05 TV
dnevnik; 19.35 3-2-1; 19.40 No-
gometna tekma Anglija:Jugoslavija;
21.30 E. Zola: NANA; 22.15 Jazz;
22.45 Poročila; 22.50 Šahovski ko-
mentar.
ČETRTEK, 12. oktobra: 9.35 TV
v šoli; 10.30 Angleščina; 10.45
Nemščina; 11.00 Francoščina;
14.45 T V v šoli; 15.40 Angleščina;
15.55 Nemščina; 16.10 Osnove
splošne izobrazbe; 16.45 Madžarski
TV pregled; 17.50 Iskre v očeh;
18.15 Obzornik; 18.30 Vsi vlaki
sveta; 18.55 Mozaik; 19.00 Mestece
Peyton; 19.50 Cik-cak; 20.00 TV
dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.30 Če-
trtkovi razgledi; 21.20 A. P. Čehov:
Golobček; 21.50 Pia in Pino Mla-
kar: Plesni esej; 22.30 Poročila;
22.3 5 Šahovski komentar.
PETEK, 13. oktobra: 9.30 TV v
šoli; 11.00 Angleščina; 14.40 TV v
šoli; 16.10 Osnove splošne izobraz-
be; 16.45 Madžarski TV pregled;
17.40 L. Suhodolčan: Klovn; 18.25
Obzornik; 18.40 Gospodinjski pri-
pomočki; 18.50 Ekonomsko izrazo-
slovje; 18.55 Mozaik; 19.00 Konec
šahovske olimpijade; 19.50 Cikcak;
20.00 T V dnevnik; 20.2 5 Repor-
taža; 20.30 3-2-1; 20.35 Rop brez
plena; 22.00 Posnetek košarkarske
tekme; 23.10 Poročila.
SOBOTA, 14. oktobra: 9.35 TV v
šoli; 17.35 Jugoslovanska folklora;
18.00 Obzornik; 18.15 V deželi
klobukov; 18.40 Gospod Piper;
19.10 Mozaik; 19.15 Humoristicna
oddaja; 19.45 Kratek film; 19.50
Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25
3-2-1; 20.35 Nastopa Ivan Re-
broff; 21.05 Pribočnik njegove eks-
celence; 22.20 Posnetek kosarkarske
tekme; 23.30 TV kažipot; 23.50
Poročila.
NAROBE RAZUMELA
Zaradi pomanjkanja prostora so
morali pevci imeti vaje kar v
gostilni. Pa vpraša hčerka mamo:
„Kako, da gre očka vsak večer pet,
saj ne zna not? "
,,Not že zna priti, not! Samo ven
ne."
HOROSKOP
OVEN: Slučaj seznani, slučaj
pojasni. Naprava, ki boža, vas zelo
zabava. Hitreje boste odpra\djali
dolžnosti, ker dosedanja zahteva
odpade. Nevarnost, da izgubite
živce.
BIK: Tista oseba, ki izsiljuje
ugodnosti s tem, da kaže sitnost se
po pogovoru z nekom drugim
očitno poboljša. Pomiri vas izobra-
ženi prijatelj.
DVOJČKA: Ni nujno, da pripove-
dujete resnko o nekom, ki se vam je
izneveril. Čisto mimogrede boste
spoznali svoje področje za veselje.
Lepa simpatija si mnogo dovoli .,. .
RAK: Povečali si boste udobje,
vendar ne tako, kot ste računali
prejšnji mesec. Nekatere zadeve vam
se niso jasne, zato potrpite do srede.
Sporočilo s pripisom.
LEV: Velikega dela se končno
rešite. Iz srca pride izjava pred
pisano družbo. Prijetna zaposlenost
v naravi, ki pa bo imela manj
prijetne posledice.
DEVICA: Do sedaj neugodno
čustvo postane nenadoma smešno.
Od sobote do srede boste imeli
priložnost nekoga opazovati. Morali
boste zavihati rokave. Sklep sledi.
TEHTNICA: Dobro obvestilo in
čemeren življenjski tovariš. Rahlo
bahanje s standardom. Močno
napredovanje potrdi vaša pravilna
predvidevanja. Za zimo bo treba že
zbirati.
ŠKORPIJON: Tista oseba, ki se
oddaljuje vas pogreša, ni pa takega
značaja, da bi kaj popravila. Zvedeli
boste za občutje in po njih pričeli
kovati načrte. Navdusenost traja dve
uri.
STRELEC: Srečna, skromna lju-
bezen, ki nima nobene ovire razen
materialne. Na kratkem potovanju
zagotovo dobite tisto! Zabavnost
vase okolice bo nekoliko popustila,
ker imajo vsi vehko dela.
KOZOROG: V službi vas upošte-
vajo vsi, razen bivše tovarišice.
Domov greste, da bi nekaj uredili.
Posebnost je vaša navezanost na
denarne posle. Popoldne dobite.
VODNAR: Ljubljena oseba vam
bo pomagala urediti denarne posle.
Urejenost pospešuje znana druzbica.
Znanec bo naredil po vaši volji,
znanka pa ne. Posebna nagrada.
RIBI: Pravo sproščenost povrne
obisk. Zelo ugledna oseba vas bo
skušala pregovoriti, ,zato .boste
spremenili družbo. Vaš želodec ne
prenese vsega. Denarja ne bo!
SOBO ali po možnosti sobo s kuhi-
njo iščeta mlada zakonca. Naslov v
upravi.
PRODAM nov magnetofon crovven-
corder. Naslov v upravi.
PRODAM kavč, divan, mizo in sto-
le. Marija Pešič, Gregorčičev dr. 8,
Ptuj
V SOBOTO 30. 9. 1972 sem na poti
Hlaponci-Dornava izgubil doku-
mente (vozniško, prometno, osebno
in zdravstveno izkaznico). Najditelja
prosim, naj mi proti visoki nagradi
najdeno pošlje na naslov Janko
Ranfl, Borovci 20, p. Markovci.
IŠČEMO žensko k dveletnemu otro-
ku. Ostalo po dogovoru, šoštarič,
Reševa 21 (Naselje bratov Reš).
Vprašajte popoldne.
NAJDENO je kolo PONY. Vprašajte
v poslovalnici IZBIRE - špecerija
na Bregu.
POCENI prodam pralni stroj (vodo-
vod ni potreben), topli pod, peč na
olje EMO 5 in 200 litrski sod za
olje. Tomšičeva 18 (Vičava)
PRODAM fiat 750, dobro ohranjen.
Informacije pri Krajevni skupnosti
Ptuj, tel. 77-319 - Pišek.
PRODAM peč na olje, sobno k"
denco in otroško posteljo. Ogled p"
poldan. Naslov v upravi.
NUDIM stanovanje z vso oskrt'
dvema dijakinjama ali vajenkan"
Naslov v upravi.
PRODAM hišo z nekaj zemlje v Sko
kih 31 p. Orehova vas, ob asfa'"
cesti, pri avtobusni postaji. Jfi*"^
Kline, Skoki 31 p. Orehova vas.
TEDNIK, izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5.;
Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman, Izhaja
četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-72. - Tiska Mariborski tis»
Maribor, Svetozarevska ulica 14.
Oddelek za upravno pravne zadeve
SO Ptuj
razpisuje po 11. in 12. členu Zakona o urejanju in
oddajanju stavbnega zemljišča (TJr. list SRS. .Št.
42/66)
JAVNI NATEČAJ
za oddajo v uporabo stavbnega zenilji.šča družbene
lastnine ob Mariborski cesti — zahod,
1.	Piredmet oddaje so le delno komunalno opremlje-
ne stavbne parcele označene na zazidalnem na-
črtu z znč. št.
32	v izmeri 641 m-
33	v izmeri 627 m-
34	v izmeri 617 m-
35	v izmeri 627 m-
36	v izmeri 627 m-
2.	Izklicna cena za pravico uporabe tega zemljišča
je 22 din po m^ Razen tega je treba plačati stro-
ške dosedanje komunalne opremljenosti (izgrad-
nje trafopostaje in nizkonapetostnega električne-
ga oimrežja), ki znašajo 3.500 din po stanovanjski
enoti.
3.	Javni natečaj je usten in bo v petek 21. oktobra
1972 s pričetkom ob 12. u/ri v sejni sobi skupščine
občine Ptuj, Srbski trg 1, soba 23/1. Udeleženci
natečaja morajo eno uro pred pričetkom položiti
varščino v višini 2.000 din, ki se ob neuspeli draž-
bi vrne, ob uspeli pa vračuna v odškodnino za
zemljišče.
4.	Odškodnino za uporabo zemljišča mora najugod-
nejši ponudnik plačati v 30 dneh po pravomoč-
nosti te odločbe o dodelitvi zemljišča.
5.	Na parcelah, ki so predmet natečaja, je dovoljena
gradnja enonadstropnih ali visokopritličnih dru-
žinskih stanovanjskih hiš ob pogojih lokacijske
dokumentacije zavoda za urbanizem Maribor iii
posebnega lokacijskega dovoljenja.
6.	Rok za pričetek gradnje je 6 mesecev po izdaji
odločbe o dodelitvi zemljišča, rok za končanje pa
leto 1974. Ce investitor v tem času ne prične z
gradnjo, izgubi pravico do uporabe zemljišča, ki
je predmet natečaja,
7.	Za parcele, ki na ustnem natečaju 21. oktobra
1972, ne bodo oddane, velja razpis do oddaje.
Vsa pojasnila v zvezi z razpisnim natečajem dobite
na oddelku za upravno pravne zadeve skupščine
občine Ptuj, Srbski irg 1, soba 28/11,
Oddelek za upravno pravne
zadeve