Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 18. januarja 1922. Glasiio Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečno prilogo „®bžlnska uprava". Izhaja vsako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu je 10 Din. na leto. Za inozemstvo 20 Din. Posamezne številke se prodajajo po 50 par. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu »Domoljub«", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa: Upravnižtvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Prvi paragraf — prvo nasilje. Že zadnjič smo jasno obrazložili, kako hoče svobodomiselni centralizem našo ljudsko šolo narediti za mučilnico in pone-umnevalnico našega naroda. Najbolj naravne pravice vsakega otroka so, da neobhodno potrebno osnovno izobrazbo ter vzgojo dobiva v svojem domačem, materinskem jeziku. Pri nas naj bi ne bilo tako. ■Člen 50 novega šolskega zakonskega na-Ičrta predpisuje, da se mora vršiti pouk v srbohrvatskem jeziku, vsaj od 5. leta na-prej. Otroci naj bi v šoli ne čuli nobene besede več v slovenskem jeziku, Nepo-stavnost, nasilnost in nespamet tega člena smo zadnjič dovolj jasno osvetlili, Nobene- Ža dvoma tudi ni, da ta člen ne bo držal, e iz tega vzroka ne, ker je proti ustavi. Danes pa si malo oglejmo prvi člen fega zakonskega načrta. Takole se glasi: Osnovna šola širi med narodom pismenost in prosveto, razvija nacionalno ( t. j. narodno, op. uredn.) in državno zavest in -iversko strpljivost; utrjuje moralna (t, j. »Kednostna. Op, uredn.,) načela za praktič--no življenje in daje osnovo za nadaljnje izobraževanje. To naj bi bila načela in smernice, po katerih naj se vzgajajo naši otroci. Približno enaka vodilna načelna kot so ta, ima francoska državna osnovna šola. In posledice? Med francosko mladino, ki prihaja • iz državnih šol, se vedno bolj širijo hudo-delstva, samomori, propalost — to je s šte- -; vilkami dokazano. In Francozi — celo brezverni in sovražni katoličanom — so začeli pošiljati svoje otroke v privatne verske šole, ker se boje zanje in je ljubezen do otrok v njih večja kot sovraštvo do -vere. Ta člen ima namreč to usodepolno napako, da gleda samo na to, da otrok nekaj zna in nekaj ve — da zna brati, pisati, pozna celo nekatera moralna načela za praktično življenje, da je državno in narodno zaveden — to je pa tudi vse. Zato se pa tudi kmalu pokažejo posledice. Otrok odraste, marsikaj zna in ve, samo enega ne zna, kar je glavno: pošten ne zna biti, ker se tega ni učil, ne vadil. In svoje večje uče- nosti vporablja zato, da dela večje in grše hudobije. Res, šola naj da otroku potrebnega znanja, toda še mnogo bolj potrebno je, da mu da še bolj potrebnega poštenja, da ga navadi živeti po vesti, izvrševati dolžnosti ki mu jih nalaga vest. Kratko rečeno: osnovna šola ima namen otroka ne samo učiti, temveč ga tudi vzgajati. Tega — bistvenega — pa v prvem členu našega zakonskega načrta — zastoj iščemo. In to je tista najnevarnejša zmota, ki bo našo šolo, če se bo ravnala po teh načelih, izpremenila v šolo za hudodelce in propalice, Francija uči. Pa bo kdo rekel: saj je v imenovanem členu tudi povdarjena vzgoja s tem, da je rečeno: (šola) utrjuje moralna načela za praktično življenje. Dobro! Toda katera in kakšna so ta moralna načela, ki naj se v otroku »utrjujejo« in po katerih naj se menda otrok v praktičnem življenju ravna. Vsak človek ima svojo moralo in svoja čednostna načela, Verižniki svojo, kapitalisti svojo, svo-bodomiselci svojo itd. Tudi prosvetni minister ima vsak lahko svoja lastna moralna načela. V katerih naj se utrjujejo otroci? Ali po moralnih načelih vsakokratnega naučnega ministra, ki edini ima pravico potrjevati šolske knjige, tudi take, v katerih so zapisana ta načela. In poleg tega si vsak učitelj ta vsako leto izpreminjajoča se načela razlaga po svoje in jih otrokom po svoje razjasnjuje. Ali ne vidite, kakšna zmeda pojmov bo nastala pri otrokih? Vsak bo imel drugačna moralna načela, konccm koncev bo imel seveda vsak svoja lastna moralna načela, taka, kakršna mu bodo bolj kazala. Francoska v državnih brezver-skih šolah vzgojena mladina si ustvarja svoja lastna moralna načela in kakšna so ta, znajo dobro in izčrpno povedati francoski sodniki. Zato je za nas in za vsakega trezno-mislečega človeka jasno, da so edina trdna in neizpremenljiva moralna načela tista, ki niso iz človeka zmoti in grehu podvrženega, temveč iz Boga, ki je večen in neizpre-menljiv, ki more kaznovati tudi liste, ki so se hudo pregrešili zoper moralna načela, pa jim državna oblast ne more blizu. Moralna načela brez Boga, brez večnosti, brez odgovornosti po smrti so brez vrednosti, brez veljave, dobrodošla samo takrat, kadar prineso kako korist, če pa slučajno niso v korist ali celo ovirajo človeka v njegovih strasteh — takrat pa se vržejo čez plot. Ali ne dokazuje tega vsak dan sto slučajev? Pri vseh moralnih načelih, ki smo jih polni, lezemo vedno bolj v blato in močvirje, razuzdanost hodi kot kraljica po ulicah, sedi v gostilnah, krvoločen pohlep kraljuje vsepovsod — ne zato, ker vsi ti prizadeti ljudje nimajo moralnih načel, temveč zato, ker za njihovimi moralnimi načeli ni Boga, večnosti, odgovornosti, kazni, plačila, Če pa tega ni, zakaj pa ne bi vrgel svojih moralnih načel za plot vedno, kadar me ovirajo, in se zopet skrijem vanje, kadar mi to koristi. In take ljudi nam bo sedaj še posebej vzgajala šola, ki hoče moralo — brez Boga, brez večnosti! Zato je čisto naravna in več kot opravičena zahteva: zahtevamo za otroke versko vzgojo, katera edina more otroke vzgajati v res dobre in poštene člane človeške družbe, v zveste in zanesljive državljane. In če pravimo: zahtevamo versko vzgojo, potem s tem ne umevamo samo pouka v krščanskem nauku. To nikakor ne zadostuje. Ni zadosti, da otrok samo zna 10 božjih zapovedi, mora se navaditi tudi po njih se ravnati. In v tem tiči jedro vzgoje. Mati, ki vzgaja otroka, ga ne samo uči, kaj sme in česa ne sme, temveč ga tudi vedno vadi v tem, pazi vsak hip nanj, ga opozarja na nevarnosti, mu daje navodila. Tako šola: ne samo pri verouku mora otrok dobivati verski pouk, ampak vse učne ure mora prevevati duh krščanskega mišljenja in življenja. Potem šele moremo reči, da šola res vzgaja otroka. Zato je najpopolnejši vzor osnovne šole verska šola: vse učne predmete preveva duh krščanskega mišljenja in življenja in učitelji dajejo v tem najljepši zgled. Tako šole dosegajo velikanske vzgojne uspehe. Treba je le pogledati po modernih državah, kjer so take šole vpeljane: na Francoskem, kjer uživajo privatne verske šole največji sloves, dočim so prišle državne brezverske šole kljub polni državni podpori ob ves ugled; v Belgiji in na Nizozemskem, kjer imajo privatne verske šole od strani države iste prednosti kot državne brezverske, v Nemčiji, kjer so v ustavi od leta 1919 priznane verske šole. Povdarjati moramo tudi to, da imajo katoliški stariši naravno pravico in dolžnost zahtevati od države versko vzgojo v šoli. Zakaj stariši imajo od Boga naloženo dolžnost otroke vzgajati tako, da tudi po smrti dosežejo večno srečo; katoliški stariši še posebej so s tem, da so dali svoje otroke krstiti, prevzeli dolžnost vzgajati svoje otroke v dobre kristjane in katoličane. Zato ne morejo in ne smejo trpeti, da jim šola jemlje otroke in jih brezversko vzgaja. Šola nadomestuje in izpopolnjuje domačo vzgojo, zato je samoobsebi umevno, da šola domače vzgoje ne sme ubijati. Če pa pogledamo člen I. Radojeviče-vega načrta, vidimo, da je šola napovedala domači verski vzgoji boj in da s tem posega v najsvetejše pravice starišev in otrok. Zato bodo katoliški stariši načrt odločno odklenili. Srbska sodba o sedanji vladi. V pondeljek je začela zopet zborovati narodna skupščina. Ko je predsednik dr. Ribar naznanil zaroko kralja Aleksandra in smrt poslanca Piška, se je začela debata o sedanji vladi. Najpreje je govoril Srb Jovan Gjonovič od republikanske stranke. Izva,al je med drugimi tole: Vlada ob svojem nastopu ni podala nobene izjave in nobenega pojasnila o naših odnošajih do drugih držav, dasi smo na tem vsi prizadeti, kako shajamo z drugimi državami. Vprašuje, zakaj nimamo nobene zveze z Rusijo, s katero vzdržujejo zveze tudi Italija Francija in Anglija ter imajo pri njej svoje zastopnike. Misli, da bi bilo potrebno priti z Ru-sjio v ožji stik, ker sodi, da ie naša moč edinole v slovanski skupnosti. Istotako misli glede Bolgarske, da je treba najti način, po katerem bi se moglo nasejati seme za bodočnost med nami in tem slovanskim narodom. Glede Angležev pravi, da so nas oni naravnost tožili in da so nas postavii ni obtožno klop. Glede Italije izjavlja, da po njegovem mnenju morejo biti nieni odnošaji napram nam samo slabši, ako bi se z njo odkrito vojskovali. Mi smo našli Italijo kot sovražnico na vseh straneh. Italija nam morebiti samo zato ni napovedala vojne, ker sodi, da nas more tudi brez tega ubiti. Zatem je govoril o Skadru, za katere-ga so Črnogorci prelivali svojo najboljšo kri. Sodi, da je Skader edina pot za gospodarski in vsak drugi razvoj Črne gore ter vprašuje, zakaj se ta naravna pot zanjo zapira. Zatem vprašuje, kako je z onimi našimi brati, ki so po nesreči ostali v italijanskem robstvu. Teh naših bratov ni majhno število, Vemo samo, da se njihove kulturne ustanove uničujejo, da se tamkaj naši brati preganjajo in da se z njimi polnijo zapori (glas: »Ubijajo!«) in tudi ubijajo. Mi ne vemo, kaj se je storilo za njihovo varstvo. Na podlagi vsega tega vprašuje, ali smo mi sploh neodvisna država, ali kaj drugega Poudarja, da potrebujemo miru in ako ga hočemo imeti, je treba, da se postavimo v družbo, s katero bo mogoče mirno živeti. Nato je prešel na notranjo politiko ter obsodi delo posameznih ministrstev, postavke proračuna, odredbe glede naše valute ter gospodarsko življenje naše države. Za vse je okrivil vodstvo linančne poliiike. Glede vojske je izjavil, da je postala orodje politike, namesto da bi bila narodna obramba. Izjavil je, da se v naši notranji politiki vlada več s silo. Misli, da ni to dobro sredstvo za ureditev naših notranjih razmer. Vlada v Belgradu bi morala iti k volitvam, da se tako vpraša narod, ter pravi, da jc to edina pot, po kateri moremo iziti iz iosedanih razmer. Za njim je govoril bivši naš poslanik na angleškem dvoru Joca Jovanovič, Govoreč o današnji vladi pravi, da so bile vse stranke za to, da se doseže v državi sloga in edinstvo. Namesto tega pa se je začela širiti staia strankarska mržnja med dvema skupinama v Belgradu in stara strankarska mržnja v Zagrebu. Ne ve, k«-ko se je to zgodilo, toda polagoma je v nas prešla odkrita mržnja. Koncem konca je gotovo tudi došlo razdvojitve. Za ustavo ni glasoval velik del Hrvatov, ter tudi znaten del Slovencev. Tako smo dobili slabo ustavo in na ta način je došlo do teli odnošajev z Hrvati, v katerih se danes nahajamo. Belgrad je odgovoril z desnico, a Hrvati so pa odgovorili: Vsi Hrvatje skupaj 1 Niti en poizkus se ni storil za poravnavo te razdvojenosti in za onemogočenje mržnje. Celo krona sama ni p odvzela nobenega koraka iz strahu, da se ji ne zameri in da ostane v strogi ustavnosti, da sc ta spor ublaži. Mislim pa, da bi bil popolno- ma upravičen podvzeti ta korak, ker proti ustavi dela samo oni, ki dela proti svojemu narodu, ki dela proti parlamentu. Tudi an-gleški kralj Jurij je podvzel tak korak ter &el na Irsko, da bi prinesel sporazum, ki 8e je dosegel med Irsko in Anglijo, Tudi sam čin zaroke kralja je dejstvo osebne delavnosti, ki najboljše kaže, koliko dobrega uspe. ha more prinesli kakšen korak, ki odgovarja volji in razpoloženju naroda. Po kritiki posameznih ministrstev je govor, nik prešel na zunanjo politiko ter se bavil z odnošaji napram raznim sosednim državam. Naglašal je kot uspeh pogodbo s Ce-škoslovaško, vendar pa pravi, da je istotako velik neuspeh rapallska pogodba, po kateri je velik del naših sorojakov prišel v robstvo in ki bo vedno zapreka med nami in Italijo. Kot uspeh smatra tudi ,zvezo z Romunijo, vendar pa pravi, da ni imela ta zveza onega učinka, ki smo ga pričakovali, kar se je pokazalo povodom Karlovega poskusa, ko sta zaveznici Jugoslavija in Češkoslovaška pozvali Rumunijo k .nobilizaciji, čemur pa se ni takoj odzvala, Sedaj ko se snuje zveza med dvema kraljevskima hišama, namreč med jugoslovansko in rumunsko, misli, da bo sedaj ta zveza čvrsta in dobra in da se more nanjo računati. Zatem je govoril, da so poleg rapall-ske pogodbe bolestni tudi odnošaji napram Albaniji. Kot eden največjih uspehov v tem času smatra kraljevo zaroko. To je res uspeh in prvikrat, ko prihaja naša država v trden položaj v naši zunanji politiki Vendar pa tega uspeha ne pripisuje toliko naši diplomaci i, kakor kraljevi osebnosti. Na koncu govori za zbližanje med Hrvati in Srbi ter izjavlja, da so edini izhod iz zla volitve. OOCOOMKi' Zavarovalno vprašanje. Zavarovanje delimo v dva glavna dela in več vrst in sestav. V prvi del prištevamo požarno zavarov, zavarovanje, živine, krme in poljskih pridelkov. Ker je to vprašanje v sedanjem času za vse sloje velike važnosti si usojam osobito naše kmetske posestnike opozoriti na prepotreb-no stanovsko dolžnost, v prvi vrsti na zadostno požarno zavarovanje. Več posestnikov po deželi je zavarovanih še izpred« vojne, po sedanjih draginjskih razmerah za 95 % premalo. Vzrok, da se naši ljudje po deželi kljub raznim opominom nočejo zadostno zavarovati, je ta, ker se za slučaj nesreče preveč zanašajo na pomoč dobrih ljudi, na državno podporo in druge. Res je, ako v vasi pogori eden, dva posestnika, tedaj je upati na uspešno pomoč, a prera-do se primeri zlasti v poletnem času, da pogori cela vas, in v tem slučaju vprašajmo pogorelce, kojih je v preteklem letu samo v Sloveniji ogromno število z milijonskimi škodami, koliko so vsi ti dobili od ljudi in države: gotovo še za žeblje premalo, dasi so dobri ljudje veliko žrtvovali, toda pri tolikem številu pogorelccv se tudi veliki darovi manj poznajo. Kdor se zanaša na druge ga lahko zadene ista ista usoda, kot je mojega bivšega soseda, ki je nedavno kot nezavarovan do tal pogorel ter se je pri požaru tako ožgal in pohabil, da bo nosil posledice celo življenje. Torej ne zanašajmo se na podporo drugih in na morebitno državno podporo. Le kdor bo pravočasno zavarovan isti bo v slučaju nesreče kos svoji težki nalogi. V drugi del prištevamo ljudsko zavarovanje, kar je posebno priporočljivo malim posestnikom, obrnikom in delavcem, zakaj nižjim slojem ni zadosti, da so le po-žarno zavarovani, pač pa bi morali biti tudi zavarovani proti nezgodam in za življenje kakor je davno že drugod uvedeno, n. pr. v Ameriki, kjer mora biti vsak človek za vse slučaje zadostno zavarovan. Tako bi bilo lahko tudi pri nas. Koliko revščine in beraštva manj bi bilo, ako bi naše ljudstvo bolj spoznalo, kolike ugodnosti nudi predvsem ravno življenjsko zavarovanje s čimer si zavarovanec z malim odplačevanjem veliko prihrani, ter s tem zagotovi sebi in drugim varno bodočnost. Koliko naše delovno ljudstvo svojih težko prislu-ženih novcev po nepotrebnem potrosi in I ako bi le del tega obrnili v svrho zavaro-j vanja, bili bi lahko za sto tisoče zavaro-č vani. ^Naša Vzajemna ima pred vsemi drji-; gimi zavarovalnicami tako poljubne pogo-] je, da se zamore vsak delavec primerno j zavarovati in ravno sedaj ob novem letu je nabolj ugodni čas v našo lastno korist zadostiti temu važnemu vprašanju. I. G„ pcigorelec z dežele. Gospodarska obvestila. DAVKI. g »Slovenski Narod« piše: »Brezpogojno zastopamo stališče, da je treba dajati državi, kar je njenega, ker vemo, da država brez davkov ne more obstojati. To uvi-deva vsak pošten državljan, zato tudi radevolje plačuje predpisane davke, ako odgovarjajo dejankim razmeram. Toda pri nas v Ljubljani se v zadnjem času predpisujejo ljudem takšni davki, da se ljudje onesve-- šča jo, ko dobivajo plačilne naloge. Najbolj čudno pri tem pa je, da je ta davčni vijak najhujši pri malih ljudeh, ki jedva žive od svojezaslužka, dočim predpisuje davčna oblast posameznikom," ki so notorično znani stotinski milijonarji, na davkih naravnost smešne svote. Ta davčni vijak čisto nič ne vpošteva dejanskih razmer in kr hoče iz malih davkoplačevalcev izprešati več, kakor imajo sploh premoženja, je največja nesreča za našo državo, ker bo polagoma pri nas spravil vse dosedaj še najbolj zanesljive elemente v širokih slojih našega ljudstva v protidržavni tabor. Opozarjajo državno oblast na to dejstvo, naj za boga ne prenapenja strun, in jo svarimo, ker bi lahko rodilo silno zlo. Napravite konec naravnost blaznim ekscesom navijalcev davkov, ki so se razpasli edino in izključno v bedni naši Sloveniji.« — Mi pristavljamo k temu samo to, da to ne velja samo za Ljublano, temveč še veliko bolj za deželo. Čudimo se le, kako more »Slov. Narod« kljub temu tako vneto zagovarjati centralizem. KAPOVEJTE DOHODNINO 1)0 31. JANU-ARIJA, SICER VAM BO ODMERJENA BREZ PRAVICE DO PRIZIVA. g Tiskovine za napoved dohodnine so brezplačno na razpolago pri davčnih oblastih. Čujemo pa, «la mora vsakdo iti osebno ponjo, kar je čisto nepotrebno šikaniranje. Izrecno pa pripominjamo, da vporaba teh tiskovin ni zapovedana, zahteva se le, da se dohodnina pravilno in zadostno napove. Ker pa je to težko, na drugi strani pa vsakdo ne bo imel prilike iti po tiskovino k davčnemu oblastvu, prinašamo v na-lednjem vzorec, kako naj sc napove do-odnina. Opozarjamo na dvoje: 1. da so itevilke v dinarjih in ne v kronah, zakaj ta ota bi bila usodepolna, 2. da naj pri orabi našega vzorca vsakdo izpusti tiste stavko, v kateri ni nič prizadet. — V Splošnem pa se je držati določil, ki smo jih prinesli že zadnjič. Napovedi morajo biti do ,?31. jan, t. 1. že vložene, sicer zoper davčno 'odmero ni priziva! Zato skrbite za pravo-sno napoved. zemljak v št. DOHODKI: A. h zemljiške in gozdne posesti: 1. Prejel najemnine od njiv in travnikov........... 2. Vrednost vseh pridelanih, doma porabljenih poljskih pridelkov: "vse vrste žita, fižol, krompir, zelje........ 3. Prodal živine in prašičev za......... 4. Vrednost doma zaklanih prašičev in živine . . . 5. Vrednost doma porabljenega mleka, jajec, kuretnine 6. Prodal mleka, jajec kuretnine........ 7. Prodal žita, semen, lanu, fižola, krompirja . . . 8. Prodal sena, slame, nastila, lanišča, lesa, drv . . 9. Vrednost pridelanega, doma porabljenega sadja . 10. Prodal sadja za............. 11. Vrednost pridelanega, doma porabljenega vina, žganja 12. Prodal vina, žganja za........... Din. pac Stroški: Skupaj 1. Plačal najemnine od njiv in travnikov ............ 2. Kupil semen, umetnih gnojil, otrobov, živinske soli 3. Kupil mlade prašiče in dal za njih cepljenje....... . . . 4. Kupil drva za kuho prašičem, petroleja za razsvetljavo hlevov „ « . 5. Kupil sena, slame, nastila, korenja, repe, krompirja za prašiče • « . 6. Plača in obleka hlapcu, dekli in pastirju........... 7. Vrednost hrane in pijače istim . ;............ 8. Plača koscem, mlatičem, ženjicam, plevicam, kopačem v vinogradu . . 9. Hrana in pijača istim.................. 10. Plača in hrana krovcu.................. 11. Dal kolarju, kovaču, sedlarju za poprava komatov, vozov, pluga, bran, kovanje konj..................... 12. Dal za nove grablje, cepce, vile, kose, motike, sekire 13. Poprava hlevov, kozolca, svinjakov, šup, ograj, potov, mostov . . . « 14. Hrana in delavna obleka odraslim otrokom, ki delajo trajno pri hiši . 15. Pogozditev posekanega gozda ............... 16. Obnovitev meni uničenega vinograda ....,■„..... Din. Dohocfki Stroški . Din. par Ostane čisto . . B. Iz poslopij: 1. Vrednost lastnega stanovanja . 2. Prejel najemnine po odbitku davka ter stroškov za popravo v najem oddanega stanovanja . Skupaj . . C. Iz samostojnih podjetij in opravil: Din. 1. Donos mlina po odbitku stroškov za vzdržavanje mlina (poprava, mlinar, svečava) . . . 2. Čisti dobiček iz gostilne . . . 3. Čisti dobiček iz trgovine . . Din. par par Od no a Skupaj . . Prenos . . Din. 4. Čisti dohodek iz obrti (kovač, sedlar, čevljar, kolar, mizar) . Skupaj . « pm D. Iz službenih prejemkov: 1. Zaslužil z raznimi vožnjami . 2. Nagrada pri....... 3. Zaslužek žene in otrok v tovarni ......... Din. pm Skupaj . B. Iz glarniške imovine: 1. Dobil obresti vloge . . . 2. Dobil obresti od posestnika Din. pa« Skupaj F. Plača župana ODBITKI: Din. pat 1. Vsi davki razen dohodnine................ 2. Dal obresti od dolga Din........ ki dolgujem 3. Odplačila dolga...........<•......... 4. Trajna bremena: Vrednost preužitka, ki sem ga dal staršem, bratom^ sestram, stricu; dajati moram po izročilni pogodbi, kar lahko dokažem 5. Dal v bolniško blagajno................. 6. Zavarovalnina proti ognju, toči, živini............ 7. Zavarovalnina za življenje sebe, žene, otrok.......... Din. par Skupaj J* Stanje živii\c: fl) . . . konj; . . . volov; . . . krav; . . . mlade živine; . . . prašičev; . . . ovac. Stanje družino: a) . . . Gospodar; . . .-/.ena; . . . otroci v starosti......let; . . . vnuki v starosti b) Starši'preužitkarji .... v starosti.....let; bratje ali sestre .... preužitknrji v starosti......let. ...... , » c) . . . . hlapci; .... dekle; .... pastirji v starosti .... let. Letina Podpis: g Prijava vo« na vzmeteh, bieiklov i taksnega in pristojbinskega pravilnika, in po odloku generalne direkci'e po?redniih d.: Uov z dne C. decembra 1921, št. 20.119, udi navadna k m e t i S k a vozila, ki služijo izključno potrebi lastnikov. Takih kmetijskih vozil sploh ni treba prijavljali... Za prijavo onih vozil, ki niso omenjena v tar. post. 100., se plačuje v zrni slu točke 20. člena <19. pravilnika taksa po 2 Din. za priiavo in po 5 Din. za odobritev (tar. po: t. 1 in 5.) samo, če se morajo po veljavnih (lokalnih policijskih) predpisih prijaviti pcliciickerru ali občinskemu oblastvu ter je treba za njih uporabo dol :li odobr itev. Za pristojnost zgoraj ime '•vanih obla: lev je odločilen oni kraj, kjer je vozilo stal-n o spravljeno (kjer stoji šupa, hlev, g a-raža itd.). 2. PrHava mora biti pismena, imeti pa mora nastopne podatke: a) ime, priimek, poklic in bivališče ^lastnika dotičnega vozila; b) oznrčbo vozila, pri sfijakerskih vozovih« pa tudi obliko, ali so prirejeni za dva konja ali za enega konja: c) označbo, kje je vozilo stalno spravljeno; č) navedbo o okoliščinah, zaradi katerih odpada letna ali rn'"h vsaka taksa, od-no~no zaradi katerih se plačuje le enkratna taksa po 5 Din. v zmislu tar. post. 5. začasnega taksnega in pristojbinskega zakona točke ° 20. in 21. člena 4?. taksnega In pristojbinskega pravilnika) in pri »vozovih na vzmeteh« (ki ne spadajo pod navadne kmetiške vozove) navedbo, kako so voz uporablja, n. pr.: »Voz je navaden dvokole-en« ali: »Kočija se uporablja izključno v mojem fijakerskem obratu« ali: 4l >Voz (na vzmeteh) se ne uporablja za mojo potrebo (Ir.ksus), am; nk izl. Jučno le za prevažanje blaga iz mo.'e trgovine t itd. Za vsako v o z i 1 o se mora vložiti posebna pismena prijava. Prijavo je k o 1 -kovati : a) za fijakerski voz in voz na vzmeteh, ki se uporabi ia za osebno potrebo, z 200 Din.; b) za motorikel ali bicikel s 5 Din.; v) za voz na vzmeteh, ki ni navaden kmetiški voz in ;e uporablja d m g;: če nego ped a), z 2 Din. Prijave, ki niso pravilno kolkovane, se no sinejo sprejeti, nmnal; se morajo vrniti strankam, da jih kolkujrjo po predpisu. Le prijave o vozilih, navedenih v točki 21. člena 49. pravilnika, so proste tudi taks e za p r i j a v o Letna tak ;a se mora plačati najkesneje dne 23. f e -b v u a r j a 1922. do tega dne re p o d a 1 i-š u j e rok, določen za leto 1922. v členu 22. pravilnika. Kdor do tega dne r.e položi t;:kse (takse za prijavo, orlno.no Ietn'! takse), se kaznuje v zmislu točke 17. člena 49. pravilnika. Vozila, ki jih kdo kupi izza dne 23. februarja. 1922 jc treba naznaniti. V'prijavi pa je tudi navesti, kdaj in pri kateri firmi je bilo vozilo kupljeno. Policijsko, ednos-i.o občinsko oblastvo mora vsaka dva meseca, in sicer prvič dne 1. maja 1922, potem pa dne 1. julija 1022 itd., podati davčnemu uradu prepis: iz registra vozil (glej II., 1.) o vozilih, na rovo prijavljenih izza dne 23. februarja 1C22. Ako kdo proda vozilo in o leni obve ti policijsko, odnosno občinsko oblastvo, izbriše to oblastvo vozilo iz registra tako, da prečila ves vpis pod dotično tekočo številko. V opombi registra je zabeležiti, kdaj in kom u je bilo vozilo prodano in kjo je vozilo spravljeno. O teh izbrisih se mora davčni urad obvestiti tudi vsaka dva me: eea (glej pod 2.) s prepisom registra glede vseh izbrisanih tej kočih številk. Ako je bilo vozilo predano komu, ki biva v okolišu drugega policijskega, ednosno občinskega oblastva, se mora t o oblastvo takoj obvestiti z izpiskom iz registra. Vsa oblastva morajo paziti na to, da se taki novi taksni zavezanci pritegnejo k plačilu takse in da se kaznujejo, ako so zakrivili prestopek (točka 17. člena 49. pravilnika). Ubogi vozovi! g Takse za domine in igralne karte se morajo plačati tudi od domin, ki jih ima kdo za domačo rabo, ker tozadevni zakon ne dela nobenih izjem. Gotovo pa je da fi-nancarji ne bodo stikali po hišah, kje imajo žigosane domine in kje jih nimajo, 9. )au. 13. lan. 16. j trn. K v K v K v 3C0 - 282 - 282 ;c — 5 - 5 M 5 17 4 10 -- 13 90 12 'K) 12 10 — — 1 t8 -- -- — 23 -- 1 85 1 52 1 60 — — i 2) 53 — 54 — -- - 'U - 13 — DENAR. Vrednost tujega denarja. Denar amer šUi colar avstrijska krona Ce>ko!>lovu .Ku krona angleški funt fiuncoski frank ■ tal imuk i ura boigarbKi lev CUISM 1UHCI graKii drahma nemška murka run U iskl 1C| Sv carsm fruiik IKilbllU niuiitu nmžaiska krona g S«) kronski zlatniki stanejo na zagrebški borzi 1050 K. g Tudi 10 dinarski bankovci novi m stari (srbski) se vzameio kmalu iz prometa. g Kratica za dinarje ja »Din«, za pare pa :>p'<. g Vzioki siabe valute. Ameriški pod-konzul v Belgradu je v nekem amerikan. skem časpisu navedel vzroke slabe jugoslovanske valute. Ti vzroki so: velika izdaj? papirnatega denarja (od 27. jul. do 22, sept. se je dv dijila množina bankovcev od 3341 milijonov dinarjev na 4347 milijonov), izvozna carina, uvoz razkošnih predmetov, pomanjkanja prometnih sredstev, špekulacija na borzi, slab uspeh notran,ega poso-ila in politične razmere. S tem je pa g. pod-konzul našlel tudi vse naglavne grehe sedanje vlade. g Polno ponarejenih italijanskih ban- k kovcev po 1000, 500, ICO, 10 in celo po dve liri kreži po Trstu. Naši ljud;e naj bodo zelo pozorni pri sprejemanju italijanskih bankovcev. g Posojilo vedno najemamo, pa ca nikoli ne dobimo. Hrvatski listi poročajo, da pridejo v par dneh v Belgrad 3 Angleži in sicer en državni zastopnik in dva zastopnika štirih angleških bank, s katerimi se na-š:t vlada pogaja glede najetja posojila v znesku 8 milijonov funtov šterlingov. Naša vlada bi morala uporabiti 6 milijonov funtov šterlingov za dobavo železniškega materijala iz Anglije. Obresti bodo menda znašale 6 odstotkov, samo glavnico pa bo treba vrniti v 25 letih. g Papirnatega denarja je dala mestna obč'na ljubljanska svo ečasno v promet M 200 tisoč kron. Pri tem je napravila čistega dobička za 151 tisoč, l6l K tO v. g Rusko posojilo v Nemčifi. Kakor po-roča o nemški listi je dobila Rusija v Nemčiji dvoje posojil in sicer enega za 300, drugega pa za 500 milijonov mark. g Češkoslovaška dobi v Ameriki posojilo v znesku 25 milijonov dolariev. To posojilo bo morala vrniti v 25 letih, CENE. g Ljubljanski trg. Mesni trg jc z blagom slabo založen. Kakovost govejega mesa današnjim razmeram ni primerna. Gove; je meso se plačuje v mesnicah 36 K zadnji del; na trgu prednji del 28 K. zadnji del 32 kron. Večji promet imajo cenejše stojnic* ki prodajajo po 21 K prednji del in 23 K kron zadnji del. Prašičjega mesa P""13^ kuje. Slanina zaostaja, ker ni kupcev, vsi«"1 tega silno ovira klanje prašičev in s tem del orna povzroča pomanjkanje prašičjega mesa. Vsi ljubljanski mesarji so na občnem Zboru zahtevali odpravo maksimalnih cen, opirajoč se na domnevo, da maksimalne cene trgu škodujejo, povzročajo pomanjkanje blaga in povzročajo enako tudi slabo kvaliteto blaga, ker je mesar prisiljen kupovati živino najslabše vrste. Ostali trg nudi sliko zmanjšanega prometa, ker ni nobenih zunanjih kupcev, pri domačem pa je opažati vedno rastoče štedenje. Moke primanjkuje v Ljubljani občutno. Današnja cena je 22 K pa št. 0. Jajca se razprodajajo po 6 kron komad. Glede mleka se je položaj nekoliko zboljšal. g Cene krznu v Ljubljani. Nekaj časa v Ljubljani krzno ni imelo prave cene. Je bila po sredi pač špekulacija in izrabljanje. Odkar pa je bilo objavljeno v listih, da se vrši v Ljubljani semenj s kožami divjačine, so se pa oglasili tudi trgovci s kožami, ki objavljajo v listih, da plačujejo najvišje cene, nekateri pa cene kar povedo. Tako n. pr. neki trgovec objavlja nastopne cene za kože: kune zlatice 3.000 do 3.800 K kune belice 2.000 do 3.200 K, lisice 600 do 800 . kron, vidre 1.000 do 1.800 K, jazbeca 100 do 150 K, divjega zajca 30 do 45 K. dihurja 150 do 350 K. Sicer naj pa prodajalci pazijo, da ne bodo opeharjeni, ker se kože skoro gotovo več vredne, kot pa dajejo zanje trgovci. g Žitni trg. Kljub slabim prometnim razmeram so sicer cene žitu še vedno trdne, toda povpraševanje po njem je zelo majhno, ker ni vagonov. Za blago, ki je že v vagonih, se plačajo vsake cene. Cene blagu so za 1 kg: Moka št. 0 21 do 21 K 50 v., moka št. 2 20 do 20 K 50 v., moka št. 6 18 do 18 K 50 vin., pšenica 15 K 50 vin. do 16 K, oves 10 K 50 vin. do 11 K, mekinje 8 K 20 vin. do 8 K 60 vin., nova koruza 12 K 80 vin., stara koruza 13 K, postavljena v Zagreb. g Cene senu v Mariboru so se zopet dvignile. Zadnji teden so plačevali po 800 do 870 K pa 100 kg. g Povišane cene piva v Sloveniji. Z začetkom tega meseca so povišale naše pivovarne cene pivu v sodčkih na 1.200 K za i hi. g Vino v Medmurju stane 14 do 18 K liter. Tej ceni je vzrok, ker so veliko vina utihotapili iz Mažarske v našo državo. Na Mažarskem je vino razmeroma mnogo cenejše kot pa pri nas. g Cene banaškemu vinu. V Beli Cerkvi imajo bela vina 9 do 12 odstotkov alkohola, rdeča pa 9 do 11 odstotkov. Cena vinu je 14 do 17 K liter. g Cene hmelju. Na trgu v Monakovem (Bavarska) plačujejo zelenkasti hmelj 9.500 do 11.000 mark, prvovrstni hmelj 9.500—12.000 mark; sredaji 9 do 10 tisoč lark, slabše vrste 6 do 8 tisoč mark, letnik 1920 6200 do 7.500 mark. g Liter jabolčnika stane v Avstriji 160 lo 180 kron, vino 500 do 600 kron. SIVINA. ž Na zadnjem živinskem semnju v Ma-boru so bile cene skoro iste kakor na redzadnjem (glej zadnji »Domoljub«). Za oljšo živino so ponujali pod roko tudi po 30 K, dočim je določena najvišja cena 24 kron za 1 kg žive teže. g Mažarska mora dajati skozi 30 let na račun vo,ne odškodnine bivšim sovražnim državam letno 28 tisoč goveje živine, 25 tisoč konj in 26 lisoč ovac. PROMET. g Redni promet na progah kr. državnih železnicah. Z 18. januarjem 1922 se olvori na progah kr, države železice v Sloveniji zopet redni osebni promet v istem obsegu kot pred omejitvijo dne 8. t. m. — To se pravi, da bodo od 18. januarja naprej vozili vsi vlaki kot poprej. Upamo, da so sedaj našli v železniškem ministrstvu kaj več premoga in — pameti. g Železnica D. Lendava—Murska Sobota. »Jugoslovenski Lloyd« poroča: »V novejšem času se poroča, da je p r o p a -d e 1 načrt za zgradbo železnice Ormož— Dolnja Lendava, pač pa namevajo zgraditi železnico Murska Sobota—Dolnja Lendava.« Od naše strani bi si usodili vprašati merodajne kroge, koliko je resnice na tej vesti zagrebškega lista. RAZNO. g Zapoznela naredha za vinogradnike. Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani objavlja: Poroča se nam, da je minister za finance odredil, da so proizvajalci vina v Sloveniji zavezani v j roku 10 dii od daeva ko so izprešali vino, ; prijaviti dobljene količine vina finančni kon ; troli. Proizvajalci vina, ki opuste to prijavo, kakor tudi oni, ki ne prijavijo finančni kontroli prodane količine vina pred prodajo kupcu, se kaznujejo radi prestopka zoper red po členu 85. trošarinskega pravilnika (kazen 100 dinarjev in ob vsaki ponovitvi 300 dinarjev). Kupci vina pa, ki ne prijavijo kupljene količine vina finančni kontroli, se smatrajo za tihotapce in so podvrženi kazni iz člena 177 trošarinskega pravilnika. Ta kazen znaša — razen redne trošarine in zaplembe blaga — pet- do desetkratni znesek prikrajšane trošarine. g Trgovina s kožami v Jugoslaviji. Zadnje čase je pri nas trgovina s kožami zelo narasla. Kože jagnjeta najdejo najugodnejše tržišče v Češkoslovaški in v Italiji, dočim je vprašanje iz Nemčije po tem predmetu v zadnjem času radi nizke vrednosti marke padlo. Francoska je nakupila večje množine kož z zgornje dele čevljev, ter večji del kozjih kož, za katere se je zanimanje povečalo in po katerih povprašuje Italija in Amerika. Cene kožam so precej porasle. V notranjem prometu je pa trgovina s kožami padla. g Mlekarsko društvo kot organizacija za varstvo mlekarskih koristi se je za ljubljansko okolico ustanovilo dne 15. t. m. na Jezici pri Ljubljani. Kljub nadvse slabemu vremenu je bila društvena dvorana nabito polna. Ustanovni občni zbor je vodil J. Perko, kmet iz Zg. Šiške, navzoče je pozdravil in nagovoril Josip Černe iz Zgornje Šiške; nato pa je dipl. agr. A. Jamnik razložil pomen in namen društva ter čltal pravila. Navzoč je bil tudi alekarski fn- . struktor Pevc, ježlški g. župnik in več mlekarjev is drugih krajev. Ko so bila pravila i dobro prerešetana in sprejeta, je bilo izvo- ljeno društveno vodstvo, ki se bo v krat-, kom konstituiralo. Dotlej bo vodil posle dosedanji pripravljalni olbor. Novemu prepotrebnemu društvu kličemo: »Mnogo j uspeha!« g Posebne poljedelske šola. Podpisan | je zakon o teh šolah, katere imajo nalogo, i da dajo strokovno zobrazbo iz posameznih j poljedelskih panoj. Semkaj spadajo šole in tečaji za mlekarstvo, živinorejo, čebelarstvo, svilogojstvo, kletarstvo, predelavo sadja, pletarstvo, kmetijsko gospodarstvo itd. Zakon je sicer podpisan, kakor jih je že veliko drugih, toda kedaj se bo pa pričel izvrševati, tega pa najbrže ne bomo dočakali. V Beogradu se drže tiste: »Ima još vremena« ... — je še čas. g Centrala za semena. V poljedelskem ' ministrstvu nameravajo ustanoviti centralo za semena, katera bo imela nalogo, zbirati razne vrste semenja. Nam se zdi, da je to skoro odveč, ker najpreje moramo imeti razna vzgojevališča semen, potem šele bomo zbirali razna semenja. Kaj mi pomaga, če imam še toliko semen, če pa ne vem, če so kaj prida ali ne. Sicer pa itak zbirajo že pri nas trgovci semena, da jih prodajajo, zato ni potreba še posebnega oddelka v poljedelskem ministrstvu. Najpreje nam dajte na Slovenskem par vzornih vzgojeva-lišc za semena, katerih sploh nimamo, potem bomo dobra semena zbirali in sami vzgajali! g Delavske zbornice. Osrednji inšpektorat za delo pri ministrstvu za socialno politiko je izvršil preddela za ustanovitev de-lavskih zbornic v Zagrebu, Splitu in Novem Sadu. — Kdaj nam bodo dali kmetske zbornice, ki so za našega kmeta izredno velike važnosti, o tem nima časa minister Pucelj razmišljati. g Damski prikrojevalni tečaj. Urad za pospeševanje obrti priredi damski prikro, jevalni tečaj. Pri sprejemu se bodo v prvi vrsti upoštevale samostojne krojačioe in krojači. Interesenti naj prijavijo svojo udeležbo do 21. januarja 1922 v uradnih prostorih na Dunajski cesti št. 22. g Minister Pucelj in ribolov. V odseku zakonodajnega odbora se je razpravljalo o pogodbi, ki jo je sklenil minister za kmetijstvo Pucelj z delniško družbo, ki jo tvori več b?nk. S to pogodbo je dobila družba pravico do izrabe ribolova na Ohridskem jezeru, kakor tudi na drugih jezerih, s čemer bi bile uničene mnoge domače ribiške družine. — Prizadeto prebivalstvo je zelo ogorčeno radi te pogodbe in splošno želi, naj se pogodba razveljavi, O tej zadevi se bo ponovno razpravljalo. Za voli in kravami pridejo ribe. Razgled po svetu. NAČRT ZA GOSPODARSKO OBNOVO EVROPE RAZBIT. Anglija s svoihn nad vse prebrisanim in dalekovidnim ministrskim predsednikom Lojd Zoržem se je na vso moč trudil, da bi naredil med vsemi evropskimi državami neko mirovno zvezo, na podlagi katere bi se oboroževanje znatno zmanjšalo in omejilo. Njegov daljnjl namen je bil, kolikor mogoče Nemčiji poma- 51 _ Slrnn 26 dali, da bo lužic nosilu vojnoodškodninske stroške ter z Kusi,o sklenili trgovske odno-»uie. Končni uspeh teh nalog, ki si jih je stavil Lojil Zori, je bil tu: vse evropske državo, v prvi vrsti Nemčija in Rusija, nai se gospodarsko činipreje urude in utrdijo, da bodo mog.e od Anglije kupovati razne izdelke — sicer mora Anglija od lakote konec vzeti, zakaj brezposelnih je vedno več, kruha pa doma samo za tri mesece. V ta namen sta se posvetovala v mestu Kan nu l-rancoskem U>|d žorž in francoski ministrski predsednik liriand in sla sc skoro pogodila. Ko pa je Briund prišel v 1'ttriz, 11111 je zbornica izrekla nezaupnico, češ, da ni dovolj varoval frnucoskih koristi napram Nemčiji, katero bi 1-rancija rajši dancs kot jutri utopila v žlici vode. Briand ic vsled te)!a moral odstopiti in tako je veliki načrt Lojd Žoržev padel za enkrat v vodo v veliko škodo splošnocvropskega gospodarstva. Francoski kapitalisti se boje za svoje žepe in sat o tak strali pred Nemci, od katerih zahteva« zadnji vinar vojne odškodnine. ČEŠKOSLOVAŠKA. Na Češkoslovaškem je povzročil veliko razbiti icuie ncuuuen uvig českoslovaske krone. Mnogi trgovci in tovarnai|i so ze.o prizadeti. /akaj imeti so nuuupijcno b.u^o oziroma surovine po prs|šn)th ceuauj vsicu hitrega iz-boi|)U>i« valute pa so zacc:e ceue pauati in zato se bo)C podjetniki vcnkiti izgub, INo, saj aos.cj jc izgubtiaio ljudstvo vsied nizke vu.ute, trgovci pa oobiva.i. zadnji čas ic, ua sc zgodba eimrat oornc, pa ue samo na ccskcm, temveč luni pri nas. — Na Ceskosiovaskcm ze.o skr- j bijo za izobrazbo lantov, ki priucjo k vo.akum. 1 Vršijo sc razni tečaji: za znuiiic tuiiti jezikov, j kmetijstvo, rar.na rokodelstva, stenograiijo, j mojepisic itd. V armadi jc bi:o Icia 19^1. Jj9 i kuunic s -'O/MOJ kniigami, med niimi 70.000 nemških in 10.000 madžarskih, Citalmških pro-siorov v vojašnicah ie 200 s 3208 časnik;, le-čaiev jc bilo v 7adn,cm poletju 1921 234. Po-sconih fantovskih večerov )c bilo 9ud, gledaliških prireditev ▼ kasarnah pa v istem času J1S. — Ali bi sc ne mogla naša vojaška uprava tudi lotiti tega do a. k: jc pri nas stokrat bolj potrebno nego pri visoko izobraženem češkem narodu ? AVSTRIJA. Avstrija sc pv.gaia z Mažari g'cdc gospodarskih vptašanj, ki naj sc uredc med obema državama. — Na Dunaj jc došcl novi jugoslovanski poslanik dr. Popovič. V kratkem sc počno med Jugoslavijo in Avstri o gospodarska i pogajanj«. - Železniški tarili so se v Avstriji I povišati, in sicer pri osebnem prometu za 300 i odstotkov (lisičk, ki jc prcic stal 50 K, stane ' idaj 200 KI, pri blagu za 150 odstotkov. 1R>K.V. Nova. prva irska vlada so jo sostaiila. Za piedsodnika irsko republiko jo bil izvoljen tinf-tith. o.o Valom, veliki irski voditelj, ki jo bil proti tedanjemu sporazumu t Angleško, jo propadel. Anglija jo lo odpokiuala svojo vojaš vo t irsko. Na konferenci vseh dri.iv, ki so ho sk'uala v cionovi — (o so txi — Ui Irska posebej zastopana. Sirom domovine. IZ SOTESKE NA DOLENJSKEM. Dratfi »Domoljub«, dovoli kotiček za oar besedi tudi nam. ki smo tako redki t dopisih kbub temu. da nrihajaš t našo maihno župni-V T l,TCHlih- Na* mladi »Orel« tc imel na dan Novega leta redni občni zbor. na katerem smo izvolili za predsednika br. Janko ta Flfolt. Društvena soba (c bila n.ibito polna, kamor so prihitele tndi M. drurbcnice. Vsem ic Kitala u obrazov navdušen st za večnclerva orlovska načela. Pokazali na so linbcien do orlcvstva tudi naši ceni. darovalci z rrisccv-KL v sknrnem znesku 3700 kron. z« orlovski prapor, katerega namciavamj nabaviti. — t)1 Vsem darovalcem Boi« stotero plačal! — V kratkem dobimo tudi , težko °»£a^vane 3 jeklene nove zvonove iz jeseniške *™narnc. v skupni teži približno 3500 ktf. - Pa »sani stolnih« im amo tudi nckai en nas. vendar pa so še prccej pohlevni, le naš Orel rtm ni po godu. — Bog živil LEŠK. Zopet |i« ilolgem času. dragi »Domoljub«, on pozdrav u gorenjsko Vipavo. Malokrat bc oglasimo, a kadar so. vemo vedno kaj novega poročati. Nase, lansko loto uovopoživljono društvo, ilobro napreduje. Predavanja so vršo inesoeno in so pre-roj dobro obiskana. Parkra! so moški celo nnilvla-dnli ionsko To dobi r p. Hranilno vlogo so bodo sprejemalo ob ponedeljkih, sredah in potkili ter obrostono 11. decembra smo imeli obfni zbor »Kinotsko i>ozon Med drugim se jo ugotovilo, da jo napravila suš« samo noo le malo rrediti. Podrobnejše podatko smo poslali tajništvu da posreduje na pri- sloinili ines ili za pomoč oiirmua odpis davkov, posebno pri osebni dohodn ni. Sieor ni upanja, da bi so pri sedanji »amostojno-liberalni vlidi dalo veliko doscii. pač pa jo potrebno, da «o kmetje trdno oklene o svojo o gnnizaciio — »Kmotsko ivMM, iIa so no bo nikda zgodilo, d« bi si kdo na raeim kmetskili luljov polnil žope. IZ Kt'2EMBKRKA. Tukajšnji Orel jo p.irodil z.i obletnico svojo ustanovitve ua sv. i-tet s na dan lopo uspelo t>o-iičniro. Na sporedu jo bila telovadba, godba in gledališka predstava. Natlačeno polna dvorana jo pričala, kaki zoniniaiiie vlada mod tukajšnjim ljudstvom i.i našega Orln. tsn-jo sami pa so so v resnici izkazali, zlasti še pri telovadbi. Čuditi smo so. kako jc mogočo, da so kmotski taiite v onem letu toliko naiičo Pri godbi pa so nam po-kazali. kaj so da doseči i vztrajnostjo in veseljem: kajti kljub temu. d.i so iičo sami. brez pravega uiitolja. so igrali prav dobro. Tudi krasna botična isra >Vir ljudem n.i »ovi-Iji«. n.is jo pia> zadovoljil*. škod« lc. d.i ji vsled veliko gn.iofo nismo mogli slediti s tako p.iiljivostjo. kit (a predstava zasluti. Kos ponosni so labko Zuioniberčani na sto o taiiio pri Orlu; zato jim kličemo krepko: Bog >ivi! Kaj pa naši Sokoli? l"spcli Orlov jim ni dal miro. morali so tudi on: raipcti svoje polomliono ; peruti in pokazati, kaj inaio. Priredili so »Silie-| stroi vofor«, seveda i gostilni, kjer so to vrsto ; rtči najbolje počutijo. Pri hroščoči harmoniki so drajsali cclo noč — to jo vsa njihova telovadba — njih predstava pa »šal i»» pošti«, pri kateri jo mrgolelo surovosti kot »gofljo« ,n drugih: sledil JO prepir, grdo zmerjanje in drhteč jok neko varano gospo Prav jo imela navzoča gdč. učiteljica, ki je to prodst.iio označila ■ besedami; >|0 jo so-Ulska olika«. A šc bolj prav ht vnicla gospodična, k# bi mod to drulbo no liodd.1, ker so jo v«ak dostojen čloick na daleč izogne. Očitnojo so raz- lika mod Orli in Sokoli tožko pokaže: (am blago prizadevanjo po pravi izobrazbi uma in Brin, |u pleB, pi ančovanje in Burovost. Pa zdrav« Sokoli, io ste io preboleli novoletnega maekal IZ KOSTELSKE DOLINE. Prifarska dekliška Mar. družba je priredila na Boiie in na praznik sv Štefana lepo predstava v šolskih prostorih. Predstava se jo izvršila v ve. liko zadoi oljnost številnih gledalcev. Dckicta, 1« pogumno naprej! Sliši se, da namerava Mar. družba položiti na strun nekaj stolakov od čistega dohodka za oder. To jo potrebno, ker oder jo treba vedua popravljali in izpopolnjevati, da bo mogoče na njem igrati tudi večjo in težje igre. Nov prerok vstaja na Kočevskem, ki obeta prihod boljših časov. U. dr. Lajovic širi iz Koiei a svojo radikalno stranko. Pravi da bo rešila naž&, ga kmeta, njemu pa — si natihem misli in srmo želi — prinesla kako mastno korito tam v iicigrar du. Balkansko stranko širi pri n«» in sicer prav po balkansko: v ustih ima za kmeta sladko besedo, v rokah pa bič. No. nas tudi to ne bo geuilo; imamo preveč žalostnih skušenj i novimi strankami. Iznajdljiv pa jc g. dr Lajovic: don.a sodi v gorku zakurjeni sobi in pise do'iiso iz vseli krajev nase košielske doline. Škodo papirja za take uoslane čenče, kakor so tisti donisi. V svojem »Radikalu« naj bi raje razlozil, zakaj so radikalci trikratno znizali ženil iški davek samo za Srbijo iu < rnogoro, za Slovenijo pi ne, povedal naj bi, zakaj moramo inj plačevati večje davke kot radikalci v Srbiji in zakaj so slovenski uradnici vseeno slab»o plačani kot «rugi. To naj nam razloži, i potoni naj pa pride doli k num; sprejeli ga bomo i ■/. razprostrtimi rokami, ker bi bili radi deležni j blagoslova, ki nam ga obeta. SVETI 0ŽB0LT PRI ŠKOFJILOKI. Prod kratkim jo dobila cerkev sv. OibolU Iri lepo bronas.e zvonove. Vlila jih jo ljubljanska j zvonarna. Vetji ima 602 kg. drugi ima 430 kg, tretji tol'ta 320 kg. Pripeljal jih ie IV. novembra Matov/. Semič iz Ločnico ua zelo okrašenih vozovih na hrib bv. Ožbolta. Topiei so pokali na čast zvonovom. — Dele v zvoniku jo izvršil Klor an Pustevrb ii ('rnogavriio. Hvala g. župniku dr. Klinarju, ki se je zelo potrudil in je prišel pvvo advotno nodeljo maše vat. Hvala pevcem in vsem dekletom, ki so zvonove lopo okrasile, šo lepše pa cerkev, jg pa fantom, ki so m.uje postavljali. Hvala vsem dobrotnikom, kar bo cerkvi darovali. Bog plačaj! RIBNO PRI BLEDU. V novem ieiu bo prihajalo v našo župnijo 71 Domoljubov p:d skupnim zavitkom, nekaj ie tudi posebej naročenih. 18 Bogoljubov, Dar Slovencev in Novi Čas. Seveda brc* liberalnih časopisov tudi naša žuoniia ni. Žal, da ie tudi pri nas še vedno mn go podivjanosti in posurovclosti. Na Silvestrov večer sc ia plesalo in divjalo do poznih intraniih nr. Temu so krivi največ tujci, posebno učitelii demokrati. ki Uubijo p/lne kozarčke, magari tudi ž gani a in plesne veselice ter tako zavajajo mladino k nedostoinosti in surovosti IZ ŠT. VIDA NA DOLENJSKEM. Soseska in velike Pece. Tudi pri nas 3rao dočakali nove zvon ivc. Na praznik sv. Šte-Lina sta zvonove blagoslovila domači g. nik Vidrgar in g. žuonik iz Gabra Ncubsaeri za tem jc bil len govor, ki s j ga imeli g. kaplan iz d mače fare. Za govorom darovanje in potem slovesna sv. maša. ori kateri so oel» domači_ ccvci. Med mogočnim streljanjem i i možn.iricv so nam novi zvonovi orav izvrit-n v peli. Zahvaljujemo sc oreč. duhovščini ot>" sebno pa g. župniku, lepa hvala domačim oev-ctm za lepo Dctic. in zahvalicni domač možie in fantje za njih trud in delo. In tudi naših deklet ne smemo pozabiti, ki so tako okusnj okrasile cerkev in zvonove. Tako veselega dne "naša soseska še ni d čakala: naj nam ostane vsem v dobrem spomina. Naša sosesk« ima mnoeo mladih tfosDodariev. ki imaio ve-iko tf rečnost in vnetie da novih naprav u> krščanskega življenja. Oni prnviio. da koraiz« nekaj velja, mi jim pa damo vso čast. TRŽIČ. V L 1921. ie imela žuoniia 116 rojstev, 78 mrličev, med temi na griži umrlih 10. za ie-tiko 8; porok 31: obhaiancev 65.000. Veliko dobrega so storila dobrodelna društva tudi lansko leto. Vincenciieva družba ie razdelila med reveže in za otroško zavetišče 21.510 K: rednih podnirancev ie bilo 23. izrednih 39. Dečie zavetišče ie porabili 92.873 K 36 vin. Sirot ie v zavodu 17. sester 6, otrok v zavetišču čez dan 36; bolniško postrežbo potom sester križark ie dobilo 2009 oseb: sestre so imele 234 nočnih in 276 dnevnih služb pri bolnikih. Šolska kuhinia ie oddala 2023 brezplačnih kosil in 823 tkčanih. — Elizabetna družba ie razdelila med reveže 3176 kron. Vsa dobrodelna društva so imela dohodkov 157.183 kron in izdatkov 146.397 ltron. MIRNA NA DOLENJSKEM. V nedel o, dne 22. januarja se bo vršil ob 3. uri popoldne r Društveni dvorani redni občni sbor Slov. kat. izobr. društva na Mirni. Člani in nečlani so vljudno vab-jr, d,t se ga v obilnem številu udeleže, ter se zapišejo zanaprej med člano društva. OLŠEVEK NAD KRANJEM. Nu sv. Štefana dan so uprizorili naši fantjo in dekleta dve igri: »Don Fernando, strah Astu-rije« in »Sv. Neža«, ki sta obe krasno uspeli. Čast naši mladini, ki se ni ustrašila nobenega truda, nobenih žrtev. V Olševku uprizoriti igro in pa tako, ki je zvezana s tolikimi težkočami, na tako majhnem odru, ni ma lina reč. Po pravici so toraj leli igralci občudovanje in pohvalo vseh navzočih. Igra se je ponovila v nedeljo, dne 8. t. m. ob 3. uri popoldne. ZMINEC. Dolgo časa se že nismi oglasil!. Od zadnjih volivnih bojev že ne. Sporočane: ys3m r zadovolj-nost županujo Jakob Rupar, p. d. Kovkar iz Bodo-velj. Tak naj bo kmetski župan, je splošna sodbi. — Jeseni je hudo razsajala griža po naših vaseh. Med žrtvami sta trdi dvn iz spoštovam Pefrugovo hišo iz I-ioga, bla^i očo Miha in njegov sin jfrane, vrl, značajen fant Potrjen je bil vsled svojo ponosne stasitosfi in krepke pestavo h kraljevi gardi, pa ga je smrt ugrabilo. Spoštovani rodbini so lajšali gorje vsi sovaščani in zn&nci r, globokim sočutem. — Sv. O ž bal t inm nove tri bronasje svonovo iz ljubljanske Strojne livarne in zvonar-ne. Na adventno nedeljo so prvič krasno-ubrano doneli. Bila je gori na visokem griču sv. maša; ljudstva jo bilo domačega in iz sosednjih fara vso polno, čeprav jo snežilo. Hvala domačima ključarjema, Janini in Krtelju za trud, da so so zvonovi naročili, pohvala g. Šimencu iz Ločnice, ki jo mnogo pripomogel do zvoncnr»M»« rtrntfrn no Hfimm priredi v norijo. dne 22. januarja I. 1. popoldne ob H. url lepo igro »Dekle z biserU. Naslednjo nedeljo, dii« 29. jau-, so bo igra ponovila. d Vrtec fn Angelček. Izšla je štev. 1/2 teh lepih listov za šolsko mladino. Vrtec in An-gelček skupaj staneta 26 K, Angelečk sam 10 K za vse leto. Dobi se še Ange.čck 1. ]919 (4 K), 1920 (6 K, 1921 (10 K) in Vrtec 1921 (16 K). Denar se pošlje po položnici. Naslovi Uprava Vrtca, Ljubljana, Sv. Petra cesta 80. d »Scljatki Kalcndar« zu god 1922. je pi.čka knjiga, kakve u naSoj litcra uri joi nije bilo, pa zato s vrata na sebr osooitu pažnj i. /.opravo je to mala zakladnica političkog znanja, koje je pro-svjetljenem seljaku danas potiebao, Ja se snadje u vrbogu problema. Dobro fe d >či ' m nogo mu ij> obražencu. Takvu smo kniigu troball, zato jo svi-ma preporočujemo. Stoji 20 K. Naručuje se na ad-resu: Sljejmn Barič, Zagreb. .Josipovac 22. d Dežnik v žtpu. Izdelovalec dežnikov Joco Piperič v Pačevu je izumil nov dežnik, ki se lahko nosi v žepu oz. ženski torbici. d Umrl je v Kranju lekarnar Kari Šav-nik, bivši kranjski župan. Bil je splošno pri. ljubljen. N. v m. p.! d Smrtna nesreča. Posestnik Alič iz Ločnice pod Sv. Katarino se je peljal z dvema vozovoma iz Medvod proti St. Vidu po klancu navzdol. Stopil je z voza, da uravna zavoro, V tem hipu so se pa spla-šili konji, voz se je zaletel v neko drevo ter pritisnil Aliča s tako silo ob njega, da je kmalu na to umrl. d Umor orožnika. Orožnik Maucr je naletel pri Dobravi (okraj Krško) na vojaš-škega dezerterja Bolca, kmclskega fanta. Aretiral ga e in uklenii. Bole pa je prosil, nai ga spremi domov, kjer se hoče od domačih posloviti. Ko je Bole doma večerjal in orožnik v sobi čakal, je prišlo pet fantov v sobo, ki so padli z noži in sekirami po orožniku in ga umorili. Bole je ubežal, fantje pa so že v ječah. d Rop. 72 letni posestnik Janez Šker-janec je gnal vola s sejma v Radohovi vasi po državni cesti Višnja gora—Grosuplje na svoj dom. V samotnem gozdu Stehanija ga je dohitel neki mož, ki je Škrjancu pomagal goniti vola, nc da bi ga bil za to naprosil. Ncznanec je rekel Škrjancu, naj mu za njegovo pomoč plača pri Vodičarju na Grosupljem slivovke, na kar mu jc starček odgovoril da nima nič denarja, ker ie> kar je imel, dal za vola. Na to je neznanec pograbil moža za usta, z drugo roko mu je pa iz telovnika iztrgal denarnico z vsebino 900 kron in izginil v gozdu. Ropar jc bil velik, slaboten mož, star 30 let, brez pokrivala, lahko letno oblečen, podolgastega obraza, kvišku strlcčih las. Roparja je Škrja-nec ugriznil na mazinec ali na dlar.. d Popravek. Zadnjič smo poročali i* Trbovelj, da je Jager Janez ustrelil velikega medveda. Sedaj se nam piše. da je ta novica izmišljena in nam poslana od nekega nasprotnika, ki se norčuje iz vsefra, kar je svetega. Seveda bomo mi tako zlorabljanje izročili sodišču. d Pr.ikiifni potepuh Pri gospodinji K. ii I« so jo oglasit to dni p-otepu* >C" te, (PHpodinia, ali bi mi napravili mah. Mvanjv'« — Gospo-linja: >Kaj pa naj vam zaprem?« — Poteruh: »Tu iffsffl dva gumba. Hodite tako prijazni m prišue nanju par blaiU d Kdo tc kaj o Franc Kamnikai^ju. ki je t>u pri 17. po&polkti. 2. komp.. poeirian od 29. okt do S novembra 1015 liri PodgofT? Žena je brale* nn u vnako, N prav kratko porofilo. Kdor v*, J« Jo hII v smrtni nevarnosti ali da je padel iM> naj sporoft na naslov: Fran Kamnikar 1« M«rs-Meerbeek, Rbelnland. Nemfija. SchlUg^lsIrasee il — Vsi strdki se povrnejo. Olati in otrok. (Piše mati po lastnih skušnjah.) (Dalie.) >Šiba novo mašo poje,« pravi star uiovenski pregovor. Če ne pomaga lepa, blagohotna beseda, če ne pomagajo strogi opomini, treba je seči včasi po šibi. Vendar se mora šiba rabiti le v skrajni sili, da se otrok ne navadi šibe kakor osel palice. Ako se šiba rabi prepogostokrat, ne bo otrok nikoli ubogal, dokler ne bo tepen. Če je le možno, naj odpravi mati brez te-penja. Ne sme pa * kaznovati otroka po svojem slabem razpoloženju, n. pr.: danes zakrivi otrok nekaj malega, mati je že od prej sitna in slabo razpoložena ter kaznuje otroka, morebiti ga tudi pretepe. Jutri stori otrok nekaj hujšega, za kar bi res zaslužil kazen, toda mati je dobre volje in olroku ne stori ničesar. Mati mora vselej dobro premisliti, preden kaznuje otroka ter mora biti v kazni do ledna. Večkrat žugajo matere s kaznijo otrokom, če store to in to. Otrok se res pregreši, a mati ne izpolni svojega obečanja. Otrok izprevidi kmalu, kako in kaj je z materinimi obljubami ter se zna ravnati po njih. Ne prikrajšaj otroka za kazen na neobhodno potrebni hranil Brez kosila ali brez večerje ga ne smeš puščati. Lahko ga za kazen prikrajšaš na čem drugem, n. pr. ob desetih ne dobi h kruhu jabolka ali orehov; če imaš kdaj opoldne kakšno jed odveč, to mu lahko odvzaineš. Da ne rabiš šibe, kaznuj otroka, da ga ne vzameš seboj, kamor bi otrok rau šel, na kakšno slavnost itd. Tudi v tem moraš biti dosledna. Če praviš: »ne pojdeš z menoj!« — ne smeš odnehati, če otrok šc tako joče in če te srce še tako boli. Seveda ne smeš za vsako otročjo neumnost in za vsako malenkost žugati s kaznijo. Le v resnih slučajih kaznuj, drugače glej rajši, da odpraviš le z besedo. Otroka oblači tako, da bo čist, zašit in naj si bo tudi v praznikih, ne pa da ga boš imela med tednom umazanega, raz-česanega in strganega, v praznik ga boš pa oblekla v novo, fino obleko. Ko otrok dobi kaj novega, ne občuduj ga, in ne govori venomer: kako si lep! Dopovej otroku, da si zapomni v poznejša leta, da rti zato on nič drugačen, če ima novo obleko, da ni njegov tovariš zato nič slabši, čc hodi v zakrpani obleki, da je le cela in čista. Koliko je otrok, ki imajo le po eno obleko, po en sam predpasnik, a imajo pridno mater, da to opere, ko gre otrok spat, čez noč posuši in drugi dan je dete zopet snažno! Ko nekatere ženske kupujejo blago za obleke otrokom, pravijo, naj bo le temno, da se tako hitro ne pomaže. Kakor da bi se ne pomazalo tako hitro obleke svetlih barvi Samo r Ke ne tako na temnem blagu nesnagi,. Angležinje oblačijo svoje otroke vedno v belo platno, tudi delavske žene, a otroci so vendar vedno le snažni. Belo blago se da lepo prati, če ni preveč zamazano, je oprano v par minutah in otrok je vedno lepo čist. Opomniti moram tukaj naše ženstvo na deželi na neko napako, katero delajo skoro vse. Na deklice oblačijo namreč po dve, tri in še več krilc, a puščajo jih brez hlačic. In vendar varujejo ene same hlačice, če so tudi tanke, deklico bolj, nego vsa ona spodnja krila, ki se pa nikakor ne oprijemajo dekličinega telesa. Stane pa blago za take hlačice prav malo, ker gre zanje le malo blaga. Hlačice seveda morajo biti zaprte tako, kakor je navada pri mestnih otrokih, da se lahko deklica kobaca in prekopica, valja po travi in po tleh, ne da bi bilo treba nanjo vedno kričati: Ni lepo, glej, vce se ti vidi! Tudi snažno in hi^iie-nično je tako bolj, ker ne pride prah in nesnaga na telo. Glede nravnosti je pa celo priporočljivo, da se deklice oblačijo v hlačice, da ne pridejo do grdih razvad in da se lah!'o svobodno igrajo s svojimi tova-riši-dečki. Naj bi naše ženstvo na deželi uvidelo, kako je to prav in se po tem ravnalo! __(Dalie.l_ Dopisi. (Nadaljevanje.) KUKA PRI STIČNI. Na Treh Kraljev dan je s shoda v Št. Vidu prišel poslance Sušnik popoldan tudi k nam. Ve« kot tretjina mož, ki »o poslanca poslušali, jo bila od samostojne stranke, ki so se vsi dostojno obnašali. Komur na shodu no govorijo po volji, tak na' rajši gre stran s slioila, ne pa da bi /. vpitjem na shodu kazal, kakšen tivjak da je. Prej so vedno vpili: »vHC£?a jo Korošec krivi Oe pridemo mi na vrh, potem bo za krnela dobro!« In te Puclove »dobro!«« za kmeta jo poslanec lepo mirno našteval, ena za drugo Res dobro so so opomogli Puclovi poslanci, vsak zase. za kmeta jim pa ui mar. Zato :'o den Puclovih volivcev rekel na shodu: »Fnkrat samkrat som lega hudiča voiil, pa ga ne bom nikoli več! Varžete so si nabasali vsi, zdaj pa kmetom ligo kažejo iz Belgrada. Ko bodo spet volitvo, naj mi le še teh kateri pri^e lia Krko i« Veliko jib ni vež na Krki, ki bi zdaj še zagovarjali samostojne. Pisali so poslancem, naj bi kdo samostojnih poslancev imel tulca shod, ker se ljudem velika krivici godi pri dohodninskem davku, toda samostojnim poslancem se ni dalo vredno, da bi vsaj odgovor dali svojim vo ivcom. Poslanci, ki imajo samo »jrablje«,, »vil« pa n'.č, taki ne bodo za kmeta nikoli nič storili, samo sami zase. SV. HELENA OB SAVI. Na žel o obiskovalcev podam par vrsti« tudi od sv. Heleno. Na novega leta dan so pri sv. Heleni vprisorili krasno igro: Razvalina življen/a. Vsa čast igralcom. ker so jo prav mojstrsko igrali v splošno zadovoljnost gledalcev. Lo tako naprej! Na društveno vodstvo pa se obračamo z željo, da v badoče napravi red gl< de vstopni«. Došli smo 4, S do <> ur daleč, kupimo si sedeže, pa moramo stati. Vzrok: reda ni. Vsaka vstopnica mora imeti številko tudi na sedežu, ne samo na vstopnici. ŠT. JANŽ. Slučajno sem dobil v roke »Slovenca«, v katerem piše nekdo, kako je naš poslanec g. Iv. Blaj-cen naznačil vis. sod. s.et dr. Fisehingorja višjim oblastem. »Slovenec« se krega uad Majcnom, da jo Majciiova bolezen, ovajaii 1 udi, ie precej stara. I>obro so spominjam, kako je ovadil g. Majcen natega g. župnika kmalu v začetku svetovne vojsko. Takrat jo bi! okrajni glavar v Kiškem zagri-zon Ncmcc dr. Matliias Tomu zagrizcncu, sovražniku Slovencev je poročal g. Maj.en, ki je bil takrat župan, da v nedeljah g. župnik hujska ljudi. Kakega dalekosežnoga pomena j"« bila taka ovadba, vomo vsi dobro, kakor tudi vemo, da Je bil namon g. Maje,na spraviti i. župnika vsaj t »ke- ho«, to že oe na »gavge«. Seveda je potem preiskava dognalo, da g Majcen kot župan ni poro. al resnico. Zato sta dr. Mathias kakor tudi državni Sravdnik ustavila vsako nadaljnje pmopanje. — lislim, da bo s temi vrsticami zadovoljen in po-tolažen ifiloven'- dopisnik kakor tudi dr. Fi-schinger. Oba n »sta prepričana, da ima gos p. Maje« n žilico, ki n-> sili In navaja k donuncian-" stvu. — O tem, kako jo g Iv. Majcen (ožil g. župnika že dvakrat škofijstvu m kako je enkrat v.o-žil tožbo zoper g. župnika celo na papeževo nun-eiaturo v Belgradu, o tem bom v priliki še bolj natančno poročal. Nekdo, ki to ve. LESKOVEC PKI KRŠKEM. Kvaterni teden v adventu se je vršil pri nas sv. misijon. Vodili so ga oo. frančiškani: p. Salva-tor Zobcr. p. Mari ofil Holeček, p. Teodor Tavčar in p. Norbert Sušnik. Udeležba je bila ves čas prav mnogoštevilna, sklepna procesija s presv. R. Telesom naravnost veličastna. Sv. obhajil je bilo do 7000. Iskrena zahvala gg. misijonarjem m ogromno delo, ki so ga izvršili! V PAPEŽIH PRI OSILNICI je sila potreben nov most čez Cabranko. Vozovi ne smejo več čez. Lani so se še osiloiški liberalci zanimali zanj, ko so sestavljali kandidatno listo. Sedaj so pozabili nanj. Mi pa most le moramo imeti. Zato naj se takoj razpišejo novo občinske volitve, ki pa mora o trajati t«ko dolgo, da bo most narejen. — Papeščani so bomo tudi z Bo-sljivci dogovorili, da bo občinska soia enkrat v Papežih, enkrat v Bosljiviloki, pa v hiši, kjer ni gostilre. Potem bo vse lepo pripravljeno, predlogi se todo stavili po vrsti drug za drugim, kratek razgovor, pa glasovanje in v eni uri bo vso končano, Osivničani pa zavida doma. PREVOJE. Po dolgotarjnem času so je vršila dne 12. januarja t. 1. volitev predsednika krajnega šolskega svoia. in s tem je padci — zadnji stolec samostojnih v občinskem — gospodarsiv u. Volitev bi te žo mogla vršiti v mescco novembru lanskega leta. Razvidno e iz oka::a, ki je bil zo izdan pri okrajnem šolskem svetu dne 12. novembra 1921 ki je potrd lo izvoljene odbornike, ter obvestilo najstarejšega člana ki pa seveda ni — mogel sklicati volitev, ker ni imel ukaza v rokah — kje jo ta ukaz zaosal, so dvomi. — Ker so pri okrajnem šolskem svetu bolj pošteni in previdni možje, so protest šolskega vodstva v Št. Vidu vrgli ▼ koš. PODŠENTJURIJ-IZLAKE. Tu smo imeli od 1. do 8. januarja prvi sv. misijon, katerega so vodili čč. oo. jezuitje. Tri dni so bili tu prevzvišeui gosp. knezoškof, ki so sprejeli 38 žena v novoustanovljeno Mari ino družbo. Udeležba izvenredno volika. Dal Bog, d« bi vsi stanovitni ostali. — Novi križ je izdelal g. Josip Jarm, kipar v Osilnici ob Kuipi. Jako lepo delo in — izvanredno poceni. 4000 kron ceneje kot bi bil sicer veljal. — Tu imamo v bližini pol ure dolge coste 12 gostiln. Skoro vsaka kiša je že gostilna in v tej ali oni stalni ples, samo gospodje orožniki so čudovito slepi in gluhi, čeravno se plešo na petek in svetek, časih noč in dan, brez dovoljenja seveda. IZ ČRNEGA VRHA. Dolgu se že nismo oglasili iz našik višin. Zato nam, dragi »Domoljub«, dovoli malo prostorčka. — Za nove zvonove pridno zbiramo. Odločili smo se za zvonilo d, f, g, i, ka.ero nam je škoHjstvo odobrilo kot vzorno. Le pogumno naprej, in potem se bodo že letošnje poletje oglasili novi zvonovi iz zvonika naSe lepe ccrkvel Naš časnikarski odsek e častno izvršil svojo nalogo ob novem letu. Naročenih imamo vsega skupaj okrog 160 raznih dobrih listov (med temi 50 Domoljubov in GG Bogoljubov); vsega skupaj okrog 60 več kot lani. Za našo župnijo pač lep napredek. Tako jo prav I LIPOVEC PKI RIBNICI. Naša čakalnica na postajališču se je lepo popravila. Dobila ie četrto steno, vrata, okno, tako da so popolnoma zapre. Tako bo čakajoče občinstvo zavarovano proti burji, snegu in mrazu. Ljudstvo je kat zadovoljno Zahvala gre Lesni zadrugi in Lončarski zadrugi ▼ Dolen i vasi, ki sta zalotili ves potrebni denar za popr»vo, predvsem pa oeumorao delavnem in vztrajnem poslancu gospo* du Šknlju. Čudodelna skrinjica. Povest. Spisal Pieniian. (Dalje.) Pavel Liberat je ostal pri Griželju, L glavo v dlani je slonel na oglu gabrove mize tih in zamišljen. Zraven njega je sedel Griželj, ki je takoj po odhodu svojih sosedov ostavil zapeček. V kuhinji pa je ropotala gospodinja. pripravljaje večerjo izmučenemu fi0St"'časi pridejo... Štefan se bo lovil med valovi...,« je Griželj pretrgal tišino, vladajočo v sobi. »Vedno mi zvene v jišesili te besede.* »Pozabite jih, prosim vas,« ie prosil Pavel Liberat. »Ti časi so še daleč, morda se bodo razmere spremenile ...« Potemtakem no; če bo tako — seveda,« se je vdal nazadnje Griželj. »Tudi ženi ne povem ničesar; da bi le Polinka in Katra kaj ne izblebetaii.« ■ Potolažite ju, da me nista prav razumeli,« je rekel Pavel Liberat. »Žena možu najbolj verjame.« _ , »Menda bo že verjela,« se je nadelal Griželj. > Sicer pa Marjeta rada ne verjame, ni še pozabila preteklosti.« ■ Kal.Sne preteklosti?« je osupnil modrijan, Poznalo se lu je, da se je Griželj dotaknil dogodka, ki mu ni jovsem neznan, čeprav se ni toliko izdal, da bi se mu bilo moglo kaj dokazati. Eh, dogodkov iz mladosti; kaj bi pravil, sama naj vam pove. Vpra*~.jte jo po prstanu z biserom — ie vas zanima — in čuli boste celo povest. Saj poznate ženske; tudi Marjeta ne varčuje z besedami, kadar se razvname za kako stvar.« »Tako, tako?« se ie Pavel Liberat tipal po prsih, zakaj srce mu je udarilo, da je čutil celo na vratu močan sunek. »Rad se ne vtikam v skrivnosti, ki —« mu je zmanjkalo besede. V kakšne skrivnosti?« je poskočil na stolu Griželj. >-Zgodba o prstanu z biserom je bila nekdaj splošno znana, danes so jo kakor obrabljeno orodje vrgli med staro Saro.« Marjeti na radost, kajneda?« je prerok pogladil brado. •Kaj še! Dajte si dopovedati. »Čakajte, samo namignil ji bom, pa bo začela. Jeziček jI pojde kakor ura.« Po veži so se začuli drobni koraki. Marjeta e prihajala iz kuhinje, noseč jajca, kruh in sol na lesenem krožniku, ki ga je postavila pred gosta. > Nocoj si počasna,« jo je Grižel šaljivo pokaral. • 7:.rcs, Jože, sama nase se jezim,« ie potrdila moževe besede. »Drva še niso dovolj suha « »Dremala si, kaj boš tajila,« ji ie nagajal. »Morda se ti je sanjalo o prstanu z biserom, je-li?« »Beži no. beži,« je sedla na klop ob peči, nakar ie oozvala gosta, nai se posluži jedi. »Ti boš pa medtem ponovila zgodbo o prstanu,c ji je namignil mož. »Gospoda bo zanimalo ...« »Ako vama ne bom nadležna,« ie pogledala učitelia. kakor da ji je merodajno le njegovo dovoljenje. »Vi ste gosoodinja v svoji hiši,« je lupil kuhano ;ajce »Name se ne ozira te « -Kar začni, Marjeta! — Takrat ko je v Lipškem gradu živela grofinja Jodviga — trideset let je že ni na sve'.u,« ji je polagal be-sere na iezik. >Ino, začni vendar, kai se obotavljaš!« »Počakai, Jožef« ie olkašl:ala, »od kraja moram začeti. Takrat, ko je živela grofinja 'Jadviga — Bog ji pomnoži nebeško veselici 3" _ sem bila grajska sobarica. Na gradu je vladalo bogastvo in izobil|e, živela sem kakor ptlCa»Vi'<Elsaflnid<, ki je najboljše sredstvo za rtrgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za negovanje zob, zobnega mesa. ust, glave itd. Je moJncjši in boljši kot Franc, žganje. S dvojn. steklenice ali 1 špec. steklenico 7. zamotom in poštnino pošlje za 48 K: Engcn V Fcllcr, Stu-bira donjn, lllsatrg IG. Hrvatsko. Varčna gospodinja rabi edino le 3U čevlje. Značajen mladenič, z lepim posestvom v prijaznem kroju se želi v svrho ženitve spoznati s Kltmetskim dekletom z Gorenjskega, sebi primerne Ista v i i do 28 let, Ui naj bi bila čedne postave, Ipobožna ter imela izobrazbo in veselje do gospodinjstva. Tajnost stroga. Prijave, če je mogoče s sliko, do konca t. m. pod »Resna ljubezen 154« na upravništvo »Domoljuba. POZOR! POZOR! žimo, ščetine, konjske repe kupuje po najvišji ceni HINKO SLMBNC, Zg. Šiška štev. 02, Ljubljana 198 ki je najboljše in najcencjo. Podpisani sem imel raka na obrazu. Po nasvetu zdravnikov bi se moral dati v bolnišnici operirati. Gospod dr. E d v. Globočnik iz Kranja pa mi je raka brez rezanja popolnoma izcelil, za kar se mu javno zali val jujem. 190 Matevž Hafner L r. Domačo semensko deteljo kupuje po najvišji ceni FRAN POGAČNIK v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 36. 4176 Kunim ferinjevo olje, prodam puše za koSesa. W.i 1 if Pluiam kožo divjačini' do 24. februarja: KUNE, lepe, do . . . 3500 K LISICE, lepe, do . . . 800 K VIDRE, lepe, do . . . 1500 K DIHURJE, lepe, do . . 250 K DIVJE ZAJCE, lepe, do 40 K POLHE, KRTE, JAZBECE, SRNE itd. po najvišji ceni. POZOR! Ne pozabite sedaj :-: prodati, ker so cene najvišje! :-: KLOBUČAR, NOVO 15 MESTO. 693 Slav. občinstvu si usojam naznanili, da sem zajel in vsemi potrebščinami za kro-in Zagotavljajoč točne in solidne postrežbe, belefim 86 z najodličnejšim spoštovanjem Friderik Stoger, »Trgovina pri nizki ceni« Krško ob Savi (Dolenjsko). KOSTANJEV LES prosto vagon in večje množine v gozdu, kupi J. POGAČNIK, Ljubljana, Dalmatinova ulica it. 1, I. nadstr. Posredovalci se dobro plačajo. 1150 Tovarna JOS. HEICH LJUBLJANA :: Poljanski nasip štev. 4, Podružnica: šelenburgova ulica štev. 4, BARVA vsakovrstno blago. :: KEMIČNO CISTI obleke. :: 5VETLOLIKA ovratnike, :: zapestnice in srajce. :: Podružnice: MARIBOR (Gosposka ulica šlev. 38), NOVO MESTO (Glavni - Irg), KOČEVJE štev. 39. - POZOR! POZOR! Bakrene kotle za žgnnjekuho, kotie za kuhanje sira, krine in perila, nadalje vsakovrstne aparate, brizgalnice za trte itd. izdelujem po naročilu solidno in trpežno. Prevzemam v popravilo ia poeinjcvnnjc bakren« kotle in druge bakrene predmete. Kupujem ali vzamem v račun po dnovni ceni star baker, svinec in cin (cinaste krožnike). Za dobro in solidno delo jamčim. — S spoštovanjem MAKS WEISS, bakrokotlar, Novi Vodmat 189, p. Moste pri Ljubljani Gospodarska zveza je ustanovila mlekarski oddelek ki prevzema upravljanje zadružnih mlekarn pod najugodnejšimi pogoji, organizira in ustanavlja na lastne stroške kmetske mlekarne v vseh krajih Slovenije, kupuje po najvišjih cenah vsako množino mleka, presnega in kuhanega masla, kislega in sladkega sira od kmetov in mlekarn. Lastni prodajalnici v Ljubljani, Dunajska cesta 29» v in Šolski drevored štev. 14. (Pod semeniščem.) Poroč. prstani Doulile verižice S.enskc u e Bu.iike Že ne ure U h ali i Ma]st£rejSa trgovsrE ur,ztalnire ir j tretrnlr. p CUDEk j LJUBLJANA 22, Prešernove 1 Zahtevate ponudbe! Deteljno seme čuje najbolje SEVER fr KOMP„ Ljubljana, Wolfova ulira 12. Zahtevajte aaše triuo poročilo, ki se vam bo ob vsaki pre-membi cen brezplačno doposlalo. 4220 foŽORMLINARJI! Pristna volnena mlinska sita 24 in 32 cm široka, po ?.nntrio znižani ceni. kakor tudi prvo- cuilano cito svetovnoznane švicar-vrstna oVlICIld Olld ske znamke Albert Wydler priporoča trgovina Avgust cadež, Ljubljana, Kolodvorska ulica it. 35. nasproti »Sfare Tišlerjeie gostilne«. ZAHTEVAJE CENIKE ! Lepo črno BRINJE c: ffi/ui Ivan Jelačin, Ljubljana. Einon-ska cesta štev. 2. cntaiciiiiiiBiiisiicgtiitiiiiatttiiii a ■ Cosulich-Lsne i (prej flustro-Rmerikano) Trst - Amerika prevaža ootnike v New-York redno 3 krat v Ju2no Ameriko po 1 krat mesečno. Pojss-niia in prodaja voznih listov, Simon K mete € glavni za*toonik za Siovcnijo — Ljubljana, Kolodvorska ulica 26. imui Preddelavea, nega pri lesu, tramili, deskah, hlodih, oziroma m~ skladitfnika. treznega, samskega, sprejme tvrdka L KAN ŠVIGKU, lesna industrija na Bregu, p. Borovnica. Plača po dogovoru. * Tovarno cefnenln Ziflaniosl je pritola izdelovati in priporoča: Selektor Portlandcemeut (Flugstanb) najfinejše zmleto, ne vsebuje nobenega zrna v Portlandcementu, kvaliteta konkurira vsem svetovnim znamkam ter ima garantirano 400 kg pritiska na 1 : 8 cm'. Selektor-Fin Portlandcement pričenja vezati v poldrugi uri in završuje v petih urah in je za vse železobetonske zgradbe najboljši cement; s tem fino zmletim cementom se bode tudi izdelovalcem cementne opeke In sploh cementnih izdelkov zelo ustreglo. Ker se vsloa pomanjkanja premoga izdeluje samo mala količina, se priporoča za pravočasna naročila. 4605 Ravnateljstvo tovarne cementa Zidanimost. nuSHrodganc SiSFSŠCE- : ČUrfcž in vsa golazen mora poginiti uko porabljate moia najbolja preizkuš. in splošno hvaljena sredstva kot: proti polisk. in hišnim mišim 16 K, za podgane 20 K, za ščurke, 26 K, za stenice 15 K.uničev. moljev 10 in 20 K, proti mrčes. 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh in pri iivini 10 K, za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinkt, proti mrče suna sadiu in nazelenj. 10 in 20 K, proti mravljam 10 in 20 K. Preprod. popust. Pošilja po povzetju Zavod za ekap: M. J0NKER, Petrinjska ul. 3, ZAGREB 1. 0DQn KQUIi1Y- KOlOOVORSKfl 011C R guBLjm ORODJt x v e d n o \ V I rEMmcriE POTREBšCinc M^.n&rsti: Novovpeljana — trgov.na — « Ljubljena, Sv. Petra c. 13 (vogal Kolodvor, ul.) ^»bščitie. Cene konkurenčne, postrežba solidna. Lesna družba Ilirija, Ljubljana Kralja Petra trg (pred sodnijo), nakupuje hlod« vsako vrste, cele gozdne parcelo, trame in deske vsakovrstnega lesa._ 8815 Trto predivo vsako množino, kupuje po najvišji dnevni ceni. Ponudbe na tvrdko IVAN N. ADAMIČ, Ljubljana, Sv. Petra cesta Št. 31. 4444 kož, obraza, vratu, rok, kakor tudi lepa rnst las se morejo samo skozi razumno nego le-j poto doseči. Tisočera pripoznanja »o dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Feller: »ELSAo I.1LIJNO MLEČNO M'LO najbolje blago, na;fine'še ,.milo lepote"; 4 kosi z znnio-tom in poštnino 98 Kr. »3LSA« OBRAZNA PO-MADA odstrani vsako nečist st kože, šolnine pege, zajedance, nabore itd., naredi kožo menko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 62 Kr. »ECSA« TANOCHINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, prepiečuje Izpadanje, lomljenje in ceptev las. zapretuje prlmt prerano osivelost itd.; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino B'2 Kr. PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dob jo popust v naravi. RAZNO: Liliji)'-, mleko iS K llrkoma« 6 k : najfincjSi Heia-puder lir. Klagcra v velikih oiiginalnih »kaiul.ab SOK- najitnoi&i Hop* robni prnšek v pfttf-nt šaatljab 5n K: pu