Ptuj, torek, 7. oktobra 2008
letnik LXI • št. 79 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
o\
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04;3
oddajamo že
45 let
Štajerski
TEDNIK
in
hiSa
(•J DARIL
▼ ^ • • • • •
nagrajujeta obstoječe naročnike.
Več na oglasnih straneh.
Danes priloga Stotin
Po mestni občini Ptuj • Odprli Evropski drevored lip
O Stran 3
Šolstvo
Ptuj • 55-letnico Kmetijske šole zaznamovali konji O Stran 4
Po mestni občini Ptuj • Prvi sklepi o 220 evrih pomoči
O Stran 5
Štajerski TED
Spodnje Podravje • Teden otrok
Da se bo glas otrok dejansko slisal
Prvi ponedeljek v oktobru je že po tradiciji mednarodni dan otrok, z njim pa se pričenja tudi vsakoletni teden otrok.
Nogomet • Derbi (na žalost) v znamenju sodnika Juga
O Stran 11
Letošnji teden otrok poteka pod geslom Nekoga moraš imeti rad. Do konca tedna se bodo zvrstile številne prireditve in aktivnosti, skozi katere se bo predstavil pomen otroka v družbi. Posebej aktivni bodo v teh dneh v vrtcih, kjer so pripravili nadvse bogat program aktivnosti. Do petka bodo tudi v vseh enotah Vrtca Ptuj, ki ga v šolskem letu 2008/9 obiskuje 965 otrok iz 28 občin, potekale številne dejavnosti: vadbene ure, športni živžav, lutkovne predstave, likovne in ustvarjalne delavnice, v Mestnem gledališču Ptuj pa si bodo ogledali dramsko-lutkovno predstavo Travnik čarobne lepote.
Teden otrok je vsako leto tudi priložnost za pregled družbene skrbi za otroka, ker si otroci zaslužijo le najboljše. Tako naj bi bilo v zadnjih letih veliko narejenega za izboljšanje socialnega in ekonomskega položaja otrok, potrebno pa bo narediti še veliko, da se bo dejansko slišal glas otrok.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Ustanovitev Društva generala Maistra
Za ohranitev zgodovinskega spomina
Potem ko se je iniciativni odbor za ustanovitev Društva generala Maistar Ptuj trikrat sestal brez prisotnosti javnosti, so na četrtem srečanju, ki je bilo 3. oktobra, že podrobneje predstavili potek in priprave na ustanovno skupščino z vsemi potrebnimi dokumenti, ki bo 23. oktobra na Ptuju, po vsej verjetnosti v poročni dvorani ptujske Mestne hiše, ker tudi želijo, da bi društvo širše zaživelo in da bi se ohranil spomin na zgodovinsko delo generala Rudolfa Maistra in njegovih borcev za severno mejo.
Skozi svoje delovanje in program dela želijo širši javnosti posredovati izročilo generala Maistra, saj ljudje premalo poznajo, zlasti še mladi, pomen dejanja generala Maistra za slovenski narod, za kulturno slovenskega naroda, za ozemeljsko celovitost in ozemlje, ki ga danes zavzema. Za ustanovno skupščino pripravljajo tudi dva referata, Marija Hernja Masten bo predstavila življenje družine Maister na Ptuju. Stanovali so v bivši Nemčevi hiši nasproti ptujske tržnice, kar ve malo Ptujčanov, dr. Lju-Foto. ČG bica Šuligoj pa Ptuj v času boja V "Nemčevi hiši" (Slomškova 14) na Ptuju je nekaj časa živel ge- za severno mejo-
neral Maister-__O Stran 3
Gajke • Zemljišč za širitev še ni
Lastnika sta se pritožila
Zakonca Bolcar sta se prek odvetnika pritožila na uvedbo postopka razlastitve za zemljišči, ki sta nujno potrebni za nadaljevanje projekta Gajke. O pritožbi bo odločilo Ministrstvo za okolje in prostor.
Na junijski izredni seji so ptujski mestni svetniki z večino glasov sprejeli ugotovitveni sklep, da so izpolnjeni pogoji za pričetek postopka razlastitve za zemljišči zakoncev Bolcar, ki se v celoti nahajata znotraj ureditvenega načrta za CERO Gajke. Zemljišči sta nujno po-
trebni za izgradnjo objektov gospodarske infrastrukture. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je ob tej priložnosti povedal, da postopek za sporazumen odkup obeh zemljišč kljub neštetim poizkusom ni uspel.
O Stran 7
Foto: OM
Slovenija • Evropska komisija poslala prvi uradni opomin
Bruselj: slovenski sistem vinjet je nepravičen
Evropska komisija je minuli teden Slovenijo opozorila, da z veljavnim sistemom vinjetnega cestninjenja nepravično obravnava tuje državljane, ki slovenske avtoceste uporabljajo le občasno. Rešitev bi bila uvedba vinjet za deset ali sedem dni, menijo v Bruslju. Ministrstvo za promet zavrača očitke in vztraja pri veljavnem sistemu pol- in enoletnih vinjet.
bi bila po njegovih navedbah uvedba vinjet za krajše obdobje, sedem ali deset dni.
Slovenija z uvedbo polletnih in enoletnih vinjet krši člen 12. Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki prepoveduje »vsako diskriminacijo na podlagi državljanstva«. »Slovenski ukrep nepravično obravnava uporabnike slovenskih avtocest. Ukrep sicer ni neposredna diskriminacija na podlagi državljanstva, a ima enak učinek v praksi,« je pojasnil Pirotta.
S tem prvim pisnim opominom zaradi kršenja pravnega reda EU, ki ga je dobila Slovenija, se začne vsak postopek komisije proti državi članici zaradi nespoštovanja evropskih pravil. Komisija nato odgovor preuči in če ni »zadovoljiv«, postopek nadaljuje z drugim opominom, imenovanim obrazloženo mnenje, kar se običajno zgodi v obdobju od štirih do šestih mesecev.
S pravnega vidika se uradni
Evropska komisija se je v četrtek odločila, da bo Sloveniji poslala prvi uradni opomin, naj preneha diskriminatorno obravnavati druge državljane EU ali tuje rezidente, ki le občasno uporabljajo slovenske avtoceste. Presodila je namreč, da so ti zaradi nesorazmernih cestnin za tranzit ali kratkotrajno uporabo avtocest v slabšem položaju kot Slovenci.
»Slovenija ima po prejemu prvega opomina mesec dni časa za odgovor,« je pojasnil tiskovni predstavnik komisarja za promet Antonia Tajanija, Fabio Pirotta. Rok za odgovor Slovenije se bo iztekel predvidoma enkrat v začetku novembra.
Če je odgovor »zadovoljiv«, ni potrebe po nadaljnjem postopku, sicer se postopek nadaljuje z drugim, še resnejšim opominom in v skrajnem primeru konča na Sodišču Evropskih skupnosti, je pojasnil Pirotta. »Zadovoljiv« odziv Slovenije
Uvodnik
Blišč in beda slovenskih trgovcev
Zadnjih nekaj let je Slovenija postala oaza za trgovce, ki želijo mastno zaslužiti na račun navadnih državljanov. Vedno višje podražitve, ki so presegle vse meje normalnega, nas bodo te dni očitno ponovno udarile po žepu. Razlogi, ki lastnike trgovskih verig »silijo« k dvigu cen in prelaganje krivde na druge so tako za lase privlečeni, da je težko verjeti, da sploh upajo v javnosti trositi take bedarije. A ker jim novinarji nikoli ne pridemo do konca, pristojne institucije, ki bi lahko, pa očitno nimajo interesa ali volje za razkritje ozadij, poskušajmo blišč in bedo naših trgovcev postaviti v nekoliko drugačen kontekst.
Da so cene že sedaj previsoke, je jasno vsem, enako kot dejstvo, da je s stagnirajočimi oziroma včasih celo nižjimi plačami težko preživeti mesec. Politiki se radi pohvalijo s podatkom, kolikšna je povprečna slovenska plača, velikokrat pa pozabijo, da je v naših krajih veliko nižja kot v prestolnici ter da povprečje bistveno dviguje peščica bogatašev, ki letno služi milijonske zneske. Med njimi so seveda tudi menedžerji, direktorji različnih podjetij in lastniki trgovskih verig. Tisti, ki tako radi potožijo, da za podražitve niso krivi oni, temveč dobavitelji in proizvajalci. Kakorkoli že, nobenim ne gre slabo. Vsaj ne tako kot delavcem, ki pošteno delajo v gostinstvu, tekstilni industriji, trgovinah itd. Tistim, ki za svoje delo dobijo nekaj sto evrov plače in se za svoje pravice iz strahu pred morebitnimi posledicami ne upajo boriti.
A včasih jim vendarle prekipi. Pred dnevi so v našo redakcijo navsezgodaj zjutraj klicali zaposleni v eni od trgovin na Ptuju, češ da je končno napočil čas, da stvari pridejo v javnost. Po dveh letih nategovanj, treh direktorjih in obljubah, da se bodo njihove plače sčasoma zvišale, jim je počil film. Približno 500 evrov plače - vključno z malico -, ki jih je prejela večina zaposlenih za garanje v eni največjih trgovin na Ptuju, je bilo očitno kaplja čez rob. Uprli so se in zahtevali sestanek z generalnim direktorjem ali njegovim namestnikom, sicer bi za dan ali dva v znak protesta ne prišli na svoja delovna mesta. Ker pomeni en sam dan za to trgovino večmilijonski zaslužek, se je eden vodilnih mož nemudoma pojavil na Ptuju. Sestanek najprej z vodji oddelkov, nato z ostalimi delavci. Žalostni in ogorčeni so mu pojasnili, s kakšnimi težavami se ubadajo in kako težko je preživeti s 450 ali 500 evri plače. In kot je bilo pričakovati: obljube so padle. In to z najvišjega mesta. Plače, ki jih bodo prejeli 10. oktobra, naj bi bile višje. Gospod generalni direktorje po pričakovanjih svoje dosegel: trgovina je obratovala normalno. Ali so bili delavci enako uspešni pri pogajanjih kot vodstvo trgovine ali je šlo le za metanje peska v oči, pa bo znano že čez nekaj dni...
Dženana Bečirovič
opomin Evropske komisije nanaša na spremembe zakona o javnih cestah, ki so začele veljati julija 2008. Pravni okvir EU sicer ne pokriva osebnih vozil ali motornih koles, tako da države članice lahko same določijo svoje sisteme cestninjenja, vendar morajo upoštevati splošne določbe iz Pogodbe ES.
Slovenija je s 1. julijem uvedla vinjete za osebna vozila, medtem ko za tovorni promet še naprej velja plačevanje cestnin glede na prevoženo razdaljo. Letos je mogoče za 35 evrov kupiti le polletno vinjeto, naslednje leto pa tudi enoletno vinjeto za 55 evrov. Vinjete naj bi bile sicer le začasen ukrep, do uvedbe satelitskega cestni-njenja, ki pa naj ne bi bilo vzpostavljeno pred letom 2010.
Slovenija je uvedbo vinjet doslej branila z argumenti, da ta ukrep nikakor ne diskriminira na podlagi državljanstva, da ne omejuje prostega pretoka oseb v okviru notranjega trga EU ter da ne vpliva na možnost dostopa tujih državljanov na trge drugih držav članic in ne more preprečiti niti omejiti dostopa na ozemlje Slovenije ali gibanja po ozemlju notranjega trga.
Verlič: Slovenija zaenkrat ostaja na sedanjem sistemu
Takšno stališče je danes vnovič potrdil državni sekretar na ministrstvu za promet Peter Verlič. Slovenija bo po njegovih besedah v odgovoru Evropski komisiji pojasnila pozitivne učinke vinjet. »Slovenija bo pri svojem stališču ostala, razen če ne bodo prišli kakšni drugi argumenti,« je pojasnil Verlič v odzivu na opomin komisije.
Verlič je poudaril, da bo Slovenija takoj po prejemu uradnega opomina pripravila odgovor, pri čemer bo glede na povolilno obdobje in menjavo
vlad prosila za podaljšanje enomesečnega roka. To bi bilo po njegovem mnenju korektno do nove vlade, a če v Bruslju prošnji ne bodo ugodili, bo vlada to spoštovala. V Bruslju so sicer povedali, da takšno podaljšanje ni mogoče.
Na ministrstvu za promet zavračajo očitke glede neposredne ali posredne diskrimi-natornosti vinjet. »Vinjete veljajo tako za domače kot za tuje uporabnike, uvedba vinjet pa je v Slovenijo prinesla ravno to, kar si je vlada želela - večjo pre-točnost, skrajšanje vrst na cestninskih postajah, zmanjšanje prometa na stranskih cestah,« je pojasnil Verlič.
Dejstvo, da je sistem bolj ugoden za tiste, ki se vozijo več, kot za tiste, ki se vozijo manj, po navedbah ministrstva ne pomeni, da je ugodnejši za domače in manj ugoden za tuje državljane. Veliko tujcev po trditvah ministrstva slovenske avtoceste uporablja razmeroma pogosto, po drugi strani pa tudi veliko Slovencev avtoceste uporablja zgolj občasno.
Vlačič: To je bilo pričakovano!
Svetovalec predsednika SD za promet in pomorstvo Patrick Vlačič, ki se omenja kot morebitni novi prometni mi-
nister, pa je poudaril, da so v SD uvedbi sedanjega sistema vinjet v preteklosti nasprotovali prav zaradi pričakovane odločitve komisije. »Potem ko je v preteklosti Avstrija morala uvesti vinjete za krajši čas, je bilo naivno pričakovati, da Sloveniji tega ne bo treba,« je dejal Vlačič.
»Glede na nizko predvolilno ceno vinjet je bilo enostavno treba denar nekje pobrati. Načrt je bil zelo transparenten -pobrati denar od tranzitnih potnikov oziroma od tujcev. Tisti, ki so mislili, da EU tega ne bo sankcionirala, so naivno ali namerno naivno izpeljali projekt tik pred volitvami,« razmišlja Vlačič, ki ga v povezavi s tem skrbi tudi položaj javnih financ in vzdržnost nacionalnega programa izgradnje avtocest.
Ponovno spreminjanje cestninskega sistema bi bilo do državljanov neodgovorno, pravi Vlačič in ocenjuje, da bo treba zadevo najprej politično presoditi, kakšen naj bo odziv, nato pa še ekonomsko oceniti, z ustreznimi izračuni. »Potrebno bo narediti ekonomski model, ki bo vzdržen,« pravi član predsedstva SD.
Sistem vinjet se je, kot omenjeno, povezoval tudi z morebitnimi odvzemom denarja Bruslja za slovenske avtoceste. Slovenija namreč gradi avtoce-
ste tudi s pomočjo kohezijskih sredstev, kjer pa mora v primeru velikih projektov predložiti tudi finančni načrt, ki prikazuje celotne načrtovane finančne vire in načrtovan prispevek iz vseh virov financiranja EU. Če bi se sistem pobiranja cestnin spremenil, bi se lahko posledično spremenil tudi finančni tok, a, kot so potrdili v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, je avtocestni odsek Beltinci-Lendava komisija potrdila julija, v postopku potrjevanja je še odsek Slivnica-Draženci.
Velja omeniti še to, da se je stališče Evropske komisije do slovenskih vinjet bistveno zaostrilo, ko je na mestu komisarja za promet Francoza Jacquesa Barrota nadomestil Italijan Antonio Tajani. Sosede Slovenije Italija in Avstrija pa tudi nečla-nica EU Hrvaška so sicer ostre nasprotnice veljavnega sistema vinjet v Sloveniji.
Tedanji komisar za promet Barrot je v začetku maja na Brdu pri Kranju na neformalnem srečanju prometnih ministrov dejal, da bodo vinjete v Sloveniji začasen ukrep, ki bo veljal do uvedbe satelitskega elektronskega plačevanja cestnine. »Glede na to, da gre za začasen režim, menim, da lahko to podpremo,« je tedaj ocenil, a opozoril, da je treba preveriti, da ne bo »kakšne diskriminacije«.
Evropska komisija sicer proti Sloveniji ne vodi nobenega resnejšega postopka zaradi kršitve evropske zakonodaje. Med vsemi primeri po navedbah Bruslja kot edini »politično resnejši primer« izstopajo notarji, kjer pa v nemilosti Bruslja ni le Slovenija. Opomine je Slovenija doslej med drugim prejela tudi na področju okolja, farmacije, zdravstva in pri igrah na srečo.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Ustanovna seja DZ bo 15. oktobra
Predsednik republike Danilo Türk je ustanovno sejo nove sestave državnega zbora sklical za 15. oktober ob 10. uri. Ob tej priložnosti je v predsedniški palači sprejel poslance ter ministre iztekajočega se mandata in se jim zahvalil za opravljeno delo.
Delegacija Državne volilne komisije je namreč danes predsedniku Türku izročila poročilo o uradnem izidu parlamentarnih volitev, ki so bile 21. septembra. Predsednik republike pa je nato za poslance ter člane vlade iztekajočega se mandata priredil sprejem, na katerem je sporočil tudi datum ustanovne seje parlamenta. Türk je v svojem nago-
voru spomnil, da se mandatna doba prejšnje sestave državnega zbora konča s prvo sejo novega sklica parlamenta, preneha pa tudi funkcija predsednika vlade in ministrov, ki nato do imenovanja nove vlade opravljajo le tekoče posle. Ker bo torej 15. oktobra prenehal mandat sedanjim poslancem in vladi, se je predsednik republike vsem zahvalil za opravljeno delo.
Sprejema pri predsedniku republike se je udeležila približno polovica poslank in poslancev iztekajočega se mandata ter tretjina ministrov: Lovro Šturm, Marjeta Cotman, Andrej Vizjak, Iztok Jarc Ivan Žagar in Janez Podobnik. Povabilu so se odzvali tudi predsednik ustavnega sodišča Jože Tratnik, predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen, predsednik
računskega sodišča Igor Šoltes in varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek - Travnik. Na ustanovni seji bodo novoizvoljeni poslanke in poslanci sicer najprej potrdili svoje mandate, nato pa izvolili novega predsednika državnega zbora. Predsednik države Danilo Türk pa mora nato po posvetovanju z vodji novih poslanskih skupin v 30 dneh po konstituiranju DZ predložiti državnemu zboru kandidata za mandatarja za sestavo nove vlade. (sta)
Strasbourg dokončno zavrgel tožbo hrvaških varčevalcev LB
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je po desetletnem procesu danes dokončno
zavrglo tožbo hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke v primeru »Kovačic in drugi proti Sloveniji«, izhaja iz pravkar prebrane razsodbe velikega senata sodišča v Strasbourgu. Razsodba je izjemno pomembna za nadaljnje reševanje tega vprašanja.
»Veliki senat sodišča je potrdil odločitev senata prve stopnje, kar pomeni, da so obravnavane zadeve črtane s seznama, potrjeni so razlogi, ki jih je ugotovilo že sodišče na prvi stopnji,« je po razsodbi za slovenske medije povedal slovenski generalni državni pravobranilec Lucijan Bembič. »Kar je pomembno v tej zadevi, torej iz današnje sodbe, ki je dolga približno 50 strani, je to, da je sodišče v obrazložitvi opozorilo na dunajski sporazum« o nasledstvu, je še pojasnil Bembič. (sta)
Foto: OM
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR , v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Ustanovitev Društva generala Maistra
Za ohranitev zgodovinskega spomina
Potem ko se je iniciativni odbor za ustanovitev Društva generala Maistra Ptuj trikrat sestal brez prisotnosti javnosti, so na četrtem srečanju, ki je bilo 3. oktobra, že podrobneje predstavili potek in priprave na ustanovno skupščino z vsemi potrebnimi dokumenti, ki bo 23. oktobra na Ptuju, po vsej verjetnosti v poročni dvorani ptujske Mestne hiše, ker tudi želijo, da bi društvo širše zaživelo in da bi se ohranil spomin na zgodovinsko delo generala Rudolfa Maistra in njegovih borcev za severno mejo.
Foto: Črtomir Goznik
Člani iniciativnega odbora za ustanovitev Društva generala Maistra Ptuj so se 3. oktobra dogovorili, da bo ustanovna skupščina 23. oktobra. Na fotografiji (od leve) predsednik iniciativnega odbora Milan Kneževič ter člana dr. Ljubica Šuligoj in Stanislav Brodnjak.
Skozi svoje delovanje in program dela želijo širši javnosti posredovati izročilo generala Maistra, saj ljudje premalo poznajo, zlasti še mladi, pomen dejanja generala Maistra za slovenski narod, za kulturno slovenskega naroda, za ozemeljsko celovitost in ozemlje, ki ga danes zavzema. Za ustanovno skupščino pripravljajo tudi dva referata, Marija Hernja Masten bo predstavila življenje družine Maister na Ptuju. Stanovali so v bivši Nemčevi hiši nasproti ptujske tržnice, kar ve malo Ptujčanov, dr. Ljubica Šuligoj pa Ptuj v času boja za severno mejo.
S širšega območja Ptuja naj bi bilo okrog 124 borcev za severno mejo, borci za severno mejo na Ptuju še nimajo spominskega obeležja, društvo si bo prizadevalo, da bi zbralo kar najbolj natančne podatke
Najprej je župan mag. Janez Kramberger poročal o delu v občini od zadnje seje. Tako v Lenartu ob Kraigherjevi cesti gradijo protihrupno zaščito, občina je razdelila tudi skoraj vsa sredstva upravičencem do povračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, pridobili so gradbeno dovoljenje za prizidek k OŠ Voliči-na, izdano je gradbeno dovoljenje za daljinsko ogrevanje v mestu, zaključena pa je tudi modernizacija ceste Zg. Žer-javci-Sveta Ana. Govoril je še o poletnih prireditvah, ki so jih letos poimenovali LenArt, v njihovem sklopu pa je bilo organiziranih 23 prireditev, ki si jih je ogledalo več kot 5.000 gledalcev. Končana je obnova vrtca v Lenartu in razsvetljava pri OŠ Lenart, v Voličini so uredili igrala na športnem centru, v Lenartu bo še v letošnjem letu delno urejen mestni park. Naročili so idejni projekt za ureditev Ruperškega potoka v KS Vo-ličina, za PGD Selce pa so nabavili novo gasilsko vozilo.
Občine Slovenskih goric so se uspešno predstavile v sosednji Avstriji, v občini Neuhofen an der Ybbs, med drugim tudi učenci Glasbene šole Lenart. V prihodnjih dneh bo Lenart obiskalo 40 županov tega območja in tudi veleposlanik Avstrije v Sloveniji Valentin Inzko.
V tej hiši na Ptuju, Ptujčanom je nekaj časa živel general Mai čanov neznan. Tudi zato bodo ž podrobneje predstavili na ustan
o njih, zato že sedaj pozivajo vse njihove sorodnike, da jim podatke posredujejo. Program dela in finančni načrt bodo sprejeli na prvi redni skupščini, v okvirni program
V	Centru Slovenskih goric bo od 9. do 11. oktobra arhitekturna delavnica na pobudo KS Lenart v sodelovanju z Občino Lenart, Lokalno akcijsko skupino LAS Ovtar in Fakulteto za arhitekturo.
V	nadaljevanju seje so svetniki sprejeli dopolnjen predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del poslovno-indu-strijske cone v Lenartu. Direktor podjetja ESCO-SI Aleš Fukne Kokot je predstavil projekt energetske učinkovitosti javne razsvetljave, ki so ga svetniki potrdili. Svetniki so sprejeli tudi Program varnosti in Odlok o priznanjih v občini Lenart. Seznanili so se s polletnim poročilom o izvajanju proračuna občine in ga potrdili. Seznanili so se tudi s poročilom o neurju s točo, ki je prizadelo občino Lenart v juliju in avgustu. Sprejeli so sklep o prerazporeditvi sredstev na proračunski postavki za kmetijstvo. Ker namreč ne bodo porabljena in razdeljena v celoti, se bodo prenesla na novo proračunsko postavko pomoči v primeru naravnih nesreč. Tako bo 40.000 evrov namenjenih kritju škode v kmetijstvu, ki je nastala v letošnjih neurjih. Potrdili so tudi spremembe načrta razvojnih programov glede celovite oskrbe severovzhodne Slovenije s pitno vodo. Obči-
jbolj poznani kot Nemčevi hiši, jr. Ta podatek je za večino Ptuj-ljenje družine Maister na Ptuju ni skupščini.
dela pa so si že sedaj zadali, da bodo spominsko ploščo na hišo, kjer je živela na Ptuju družina generala Maistra, odkrili na njegov rojstni dan, 29. marca leta 2009, ko bodo tudi
na Lenart je nosilka 18,5 milijona evrov vrednega projekta in vse občine morajo imeti zraven vseh ostalih zakonskih zahtev tudi dokazila, da imajo v proračunih ali v načrtih razvojnih projektov zagotovljena finančna sredstva, zaradi tega pa je bila tudi potrebna omenjena sprememba.
Kar nekaj časa so svetniki namenili razpravi o določitvi višine nadomestila za uporabo prireditvenega prostora na Športno rekreacijskem centru Polena. Zaradi nestri-njanja je župan točko umaknil z dnevnega reda in bodo o njej odločali na prihodnji seji. Sprejeli so tudi sklep o ukinitvi javnega dobra in sklep o prodaji nepremičnine, določili višino sofinanciranja najemnine za tržno stanovanje, sprejeli strokovne podlage za del območja industrijske cone v Lenartu za podjetja Klemos, Livarna in Unior- območje Servostan, d. o. o., Lenart ter dopolnili dokončni seznam upravičencev do vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Na seznam so dodali občane iz KS Lenart, ki so se v roku pritožili in z dokumentacijo dokazali, da so vlagali v izgradnjo omrežja. Zaradi teh izplačil je občina Lenart dosegla dodatno poravnavo in je upravičena do dodatnih sredstev.
Zmago Šalamun
razvili društveni prapor. V tem trenutku v Sloveniji dela že 12 društev generala Maistra, ki s povezujejo v istoimensko zvezo, v katero se bo včlanilo tudi ptujsko društvo. V starem mestnem jedru pa želijo postaviti tudi stalno razstavo generala
Nova pljuča Ptuja naj bi postala mesto srečevanja in druženja ne samo gostov Term Ptuj, temveč tudi Ptujčanov in drugih, ki bodo na tem območju iskali sprostitev. V parku Fortuna je zasajen tudi Evropski drevored s 30 lipami, ki povezuje hotel Primus z igriščem za golf. Svečano so ga predali namenu ob svetovnem dnevu turizma, 27. septembru, ko je na Ptuju potekal tudi mednarodni
Maistra, skupaj s predstavitvijo Ptuja v času boja za severno mejo. Tudi s tem želijo njegovo zgodovinsko izročilo približati Ptujčanom in drugim obiskovalcem najstarejšega mesta, ker je tudi domoljubje eno izmed tistih področij, ki
simpozij Stara mesta - skrbi in priložnosti. Trinajst lip je tako že dobilo svoje tablice, toliko je bilo namreč udeležencev iz starih mest Evrope, članic EU. Ti so na Ptuju podpisali pismo o nameri za oblikovanje mreže starih mest, naravnih in kulturnih biserov, ki predstavljajo skupno evropsko dediščino, za katero je potrebno iskati skupne projekte in denar.
Na območju novega ptuj-
ga je pri Slovencih nasploh premalo, za razliko od nekaterih drugih narodov, vključno z najbližjimi sosedi.
22. novembra bo na Ptuju tudi osrednja državna proslava ob Maistrovem prazniku.
MG
skega parka načrtujejo tudi ureditev zeliščnega vrta na enem hektarju. Sicer pa se bo v parku v bodoče veliko dogajalo. V Termah si želijo, da ljudje park Fortuna sprejmejo za svojega, da postane redna postaja gostov in Ptuj-čanov na poti do zdravja. Veliko prireditev so ob odprtju na letošnjo kresno noč napovedali za prvi poletni dan leta 2009.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Potem ko so na prvi letošnji poletni dan svečano odprli novi ptujski Park Fortuna, je od 27. septembra uradno odprt Evropski drevored.
Lenart • Seja občinskega sveta
Svetniki o poslovno-industrijski coni
V četrtek, 2. oktobra, so se svetniki občine Lenart sestali na 15. seji.
Ptuj • Odprli Evropski drevored
■ ■	V- ■	■	■
Lipe že imajo napise
Na prvi letošnji poletni dan so v Termah Ptuj svečano odprli novi ptujski park, Park Fortuna, ki obsega skoraj 3 ha površin. Od 27. septembra pa je uradno odprt tudi Evropski drevored lip, ki povezuje Terme z igriščem za golf.
Ptuj • Ob 55-letnici Kmetijske šole
55-letnico zaznamovali konji
Poklicna in tehniška kmetijska šola Ptuj, ki si je zaradi raznolikosti izobraževalnih programov s prvim septembrom nadela bolj zveneče ime Biotehniška šola, je prejšnji teden praznovala 55-letnico izobraževanja. Sočasno so slavnostno obeležili uvedbo konjereje v učni proces in vrnitev konjev na šolsko posestvo v turniškem gradu.
Ptujska kmetijska šola, ki je v letošnjem letu zaradi raznolikosti programov, ki jih ponuja, spremenila ime v Biotehniško šolo, nadaljuje bogato tradicijo kmetijskega izobraževanja na Ptuju. V letošnjem letu so zaokrožili 55-letnico izobraževanja mladine in odraslih na področju, kjer je kmetijstvo še vedno pomembna gospodarska panoga.
»Nobenega dvoma ni, da so kmetijstvo, živilskopre-delovalna industrija, gozdarstvo in druge s podeželjem povezane dejavnosti izjemnega pomena za ohranjanje nacionalne samobitnosti, prehranske in gospodarske varnosti, pogoj trajnostne-ga razvoja regije in države.
Dr. Vladimir Korošec, ravnatelj Biotehniške šole Ptuj
V času globalnih klimatskih sprememb, ki kažejo na razrahljane odnose med naravo in človekom, je spodbujanje
lokalnih pridelovalcev hrane, ki so blizu potrošnikom, preudaren prispevek k trajnost-nemu odnosu in varovanju
Ptuj • Zgrajen tudi ptujski del obkanalske ceste Prva konja, ki sta se po dolgih letih naselila na šolsko posestvo na Turniščah: Energy in Romana.
Na pločnik in kolesarsko stezo bomo še čakali
Na ptujskem delu obkanalske ceste v dolžini 880 metrov so te dni dela zaključili, kljub temu da cesta ni v celoti zgrajena tako, kot so načrtovali.
Zgradili so jo, četudi niso uspeli kupiti vseh potrebnih zemljišč, računajo pa, da jim bo to skupaj s Termami uspelo v nekaj prihodnjih mesecih, saj so tudi v tem ptujskem turističnem podjetju zelo zainteresirani, da je cesta, ki jih povezuje s Slo-venjo vasjo, zgrajena v celoti. V dolžini dobrih 150 metrov cesta namreč nima kolesarske steze in pločnika.
Sicer pa so lastniki zemljišč ob stezi gradnjo budno spremljali, občasno so se pojavljali tudi manjši problemi; eden zadnjih se je zgodil 30. septembra, ko je izvajalec del po napaki zasadil nekaj
dreves čez mejo, na tujem zemljišču. Zato je bila potrebna presaditev. Eden večjih problemov je bil povezan z dovozi na kmetijske površine nekaterih lastnikov. Tudi to jim je uspelo rešiti, je povedal mag. Janko Širec, vodja oddelka za gospodarske javne službe, kakovost, investicije in gospodarstvo v MO Ptuj. Zaradi velikega števila parcel, ki vodijo pravokotno na cesto, so problem rešili z združevanjem parcel. Zaradi velikega števila lastnikov parcel niso mogli za vsako urediti lastnega dovoza, ker bi bila potem cela cesta en sam dovoz.
Za modernizacijo ceste Ter-
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski del ceste v Terme je v glavnem zgrajen.
me-Slovenja vas je MO Ptuj pridobila evropski denar. Z izvajalcem del so sklenili pogodbo za delo v višini 370 tisoč evrov. Sofinanciranje s strani Službe vlade za lokalno politiko in regionalni razvoj pa ostaja v višini nekaj manj kot 71 odstotkov. Dela je izvedlo podjetje Asfalti, d. o. o. Modernizacija nekdanje makadamske ceste, ki je bila dolgo kamen spotike, je s tem končana. Ob koncu prejšnjega tedna so pričeli tudi dela na javni razsvetljavi.
Gradnja ceste Terme-Slo-venja vas ni povzročala samo težav zaradi tehnične izvedbe, temveč tudi zaradi številnih pogovorov, pogajanj in dogovorov z lastniki zemljišč. Še vedno pa si zelo prizadevajo, poudarja Širec, da bi se uspeli dogovoriti še za nakup preostalih zemljišč, da bi bila lahko cesta v celoti zgrajena skladno s projektom. Ni problem samo cena zemljišč, problem so tudi neurejene lastniške razmere med nekaterimi lastniki. Na eni od parcel, na primer, potencialni dediči lastniške razmere rešujejo že dobri dve desetletji. Zato je potrebno počakati, da se te stvari uredijo, v Mestni hiši na Ptuju pravijo, da ničesar ne želijo reševati na silo. Ko bodo v zemljiško knjigo vpisani konkretni lastniki, verjamejo, da bo lažje poiskati rešitve.
MG
okolja,« je uvodoma povedal dr. Vladimir Korošec, ravnatelj Biotehniške šole Ptuj.
Dogodke ob praznovanju, ki so ga v četrtek slavnostno obeležili s prireditvijo na šolskem posestvu na Turniščah, so povezali z uvedbo konjereje v kmetijske programe in otvoritvijo priložnostnih razstav, ki so nastale v okviru projekta Konj v življenju človeka. Ob tej priložnosti so pripravili pester kulturni program, v katerem so sodelovale konjenice iz cele Slovenije, med drugim tudi policijska. Zanimivo predstavitev je pripravil Zvonko Križaj, ki je na svečano proslavo ob visokem
jubileju ptujske Biotehniške šole pripeljal številne konje, za pravo poslastico pa je poskrbel s prikazom poročne vprege, ki sta jo vlekla dva prelepa lipicanca.
Sicer pa se bogata tradicija turniške konjušnice, ki je bila vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja ponos slovenskega konjereje, z uvedbo te dejavnosti v programe kmetijstva ponovno vrača na turniške poljane. Biotehniška šola Ptuj ima zaenkrat na tej lokaciji štiri prelepe konje, upajo pa, da jim bo v kratkem družbo delalo še več teh pametnih in po pogumu znanih živali. »Seveda si nikoli nismo
ustvarjali nerealnih iluzij, da je mogoče docela obuditi njeno nekdanjo moč in slavo, saj je preveč zaraslih poti in zamegljenih spominov. Z obnovo šolskega hleva in z uvajanjem konjereje kot redne izobraževalne dejavnosti smo zasejali seme, ki obeta bujno rast in je ne bo mogoče izkoreniniti. Prepričan sem, da so to dobri obeti za nadaljnjo programsko in vsebinsko širitev šolskega posestva, ki mora učinkovito povezovati teorijo in prakso, šolske in druge strokovne zavode z gospodarstvom in podeželjem,« je še dodal Korošec.
Dženana Bečirovič
Benedikt • Seja občinskega sveta
O vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje
V sredo, 24. septembra, so se svetniki občine Benedikt sestali na 17. seji.
Najprej so sprejeli spremembe načrta razvojnih programov 2008-2011, nato pa investicijski program za rekonstrukcijo in izgradnjo lokalne ceste Osek-Bene-dikt-Sveta Ana s pločnikom v skupni dolžini 10.355 metrov. Vrednost investicije je ocenjena na 2.479.766 evrov. Za investicijo bo občina Sv. Ana zagotovila 23,74 odstotka in občina Benedikt 17,08 odstotka. Ostala sredstva, 59,45 odstotka, bodo financirana iz EU. Investicija se bo izvajala v naslednjih treh letih. Seznanili so se tudi s poročilom o izbiri izvajalca za omenjeno investicijo. Na javnem razpisu
je bilo izbrano Cestno podjetje Maribor, d. o. o., s ponudbeno ceno 1.895.303 evrov.
Svetnikom je bilo podano tudi poročilo o izbiri izvajalca za rekonstrukcijo lokalne ceste Ihova-Negova-Trotkova, kjer je bilo prav tako izbrano Cestno podjetje Maribor s ponudbeno ceno 305.383,49 evra.
Na seji so tudi sklepali o določitvi deležev, ki jih bo občina Benedikt vrnila posameznim upravičencem za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine. Upravičenci, ki so se priključili na omrežje pred letom 1988, prejmejo 600 ev-
rov, tisti, ki so se priključili v letu 1988, 674,30 evra, tisti, ki so se priključili do 31. decembra 1989, 490,10 evra in tisti, ki so se priključili po 1. januarju 1990, 486,10 evra.
Sprejeli so tudi program varnosti občine Benedikt, podano pa jim je bilo tudi letno poročilo družbe Nigrad, d. d., za lansko leto. Ob koncu seje je bil svetnikom predstavljen projekt energetske učinkovitosti javne razsvetljave v občini Benedikt, ki ga je pripravilo Podjetje za energetsko svetovanje in investiranje ESCO-SI iz Pesnice pri Mariboru.
Zmago Šalamun
Foto: DB
Ptuj • Mestno pokopališče ne bo propadlo
Ploščad ob spomenikih NOB in Jožetu Lacku
Za staro ptujsko Mestno pokopališče so že pred 14 leti sprejeli projekt ureditve v spominski park. Po začetnem zagonu, ko so v letih 1995 in 1996 namestili razsvetljavo (pa so jo morali zaradi vandalizma kmalu odstraniti), so se dela ustavila.
Bolj ali manj je v naslednjem obdobju ostalo pri vzdrževanju oziroma košnji, delno je bil obnovljen zid na južni strani pokopališča. Vandalsko početje se je vsa ta leta nadaljevalo, številni spomeniki so padli, njihove razbitine so vidne povsod.
Na številna vprašanja o tem, ali bodo v MO Ptuj nadaljevali uresničevanje leta 1994 sprejetega projekta ureditve, pa ni bilo odgovorov. V vseh teh letih niso uspeli urediti niti podstavka spomenika narodnega heroja Jožeta Lacka, spomenik borcem NOB in padlim v prvi svetovni vojni pa jim je uspelo enkrat oči-
stiti. Letošnje junijsko neurje je porušilo tudi del zidu v neposredni bližini spomenika NOB. Podrto drevje oziroma grmičevje je čakalo na odstranitev nekaj tednov, ruševine zidu in spomenikov, na katere so padli deli zidu, pa skoraj tri mesece, šele sredi septembra so jih dokončno počistili.
Na 21. seji mestnega sveta pa je bilo ptujskega župana slišati, da se bo tudi s tem projektom v kratkem nekaj zgodilo, do 1. novembra naj bi bila opravljena dela prve faze projekta, sicer bo nekdo odgovarjal, je dejal. Podrobnosti sicer ni predstavil,. Dan zatem, 30. septembra, pa so že bili na delu delavci ptuj-
skega Komunalnega podjetja, ki je upravljavec ptujskih pokopališč. Kot smo uspeli izvedeti, gre za ureditev okolice spomenika padlih borcev in spomenika Jožetu Lacku v skupni površini okrog 500 m2. Ploščad, ob kateri bodo uredili tudi odvodnjavanje, bo iz svetlih betonskih plošč. V površine obstoječih grobov se ne bo posegalo. Projekt iz leta 1994 je rahlo zastarel, staro ptujsko Mestno pokopališče naj bi postalo spominski park v okviru drugačnega pristopa. Verjetno pa bodo odgovorni v Mestni hiši na Ptuju ta drugačni pristop v kratkem predstavili tudi javnosti.
MG
Voličina • Praznovali krajevni praznik
Župniku posebna zahvala
V Voličini so letos praznovali 14. praznik krajevne skupnosti. V sklopu praznovanja se je od 18. do 28. septembra zvrstilo več športnih in kulturnih prireditev, ki so jih pripravila društva v kraju.
V	sklopu praznovanja je potekalo tekmovanje v malem nogometu na mivki, v streljanju z zračno puško, kolesarjenje po poteh KS Voliči-na, tekmovanje v balinanju, odbojki na mivki, kegljanje na "ruskem" kegljišču in tek. Kulturno-turistično društvo Selce je pripravilo Večer smeha in humorja, Tadej Toš se je predstavil z monokomedijo Hamlet, potekalo je potopisno predavanje z naslovom Z biciklom iz Berlina v Voliči-no, blagoslov obnovljenega križa v Zgornji Voličini, dan odprtih vrat Vrtca Selce in Voličina za otroke, ki ne obiskujejo vrtca. Predzadnji dan praznovanja je potekalo 16. srečanje članic Gasilske zveze Lenart v prostorih PGD Selce.
V	petek, 26. septembra, je
v kulturnem domu v Voličini potekala osrednja slovesnost ob letošnjem krajevnem prazniku. V kulturnem programu so nastopili cerkveni pevski zbor župnije svetega Ruperta, Ženski nonet Voli-čina, učenci osnovne šole in glasbena skupina Glissando. Zbrane sta pozdravila župan občine Lenart mag. Janez Kramberger in predsednica KS Voličina Dragica Bezjak. Na slovesnosti so podelili tudi priznanja. Zahvalo krajevne skupnosti Voličina je prejel podjetnik Branko Kmetič za uspešno delo na področju gostinstva in prispevek k ugledu kraja. Plakete krajevne skupnosti so prejeli Vinko Stergar za uspešno in požrtvovalno delo v društvih, PGD Selce, ki letos praznuje 60-letnico delovanja. Posebno
zahvalo KS Voličina je prejel dosedanji farni župnik Tonček Fras. "Tonček Fras ni bil samo župnik naše župnije, bil je več kot to, s svojo odprtostjo, strpnostjo in občutkom za sočloveka je bil povezovalni člen med ljudmi različnih svetovnih nazorov, prepričanj in vseh generacij. Rad je v družbi ljudi, jim prisluhne, svetuje in se tudi pošali," so med drugim v obrazložitvi zahvale zapisali predlagatelji. Tonček Fras je sedaj farni župnik v župniji sv. Lovrenca v občini Juršinci.
V nedeljo, 28. septembra, so s farnim žegnanjem zaključili praznovanje krajevnega praznika. Mašo je ob tej priložnosti vodil mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej.
Zmago Šalamun
Foto: Črtomir Goznik
Staro ptujsko Mestno pokopališče naj bi končno uredili v okviru spremenjenega projekta spominskega parka iz leta 1994.
Ptuj • Mestna občina uresničuje obljubljeno
Prvi sklepi o 220 evrih pomoči
Tudi na 21. seji sveta mestne občine Ptuj, ki je bila 29. septembra, se je veliko govorilo o tem, zakaj se še ni realiziral sklep izredne seje mestnega sveta, ki je bila 4. septembra in na kateri so se ptujski mestni svetniki po burni razpravi odločili, da bodo vsem upravičencem, ki bodo do 5. septembra prijavili škodo na MO Ptuj, ne glede na višino škode pomagali z 220 pomoči. Župan je takrat obljubil, da bodo prvi sklepi o dodelitvi pomoči upravičencem šli iz Mestne hiše že konec prejšnjega tedna, kar se je tudi zgodilo.
Prejemniki priznanj skupaj z županom občine Lenart mag. Janezom Krambergerjem in predsednico KS Voličina Dragico Bezjak
29. septembra so se ptujski mestni svetniki seznanili tudi z dvema pobuda svetnika N.Si Petra Pribožiča. V prvi je Uradu župana predlagal, da se v sklepih o delitvi sredstev pomoči, sprejetih za odpravo posledic neurja za fizične in pravne osebe kot oškodovance, ne navaja odprava posledic na gospodarskih objektih in nasadih, ker bi dodelitev teh sredstev lahko onemogočila kmetom pridobitev sredstev na razpisu MKGP, glede na dikcijo razpisa, da se sredstva za sanacijo škode na objektih in nasadih ne odobrijo upravičencu, ki je za iste upravičene stroške, kot jih navajajo v vlogi za pridobitev sredstev, že prejel sredstva EU ali pa javna sredstva RS. V drugi pobudi pa je pozval, da se za reševanje kmetij v MO Ptuj, ki jih je prizadela toča v letošnjem letu in so imele 100-odstotno uničene pridelke, zato ni pričakovati normalnega pridelka tudi v letu 2009 in 2010, pristopi na pomoč z denarnimi sredstvi.
»Nosilcem kmetij, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje, bi za leto 2008 in 2009 namenili občinska sredstva za pokrivanje plačil iz tega naslova, da prebrodijo težave, v katerih so se znašli, ter nadaljujejo kmetijsko dejavnost. Na državo pa je potrebno nasloviti prošnjo za odpis dajatev katastrskega dohodka za prizadete kmetije,« še poziva Pribožič.
V petek, 3. oktobra, pa je MO Ptuj končno pričela izda-
jati sklepe upravičencem do 220 evrov pomoči. Po prejemu sklepa morajo upravičenci v osmih dneh predložiti zahtevek za izplačilo, ki je sestavni del sklepa, na katerem pa morajo navesti številko transakcijskega računa oziroma hranilne knjižice ter ime banke, pri kateri imajo odprt račun. Po prejemu zahtevka bo izplačilo izvedeno v roku desetih dni po vložitvi pravilno izpolnjenega zahtevka.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Iz Mestne hiše na Ptuju so poslali prve sklepe upravičencem do 220 evrov pomoči.
Foto: ZS
Hardek • Gasilska vaja prvega operativnega območja
Poleg požarov grozijo tudi ujme
Na Hardeku pri Ormožu so minuli teden v četrtek preizkusili operativno sposobnost hardeškega in sosednjih društev, ki mejijo na prvo operativno območje Gasilske zveze Ormož. Zgodaj popoldne pa so v gasilski dom povabili na dan odprtih vrat šolarje OŠ Ormož, jim pokazali tehniko in delovanje ter preventivno delovanje združili s krajšim prijetnim druženjem.
V gasilski vaji so sodelovala prostovoljna gasilska društva s Hardeka, iz Ormoža, Ključa-
rovcev ter Loperšic, ki so v prvem operativnem območju. Nekdanji sektorji so se na-
Zagorelo je v stavbi Hardek 17.
mreč lani z novim statutom Gasilske zveze Slovenije in kasneje GZ Ormož preimenovali v operativna območja. Takrat sta se tudi poveljstvo in predsedstvo združila v en organ, je pojasnil predsednik PGD Hardek Jože Šterman, ki je hkrati tudi predsednik zveze. V GZ Ormož so tako tri operativna območja, v katerih deluje 15 društev. V tem mesecu bo najbrž tudi že ustanovni zbor nove gasilske zveze Središče ob Dravi, kjer bosta združeni PGD Središče ob Dravi in PGD Obrež.
Na vaji je sodelovalo okrog 40 gasilcev, potekala pa je pod predpostavko, da je prišlo do požara v kletnih prostorih objekta PGD na Hardeku, v katerih je gasilska oprema, v zgornji etaži pa delavnica. Pri tem so morali razmišljati tudi o objektih, ki so v bližini, saj je goreči objekt v naselju. Zato so gasilci varovali sosednje objekte. Kot je povedal Šterman, sta v GZ Ormož načrtovani še dve vaji - v 2. operativnem območju pri Veliki Nedelji in v 3. operativnem območju pri Miklavžu. Zgodila se bo tudi
Na slovesnosti je o 60-letni zgodovini govoril predsednik PGD Selce Franc Kopčič, ki je dejal, da so društvo ustanovili leta 1948 zaradi potrebe po zaščiti pred požari. Nekaj let je delovalo brez gasilskega doma. Gradbeno dovoljenje zanj so dobili leta 1950, vendar se je gradnja zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pričela leta 1957, zaključila pa leta 1957. V letu 1966 so k domu prizidali stolp. V zadnjih letih so ga v celoti prenovili. V vseh teh letih so nabavljali razno gasilsko opremo in vozila. Od sobotne slovesnosti pa so bogatejši za novo orodno vozilo Renault master. Cena vozila je skupaj z opremo znašala 33.000 evrov, od tega je Občina Lenart primaknila 27.400 evrov, ostala sredstva pa so gasilci iz Selc zbrali s pomočjo do-natorjev. Novo pridobitev je blagoslovil farni župnik Ciril Čuš.
Zbrane domačine, gasilce in goste je pozdravil tudi podpredsednik Gasilske zveze Slovenije in predsednik sveta podravske regije mag. Janez Merc, ki je v govoru poudaril pomen gasilstva, ki se
je pokazal ob letošnjih neurjih. Gasilci iz Gasilske zveze Lenart so tudi praznovali 38. dan gasilcev Gasilske zveze Lenart, zato je zbranim o pomenu gasilstva spregovoril predsednik Gasilske zveze Lenart Gregor Nudl. Zbrane je pozdravil tudi novi poslanec in župan občine Benedikt Milan Gumzar. Pripravili so krajši kulturni program, v katerem so nastopili učenci OŠ Voličina in pevci Kulturno-turističnega društva Selce.
Na slovesnosti so podelili društvena priznanja in priznanja Gasilske zveze Lenart.
Jože Šterman, predsednik društva, in Mirko Kosi, poveljnik hardeških gasilcev
Selce • 60 let prostovoljnega gasilskega društva
Ob jubileju novo orodno vozilo
V soboto, 4. oktobra, je v Selcah potekala slovesnost ob 60-letnici PGD Selce in 38. dan gasilcev Gasilske zveze Lenart. Na osrednji slovesnosti so namenu predali novo orodno vozilo Renault master.
osrednja vaja, ki bo preizkusila enote in bo nenapovedana, zato Jože Šterman več podrobnosti ni želel izdati. O njej bo odločil Tonček Lisjak, poveljnik GZ Ormož.
V GZ Ormož je združenih 1800 gasilcev. Požarov je, k sreči, vedno manj in pravega gašenja tudi. "Veliko je bilo preventivnega delovanja, pa tudi sam način gradnje prispeva k temu, da je požarov manj. Opazi se tudi preventivna dejavnost v industrijskih in gospodarskih objek-
tih ter na kmetijah, kjer je tudi vedno večja osveščenost in skrb. Tudi krajani sami skrbijo za svojo požarno varnost. Je pa vedno več neurij in ujm, ki smo jih z vso silo občutili tudi v naši okolici. Gasilci se bomo morali pripravljati na ujme, ker nimamo usposobljenih ljudi, ki bi bili lahko krovci in bi pomagali v takem primeru. Takšna naravna nesreča zahteva drugačen pristop, gasilske obleke so prirejene predvsem gašenju, torej odporne na višje tem-
perature, in niso najbolj primerne za delo po ujmah, zato bo treba razmisliti o dodatni obleki. Lani se je pojavila obleka za požar v naravi, ki je lažja in gasilcu omogoča večjo gibljivost."
Tega se zavedajo tudi na državnem nivoju, zato GZ Slovenije pripravlja predavanja na to temo in do prihodnjega leta bodo poskušali gasilce pripraviti in usposobiti za tak način delovanja, ki zahteva med drugim tudi dobro psihofizično moč in kondicijo.
Viki Klemenčič Ivanuša
Gasilska priznanja III. stopnje Gasilske zveze Lenart so prejeli Bogdan Dobaja, Marjan Fras, Zvonko Rožmarin, Ivan Simonič in Slavko Zorman.
Zbranim je ob dnevu gasilca in ob jubileju čestital tudi lenarški župan mag. Janez Kramberger ter se zahvalil vsem gasilcem, ki so sodelovali v odpravi posledic neurja v občini Lenart. Podelil je tudi zahvale gasilskim društvom. Po končanem uradnem delu je potekalo družabno srečanje ob zvokih ansambla Štajer band.
Zmago Šalamun
Ormož • DPM Ormož organiziralo izlet
Veselje na Pikinem festivalu
Teden dni je trajal 19. Pikin festival v Velenju, ki se ga je udeležilo skupno 75.000 obiskovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Avstrije. V tem času se je na Tomaževem, Aničinem in Zelenem odru zvrstilo več kot 50 gledaliških, plesnih in lutkovnih predstav z več kot 600 nastopajočimi.
Novega vozila bo posebej veselih vseh 35 aktivnih članov PGD Selce.
Del tega dogajanja so bili v soboto, 27. septembra, tudi mali Ormožani, ki so lahko festival obiskali v organizaciji Društva prijateljev mladine Ormož. Kar 38 otrok je popolnoma brezplačno in brezskrbno uživalo ves dan v družbi številnih Pik Nogavičk, ki so jim popestrile dogajanje. Na prireditvenem prostoru v Velenju je potekalo kar čez 130 delavnic, v katerih so se lahko udejstvovali. Obiskali so lahko Pikino pošto, Pikino banko, zabavišče, največja atrakcija pa je bila letos vila Čira-čara.
Spremljevalci so bili člani DPM Ormož Zinka Lukman, Angelca Rajh in Aleksander Šterman ter prostovoljci, ki so ves dan bdeli nad nade-budneži, da jim ni manjkalo ničesar. Kot je povedala podpredsednica društva Angelca Rajh, so pri svojem delovanju v največji meri odvisni od
dotacij občine in predvsem od tega je odvisno, koliko in kakšne aktivnosti društvo lahko izvede. Letos so se odločili za Pikin festival. Za 38 otrok so uredili brezplačen prevoz, malico, kosilo, pijače, sadje, pokrili pa so jim tudi
vstopnino.
In če ste pogledali srečne obraze otrok, ko so se vrnili domov, so člani DPM Ormož nedvomno opravili dobro delo in pametno investirali pridobljena sredstva.
vki
Otroci so uživali na številnih delavnicah, ki so potekale pod vodstvom Pike Nogavičke osebno.
Foto: vki
Foto: vki
Foto: ZS
Foto: vki
Ptuj • Zemljišč za širitev Gajk še ni
Lastnika sta se pritožila, zdaj bo odločilo ministrstvo
Zakonca Bolcar sta se prek odvetnika pritožila na uvedbo postopka razlastitve za zemljišči, ki sta nujno potrebni za nadaljevanje projekta Gajke. O pritožbi bo odločilo Ministrstvo za okolje in prostor, je te dni povedal načelnik UE Ptuj mag. Metod Grah.
Postopek v zvezi z razlastitvami poteka malo drugače kot pri drugih upravnih postopkih, kjer se postopek uvede takoj, ko je stranka podala vlogo. V primeru razlastitve se namreč najprej odloči o uvedbi postopka s posebnim aktom.
Na junijski izredni seji so ptujski mestni svetniki z večino glasov sprejeli ugotovitveni sklep, da so izpolnjeni pogoji za pričetek postopka razlastitve za zemljišči zakoncev Bolcar, ki se v celoti nahajata znotraj ureditvenega načrta za CERO Gajke. Zemljišči sta nujno potrebni za izgradnjo objektov gospodarske infrastrukture. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je ob tej priložnosti povedal, da postopek za sporazumen odkup obeh zemljišč kljub neštetim poiz-
kusom ni uspel. MO Ptuj je uradno ponudbo dala v roku, tudi se ni odrekla predkupni pravici, le ponudbe pod pogoji kupca ni prejela. Ponudila je ceno osem evrov za kvadratni meter površine, gre pa skupaj za 2,4 ha.
Posel s strani MO Ptuj ni bil zaključen, v času pogajanj je bil izpeljan nek drugi posel »pod mizo«, saj je bilo zemljišče prodano Surovini Maribor (katere 100-odstotni lastnik je Gorenje, ki je doslej imelo z MO Ptuj dobre odnose in ki tudi naj ne bi vedelo za omenjeni posel oziroma špekulativno pogodbo) po ceni 40 evrov za m2, zato je junijski ugotovitveni sklep mestnega sveta logična posledica vsega že omenjenega. Postopek razlastitve, vodila ga bo Upravna enota Ptuj, bo
trajal štiri do šest mesecev, pritožba ga ne bo zadržala, ker gre za javni interes, so napovedali na junijski izredni seji mestnega sveta. Ptujski župan dr. Štefan Čelan pa je poudaril, da v nobenem primeru ni mogoče potrebnega zemljišča kupiti po ceni 40 evrov po m2 površine, če so prejšnja zemljišča za potrebe izgradnje Gajk kupovali po pol evra oziroma evro po m2.
Javni interes je izkazan takoj, ko je nepremičnina zajeta v območju, ki ga pokriva ustrezni prostorski akt, in če se izkaže, da je določena parcela nujno potrebna za izvajanje javne dejavnosti. Razlastitev ureja zakon o urejanju prostora, ki je v zvezi s tem postavil ostrejše pogoje. V vseh takih primerih mora biti predvsem izražena javna
korist. Zahteva mo Ptuj za razlastitev nepremičnine v primeru zemljišč za potrebe projekta Gajke je prva, ki je bila v UE Ptuj vložena s strani ene od občin. Doslej primerov, da bi občina vložila zahtevo za razlastitev nepremičnine, še niso imeli. V UE Ptuj so se doslej srečevali le z zahtevami za razlastitev, ki jih je podala država zaradi gradnje avtocest.
Ko smo se pogovarjali o tem primeru, je načelnik UE Ptuj mag. Metod Grah povedal, da bodo najprej odločali o tem, ali se bo postopek sploh uvedel, zanj bodo potrebovali mesec ali dva, v tem času pa bodo sklicali tudi ustno obravnavo, na katero bodo povabili obe stranki v postopku, saj je težnja, da pride med strankama do spo-
Foto: Črtomir Goznik
Zemljišč za širitev Gajk ni.
razuma. Na njej se še enkrat poskuša doseči nek dogovor, sicer se izda odločba o uvedbi postopka. Sama uvedba postopka pa ima pomembne posledice na pravicah občana do razpolaganja z nepremičnino. Uvedba se namreč zaznamuje v zemljiški knjigi, kar pomeni, da lastnik z nepremičnino ne more razpolagati, seveda pa mora odločba postati dokončna.
Lastnik zemljišča, zoper katerega se vodi postopek, se je prek svojega odvetnika pritožil zoper postopek. Zadeva je sedaj na Ministrstvu za okolje in prostor, ki bo od-
ločilo o pritožbi, to pa pomeni, da sama odločba o uvedbi postopka še ne učinkuje, kar zadeva vpis v zemljiško knjigo. Rešitev, ali se bo lastnika razlastilo ali ne, je pričakovati v kratkem, taki primeri se rešujejo prednostno, saj gre za občutljive zadeve. Ves čas pa se v tem postopku tudi dela na tem, da bi stranki dosegli dogovor oziroma sporazum. Če do tega pride, se postopek prekine. Če sporazuma ni, v Ue izdajo samo odločbo, o kateri se odloči o razlastitvi, ne pa tudi o višini odškodnine, ki se rešuje po sodnih poteh.
MG
Grajena • Dvajseta seja četrtne skupnosti
Nezadovoljni z delitvijo sredstev pomoči
V četrtni skupnosti Grajena, kjer je avgustovska toča najhuje pustošila na območju Mestnega Vrha, Krčevine pri Vurbergu, Grajenščaka in Grajene, so nezadovoljni z načinom predlagane delitve pomoči upravičencem. Sredstva bi morali deliti glede na višino ugotovljene škode, so prepričani.
Mestni svetniki so namreč na izredni seji, ki je bila 4. septembra, sklenili, da bodo preostanek sredstev po plačilu intervencij in sanaciji javnih objektov delili po upravičencih v enakem znesku, ne glede na višino škode. V primeru četrtne skupnosti Grajena gre za naselja, ki jih je na območju MO Ptuj neurje najhuje prizadelo. V veliki meri je poškodovanih čez 800 objektov, številni vrtovi, trajni nasadi.
Pri delitvi sredstev bi morali upoštevati dejansko višino ugotovljene škode in sredstva deliti na tej osnovi, so prepričani v tej ptujski četrtni skupnosti.
V ČS Grajena so tudi pričakovali, da bo prišlo do odpisa plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča; čeprav gre za malo denarja, bi to prizadetim krajanom veliko pomenilo, pravi Andrej Rebernišek, predsednik sve-
ta ČS Grajena. Velika škoda je nastala tudi na infrastrukturi, predvsem na cestah. Delna sanacija je bila sicer izvedena, problem pa so makadamske ceste. Ta problem se bo z leti le še povečeval, če MO Ptuj v proračunih za leto 2009/10 za posodobitve makadamskih cest ne bo zagotovila več denarja.
Še v letošnjem letu naj bi nadaljevali obnovo doma krajanov. Ker na državnem razpi-
Foto: Črtomir Goznik
V četrtni skupnosti Grajena je toča poškodovala čez 800 objektov. S posledicami avgustovskega neurja se je med prvimi seznanil tudi predsednik države dr. Danilo Türk, na fotografiji s predsednikom ČS Grajena Andrejem Reberniškom.
su s projektom ureditve niso uspeli, ker je bil predčasno zaprt, je prišlo do spremembe v projektni dokumentaciji. Letos bodo tako na novo uredili sanitarije in zunanjo drenažo objekta, kar naj bi stalo okrog 100 tisoč evrov, tla dvorane pa bodo uredili v letu 2009.
Četrtne skupnosti MO Ptuj v tem času razpravljajo o poslovniku. Na podlagi statuta MO Ptuj lahko svet ČS sprejme poslovnik, s katerim določi način svojega dela, njegova določila pa ne smejo biti v nasprotju z določili statuta MO Ptuj.
Člani sveta ČS Grajena so se na 20. seji, ki je bila 25. septembra, srečali z novimi pobudami za asfaltiranje nekaterih cestnih odsekov, med drugim tudi odseka v Krčevini pri Vurbergu. V tem trenutku imajo šest pobud za ureditev cestnih odsekov, asfaltirali pa bodo lahko le enega ali dva. Dogovorili so se tudi, da bodo opravili popis vseh objektov, pri katerih po avgustovskem neurju še ni prišlo do sanacije. Na podlagi tega popisa bodo ugotavljali njihovo lastništvo. Takšnih objektov naj bi bilo precej. V ČS Grajena pa se tudi sprašujejo, kdo bo saniral v neurju poškodovana obeležja, kapele in druge podobne objekte.
MG
Ptuj, Zavrč • Delo dekanijskih karitasov
Predstavniki župnijskih karitasov ptujske in zav-ške dekanije so imeli svoje prvo popočitniško redno mesečno srečanje pri Župnijskem karitasu sv. Marije v Zavrču. Vodil ga je brat Milan Kvas, udeledil pa se ga je tudi Darko Bračun, generalni tajnik Nadškofijskega karitasa Maribor.
Iz poročil posameznih župnijskih karitasov je bilo razvidno, da so imeli tudi v času počitnic vrsto obveznosti. Razdeljevali so hrano iz rezerv EU, po avgustovskem neurju pa so pomagali ljudem pridobiti pomoč za odpravo posledic ujme. Nadškofijski karitas je v občinah Lenart, Sveta Trojica, Benedikt, Slovenska Bistrica, Kidričevo, Cerkvenjak, Dornava, Hajdina, Ptuj, Destrnik, Sveta Ana in Sveti Tomaž razdelil 245.000 evrov 435 gospodinjstvom. Sredstva, ki so se delila na tem področju, so bila izključno iz Nadškofijskega karitasa Maribor, zbrana z dobrodelnima koncertoma na Ptuju in v Celju. Razdeljena so bila najbolj potrebnim. V teh dneh bodo razdeljena še nadaljnja sredstva.
Župnijski karitas Sveta Trojica potrebuje štedilnik na trdo gorivo in omaro za otroško sobo. Župnijski karitas sv. Ožbalta potrebuje kuhinjske elemente. Župnijski karitas Zavrč potrebuje otroška oblačila za zimo. Župnijski karitas sv. Marije pa potrebuje zamrzovalno skrinjo.
Župnijski karitas sv. Marjete, Gorišnica, podari 2 m3 lesa za ostrešje, Župnijski karitas sv. Vida pa ima na voljo pomivalni stroj.
Generalni tajnik Nadškofijskega karitasa Maribor Darko Bračun je povabil na simpozij, ki bo v oktobru v Celju. Tema simpozija bo mladi in karitas - sožitje med generacijami.
Pogovor je tekel tudi o dobrodelnih koncertih Karitasa v Celju in na Ptuju. Določili so odbor za izvedbo ptujskega tradicionalnega koncerta Dekanijskega karitasa.
A. T.
Luxembourg • Ministri o finančni krizi: EU za usklajen odziv in ukrepe
Države članice EU se v večji meri soočajo s podobnimi izzivi, zato gospodarske razmere zahtevajo "usklajen odziv na ravni EU", poudarjajo finančni ministri EU, ki se danes sestajajo v Luxembourgu. Poudarjajo tudi, da je nujno obnoviti zaupanje na finančnih trgih, ter pozivajo banke k večji preglednosti pri ocenjevanju tveganj.
Že v ponedeljek zvečer pa se je tradicionalno sešla evroskupina, dva dni pred tem, torej v soboto, pa je potekalo še izredno zasedanje v Parizu, in sicer v formatu predsednikov vlad oziroma držav štirih evropskih članic skupine industrijsko najbolj razvitih držav G-8 - trenutno predsedujoče EU Francije ter Velike Britanije, Nemčije in Italije - s predsednikom Evropske centralne banke (ECB) Jeanom-Claudom Trichetom in vodjo evroskupine Je-anom-Claudom Junckerjem.
Govora je bilo o tem, kako naj se EU odzove na gospodarsko krizo, govorili pa so tudi o pripravah na svetovni vrh o finančni krizi. Organizacijo svetovnega vrha je tako kot sobotno srečanje predlagal predsedujoči EU, francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Govorili naj bi tudi o predlogu za oblikovanje sklada za pomoč bankam, ki jih je prizadela finančna kriza v svetu.
Finančni ministri EU naj bi sicer danes, kot izhaja iz osnutka zaključkov sveta, potrdili nujnost usklajenega pristopa EU, ki naj temelji predvsem na treh elementih: domače politike morajo na makroekonomski in strukturni ravni spodbujati rast na trajnostni način, kar pomeni, da morajo države še naprej izvajati strukturne reforme; treba je povrniti zaupanje na finančnih trgih in se izogibati prekomernemu zaostrovanju pogojev pri posojilih malim in srednjim podjetjem; v zunanjih odnosih pa prispevati k ugodnemu okolju, kar se nanaša na primeren menjalni tečaj evra.
Ministri naj bi ob potrebi po usklajenem pristopu poudarili tudi, da lahko v obstoječi krizi obstajajo nacionalne posebnosti, zato je mogoče skupni pristop vendarle dopolniti z določeno prožnostjo držav, da svoj odziv prilagodijo individualni situaciji. Sicer pa naj bi ministri izpostavili nekatere konkretne ukrepe. Banke bodo predvidoma pozvali, naj si prizadevajo za večji napredek pri preglednosti ocenjevanja tveganj ter metodologijah upravljanja, pozvali naj bi tudi k boljšemu finančnemu poročanju. Opozorili bodo tudi, da je treba bdeti nad ekonomskim in finančnim dogajanjem ter da je treba v celoti slediti načrtu za finančno stabilnost, h kateremu se je zavezala EU, ter tudi, da je treba zagotoviti čezmejno delovanje pristojnih organov, kar določa memorandum o sodelovanju na področju čezmejne finančne stabilnosti, izhaja iz osnutka zaključkov, ki ga je pridobila STA. Države EU naj bi še poudarile, da je treba do leta 2012 zagotoviti enotno poročanje, in spomnile na krepitev EU mandata nacionalnim nadzornikom, da lahko ti pri finančnem nadzoru sodelujejo preko meja in upoštevajo tudi vidike finančne stabilnosti v drugih državah članicah, o čemer so se dogovorili maja letos. Pri tem bodo izpostavili tudi potrebo po bolj učinkovitem evropskem nadzoru čezmejnih finančnih skupin. Da je koordiniran pristop nujen, so v preteklih dneh poudarjali mnogi politiki v EU. Pri tem so tudi podpirali vlade v prizadevanjih za rešitev določenih institucij zaradi nastale finančne krize, nihče pa ni govoril o tem, da bi morale države nastopiti enotno v istem trenutku, saj se tudi spopadajo z različnimi težavami. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, so še poudarili, da Evropa sprejema svojo odgovornost in da bi jo morale tudi ZDA, zato so izrazili zadovoljstvo, ko je ameriški senat podprl 700 milijard dolarjev vreden ukrep reševanja finančnega sistema. Ob tem pa so dejali še, da ni potrebe, da bi podoben ukrep sprejela tudi EU. (sta)
Podgorica •
Navkljub srbskim pozivom
Črnogorski zunanji minister posredno napovedal priznanje
Črnogorski zunanji minister Milan Ročen je v petek posredno napovedal priznanje Kosova. "Neodvisno Kosovo je politična realnost in kakršnokoli že je naše pravno mnenje o tem vprašanju, si Črna gora ne more zapirati oči pred tem dejstvom," je med današnjo parlamentarno razpravo o evropski integraciji države povedal Ročen.
Črna gora ne sme dovoliti, da bi jo dogodki prehiteli, je še povedal vodja črnogorske diplomacije in s tem po poročanju francoske tiskovne agencije AFP nakazal, da se Črna gora kljub srbskim pozivom, naj tega ne stori, nagiba v smeri priznanja Kosova. Srbija namreč ne priznava neodvisnosti Kosova, ki jo je to razglasilo 17. februarja, in pokrajino še vedno dojema kot del svojega ozemlja.
Ročen je o tem spregovoril v črnogorskem parlamentu, kjer so poslanci razpravljali o osnutku resolucije, ki jo je oblikovala vladajoča vladna koalicija in ki spodbuja k pospešitvi vključevanja Črne gore v evroatlantske integracije.
Kot je ob tem ocenil minister, je logično, da države članice EU in zveze Nato pričakujejo, da se Črna gora prilagodi večini držav članic, ki so Kosovo že priznale. Črna gora mora pokazati, da je verodostojen partner je po pisanju AFP še dodal Ročen. Doslej je Kosovo priznalo 47 držav, med njimi Slovenija. (sta)
Avstrija • Po volitvah
Predsednik Zelenih Van der Bellen odstopil s položaja
Predsednik avstrijskih Zelenih Alexander Van der Bellen je po slabem rezultatu stranke na nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah odstopil s položaja predsednika stranke. Na položaju ga bo nasledila njegova dosedanja namestnica Eva Glawischnig, ki jo morajo za to potrditi še na izrednem kongresu stranke.
64-letni Van der Bellen je stranko po poročanju nemške tiskovne agencije dpa vodil skoraj enajst let, odločilno pa je sodeloval tudi pri njenem ustanavljanju. Zeleni so bili pred nedeljskimi volitvami tretja najmočnejša stranka v avstrijskem parlamentu.
Dosedanji vodja Zelenih je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sicer upal, da bo stranka pod njegovim vodstvom ostala tretja najmočnejša stranka tudi po tokratnih volitvah in dosegla najmanj 15 odstotkov glasov. Zeleni so nato dosegli le 9,8 odstotka glasov in postali peta najmočnejša stranka, navaja dpa. Van der Bellen kljub odstopu vztraja, da se ne umika iz avstrijske politike. "Sem predan član parlamenta in ne vidim nikakršnega razloga, zakaj ne bi smel ostati v parlamentu," je po poročanju AFP pojasnil nekdanji univerzitetni profesor. Slednjega bo na čelu stranke nasledila 39-letna
Glawischnigova. "Že na volilno noč sem vedela, da je čas za nov začetek stranke," je pojasnila na današnji novinarski konferenci.
Največ glasov so na nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah po zadnjih začasnih rezultatih dobili socialdemokrati (SPO), ki so jih zbrali 29,71 odstotka. Sledi jim ljudska stranka (OVP) s 25,61 odstotka glasov. Največji zmagovalci pa so kljub temu postali skrajno desni svobodnjaki (FPO) in Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZO). FPO je po začasnih izidih namreč prejel 18,01 odstotka glasov, BZO 10,98 odstotka. (sta)
Frankfurt • Znižanje se pričakuje konec leta
ECB (zaenkrat) ohranja ključno obrestno mero pri 4,25 odstotka
Svet Evropske centralne banke (ECB) je na današnjem zasedanju v Frankfurtu v skladu s pričakovanji ohranil ključno obrestno mero za območje evra pri 4,25 odstotka, kolikor ta znaša od julija. Analitiki pa ocenjujejo, da so opozorila ECB o gospodarski negotovosti na območju evra znak, da bo ECB obrestne mere znižala še letos.
V luči svetovne finančne krize In občutnega ohlajanja gospodar-
i-oto: internet ^ obmogja z ewom sg ^g sj.
cer sooča z vse večjimi pritiski po znižanju obrestne mere.
Predsednik ECB Jean-Claude Trichet je na novinarski konferenci po zasedanju Sveta ECB namreč poudaril, da so člani sveta tehtali med dvema možnostma, ohranitvijo nespremenjene obrestne mere in njenim znižanjem. "Naša soglasna odločitev je bila, da je pravi korak ohranitev nespremenjenih obrestnih mer, a preučili smo obe možnosti," je pojasnil novinarjem. "Smo v obdobju izjemno visoke ravni negotovosti, ki je doslej še nismo doživeli" je še dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
ECB je sicer ocenila, da kljub finančni krizi in velikemu povpraševanju bank po dodatni likvidnosti količina denarja v gospodarstvu območja evra zaenkrat ostaja zadostna. Obenem pa je zaskrbljenost glede še vedno obstoječih inflacijskih pritiskov kljub neugodnim gospodarskim gibanjem tehtnico nagnila v prid nespremenjene monetarne politike.
Svet ECB - ki ga sestavlja šest članov izvršnega odbora - predsednik slednjega in s tem ECB je trenutno Trichet - in vseh 15 predsednikov centralnih bank držav evrskega območja, je tako po besedah prvega moža osrednje monetarne institucije območja evra preučil zaostritev razmer na svetovnih finančnih trgih in učinke, ki jih ima ta na gospodarsko dejavnost in inflacijo. Pri tem je ugotovil, da obstaja zaradi nedavnih dogodkov v območju z evrom visoka raven negotovosti.
V tej luči je Svet ECB poudaril nujnost sidranja inflacijskih pričakovanj trdno v skladu s srednjeročnim ciljem ECB, ki je blizu a pod dvema odstotkoma. Stabilna inflacijska pričakovanja namreč po besedah Tricheta prispevajo tako h gospodarski kot k finančni stabilnosti.
Inflacija na letni ravni se je od junija nekoliko znižala. Evropski statistični urad Eurostat je tako ta teden v prvi oceni sporočil, da je septembra inflacija v območju evra znašala 3,6 odstotka. Glede na avgust, ko je na letni ravni znašala 3,8 odstotka, se je tako znižala za 0,2 odstotne točke.
Trichet je danes poudaril, da naj bi inflacija še nekaj časa ostala nad srednjeročnim ciljem ECB, inflacijski pritiski pa so se zaradi upočasnjevanja gospodarstva sicer nekoliko zmanjšali, a niso izginili. Opozoril je predvsem pred sekundarnimi inflacijskimi učinki, kot so pritiski na zvišanje plač, ki bi znova okrepili inflacijo.
"Zato poudarjamo, da ostajamo zavezani ohranjanju srednjeročne cenovne stabilnosti in da bomo natančno spremljali razvoj dogodkov v prihodnje," je še poudaril Trichet. Srednjeročni cilj naj bi v območju evra po njegovih navedbah dosegli v 18 mesecih. Ekonomski analitiki pa poudarjajo, daje nenadna sprememba poudarka v Izjavah ECB, ki je vse doslej opozarjala predvsem pred veliko nevarnostjo galoplrajoče Inflacije In v manjši meri pred upočasnjevanjem gospodarstva, znak tega, da naj bi ECB obrestne mere znižala še pred koncem leta. "Najnovejši podatki potrjujejo, daje gospodarska dejavnost v območju evra vse bolj šibka, saj se zmanjšuje domače povpraševanje ter zaostrujejo pogoji financiranja. Po mnenju Sveta ECB se gospodarski obeti soočajo z vse večjimi negativnimi pritiski, ki Izvirajo predvsem Izscenarlja, po katerem bi nadaljevanje pretresov na finančnih trgih na realno gospodarstvo vplivalo bolj negativno, kot je bilo pričakovano," je Trichet povedal novinarjem. "Trichet je storil velik korak v smeri znižanja obrestnih mer," je zatrdil glavni ekonomist nemške Commerzbank Jorg Kramer. "Trenutek znižanja obrestnih mer je sedaj zelo blizu," pa je povedal njegov kolega z italijanske banke Unicredit Aurelio Maccario in dodal, da je sprememba mogoča od "novembra naprej" Analitiki so kot najverjetnejši trenutek danes omenjali predvsem december, čeprav so nekateri poudarjali, da bi se ECB v primeru nadaljnjega poslabšanja gospodarskih razmer v naslednjih tednih za tak korak lahko odločila tudi že novembra.
Tudi preostali dve ključni obrestni meri ECB - za mejno posojanje in za deponiranje presežne likvidnosti - sta sicer danes ostali nespremenjeni pri 5,25 oz. 3,25 odstotka. Še pred tem pa je ECB medbančnemu trgu ponudila dodatnih 50 milijard ameriških dolarjev z ročnostjo enega dne. Povpraševanje po sredstvih je bilo še vedno veliko, saj je 55 bank povpraševalo po več kot 67 milijardah dolarjev, za denar pa so plačale obrestno mero 2,75 odstotka. ECB je tudi napovedala, da bo z denarnih trgov evrskega območja umaknila 200 milijard evrov presežne likvidnosti, tako da bo zanje ponudila ključno obrestno mero 4,25 odstotka. V sredo je v podobni operaciji ECB s trga že umaknila 173 milijard, kar pa je bilo manj od načrtovanega. (sta)
Gospodarstvo po svetu
WASHINGTON - Predstavniški dom ameriškega kongresa je z 263 glasovi proti 171 potrdil 700 milijard dolarjev vreden predlog zakona za reševanje finančne krize. Senat ga je potrdil že v sredo s 74 glasovi proti 25. Glasovanje v predstavniškem domu je končalo dramatičnih 13 dni prepričevanj kongresnikov, da potrdijo načrt finančnega ministra Henryja Paulsona za reševanje finančne krize. NEW YORK - Zahodnoteksaška lahka nafta, ki bo dobavljena v novembru, se je petkovem trgovanju na newyorški borzi v primerjavi z zaključno ceno v četrtek podražila za 59 centov na 94,56 dolarja za 159-litrski sod. Cena severnomorske nafte brent je znašala 90,59 dolarja, kar je tri cente več kot ob koncu četrtkovega trgovanja. BRUSELJ - Belgijsko-nizozemski finančni koncern Fortis bo večino svoje dejavnosti na Nizozemskem prodal nizozemski vladi za 16,8 milijarde evrov, je v petek povedal belgijski premier Yves Leterme. Odločitev je bila sprejeta po pogajanjih med vladami držav Beneluksa v četrtek zvečer. Po dogovoru nizozemska vlada ne bo pridobila le Fortisovega deleža v nizozemskem bančnem koncernu ABN Amro, za katerega je Fortis lani odštel 24 milijard evrov, ampak tudi preostanek njegove dejavnosti na Nizozemskem. Belgija, Nizozemska in Luksemburg so sicer v nedeljo obelodanile 11,2 milijarde evrov vreden načrt za rešitev Fortisa, ki predvideva delno nacionalizacijo tega bančnega in zavarovalniškega koncerna. Po dogovoru bi države Beneluksa pridobile 49 odstotkov dejavnosti banke v vsaki od držav. MOSKVA - Plinovod Južni tok (South Stream), ki bo povezoval Rusijo in južno Evropo, bo začel obratovati leta 2015, dve leti po predvidenem roku, je v petek poročal moskovski časnik Vedomosti, ki se je skliceval na interne dokumente Gazproma. Razlogov za kasnejše obratovanje Vedomosti ne navaja, natančen datum začetka delovanja plinovoda pa bo znan prihodnje leto.
ATENE - Potem ko je irski parlament v četrtek odobril zakon o finančni podpori oziroma kreditnih ustanovah, ki daje dveletno državno poroštvo za depozite in obveznice šestih največjih irskih bank, je v petek grška vlada sprejela sklep, da bo garantirala za vse bančne depozite, ne glede na njihovo višino. V tej smeri pa je ukrepala tudi Velika Britanija. Britanski regulator trga finančnih storitev bo s 7. oktobrom povečal garancijo za bančne depozite, tako da bo država jamčila za depozite do vrednosti 50.000 funtov (64.000 evrov). Doslej je bila ta meja postavljena pri 30.000 funtih (38.000 evrov) na osebo. BRUSELJ - Evropska komisija je odobrila nujno pomoč nemških oblasti za rešitev nemškega koncerna Hypo Real Estate (HRE). Predvideni ukrepi za rešitev te hipotekarne banke so v skladu z evropsko zakonodajo na področju nujne pomoči, so v četrtek zvečer sporočili v Bruslju. »Primer HRE kaže, da nadzor nad državnimi pomočmi ni del problema, ampak del rešitve za zagotavljanje izvajanja ukrepov za finančno stabilnost v okviru pravne varnosti,« je v sporočilu zapisala evropska komisarka za konkurenco Neelie Kroes. Ob tem je izrazila pripravljenost še naprej sodelovati z nemškimi oblastmi v morebitnih pogovorih o prestrukturiranju ali likvidaciji koncerna. ZÜRICH/WASHINGTON - Švicarska banka UBS je napvoedala, da bo tako ukinila 2000 delovnih mest v slabo poslujoči enoti za investicijsko bančništvo, večino v ZDA in Veliki Britaniji. Propadlo ameriško banko Washington Mutual, ki je zdaj v lasti investicijske banke JPMorgan Chase, pa bo zapustilo več vodilnih uslužbencev, tudi izvršni direktor. UBS bo nekaj delovnih mest ukinil tudi v Švici in azijsko-pacifiški regiji. Po odpuščanju bo konec leta v enoti za investicijsko bančništvo okrog 17.000 zaposlenih, kar je za 6000 manj kot v tretjem četrtletju lani, ko je bilo njihovo število najvišje, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.
SAN FRANCISCO - Ameriški banki Wells Fargo in Wachovia sta se dogovorili za 15,1 milijarde dolarjev vreden prevzem Wachovie, so v petek sporočili iz Wachovie, ki se je sicer za prevzem dogovorila že s Citigroupom, kar sta banki sporočili v ponedeljek. Zato je Citigroup v petek zahteval, da Wachovia in Wells Fargo prekličeta naznanjen dogovor, saj da ima Citigroup z Wachovio sklenjen ekskluziven dogovor o prevzemu.
PARIZ - Finančna kriza je svetu prinesla raven negotovosti, ki je od druge svetovne vojne nismo doživeli, zato se morajo vlade odzvati z ukrepi, ki bodo prav tako brez primere, je v pogovoru za frnacosko televizijsko postajo France24 v četrtek zvečer opozoril predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet. »Nič v preteklosti ni podobno temu, kar doživljamo danes. Gre za dogodke, ki jih nismo videli vse od konca druge svetovne vojne,« je dejal. »Gre za obdobje absolutno izjemne negotovosti, ki terja primerne odzive tako iz javnega kot iz zasebnega sektorja. Gre za zelo resne razmere, iz katerih se moramo naučiti potrebne lekcije. To se ne sme več ponoviti,« je bil resen predsednik ECB. Svet Evropske centralne banke (ECB) je na četrtkovem zasedanju v skladu s pričakovanji ohranil ključno obrestno mero za območje evra pri 4,25 odstotka, kolikor ta znaša od julija. Pri tem pa so v Frankfurtu glasno opozorili na izjemno visoko raven gospodarske negotovosti na območju evra. Analitiki so v tem prepoznali znak, da bo ECB obrestne mere znižala še letos, najverjetneje decembra, lahko pa tudi že naslednji mesec.
PARIZ - Francija je vstopila v recesijo; v petek objavljeni podatki francoskega državnega statističnega urada namreč kažejo, da se je gospodarstvo v drugem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka, v tretjem in četrtem trimesečju pa naj bi se skrčilo še po 0,1 odstotka. ZAGREB - Mali delničarji hrvaške naftne družbe Ina so zaradi prodaje svojega deleža madžarskemu Molu v petek že tretji dan zapored povzročili dolge vrste pred poslopjem osrednje depozitarne agencije v Zagrebu. Do začetka tedna javna ponudba Mola ni izzvala večje pozornosti Ininih delničarjev, predvsem zaradi cene v višini 2800 kun (391 evrov) za delnico. Potem ko so sredi tedna upravitelji veteranskega sklada, ki je imel v lasti sedem odstotkov Ine, napovedali prodajo svojega deleža Molu, so delnice množično začeli prodajati tudi mali delničarji. Javna ponudba madžarskega solastnika Ine za nakup dodatnih 30,16 odstotka Ine se je sicer iztekla opolnoči. BRUSELJ - Konfederacija evropskih gospodarskih združenj BusinessEurope je v pismu pred današnjim srečanjem v Parizu, ko bo govora o finančni krizi, izpostavila potrebo po skupnem pristopu k reševanju gospodarske in finančne krize. Evropski delodajalci nasploh upajo, da bodo takšen pristop podprli tudi evropski voditelji na vrhu EU 15. in 16. oktobra.
Ormož • Stanje v zadrugi ni rožnato, a tudi ne brezizhodno
Za plačila se ni treba bati
Na torkovem rednem občnem zboru Kmetijske zadruge Ormož (KZO) se je zbralo skromno število zadružnikov, okrog 25 jih je sklepalo o 14 točkah dnevnega reda. Vse po vrsti so bile zanimive, nekatere so se ukvarjale s preteklostjo, nekaj pa je bilo uprtih tudi v prihodnost zadruge.
Ivan Kuharic je postal novi predsednik upravnega odbora zadruge. V UO so še Jože Šnajder, Ivo Rajh, Marta Ozmec, Anton Ivanuša in Miran Trop.
Pa brez zamere
Znanost naša vsakdanja
Prežetost z znanostjo
Živimo v času, ki ga lahko označimo kot obdobje, zaznamovano z znanostjo. Če ne bi imeli znanosti in njenega velikega razvoja v zadnjih stoletjih, potem bi naš planet nudil povsem drugačen obraz; morda boljšega, morda slabšega (odvisno od pozicije, s katere na to gledate). Vse, kar nas obdaja, bi bilo drugačno. Seveda bi bili drugačni tudi mi sami. Pravzaprav dvomim, da se povprečen Zemljan (vsaj v »razvitem« svetu) zaveda, kako zelo nanj vpliva moderna znanost s svojimi dosežki in pogruntavščinami (z oznako »moderna« imam v mislih prej omenjeno znanost v zadnji nekaj stoletjih).
Na prvem mestu, hkrati pa tudi najbolj osebna, so zdravila. Vprašanje, če bi bili še živi, če ne bi bilo zdravil. Da, prav vas mislim. Morda bi vas pokončala kakšna pljučnica, vnetje, morda zgolj navaden prehlad. Človeška vrsta se namreč v zadnjih nekaj stoletjih po naravni poti ni razvila toliko, da bi bila sama po sebi imuna ali vsaj bolj odporna na določene vrste bolezni. Ne pozabite: evolucija je počasen proces, ki se meri v milijonih let, ne pa v nekaj stoletjih. Za razliko od slednje, ki je naravna tvorba, pa je znanost sicer posredno tudi naravna (če ne bi imeli evolucijsko tako razvitih možganov, ki nam omogočajo racionalno razmišljanje in logično sklepanje, ne bi imeli znanosti), a je vseeno bolj človeški izum, ki pa ga, za razliko od evolucijskih milijonov let, lahko merimo celo v mesecih, pri največjih odkritjih včasih celo v dnevih, urah, minutah in sekundah.
Torej, če ne bi bilo znanosti in njenih dosežkov, nas najprej na eksistencialno-osebni ravni morda sploh ne bi bilo tukaj; če pa se pomaknemo od pozicije, ki zadeva nas kot biološko osebo, malce naprej, pa lahko uvidimo (kot zapisano zgoraj), da tudi velika večina ostalih stvari, ki nas obkrožajo ali na tak ali drugačen način sestavljajo naše življenje, ne bi bila enakih, ali pa jih sploh ne bi bilo. Ne bi bilo avtomobilov in ostalih prevoznih sredstev; ne bi bilo elektrike in z njo povezanih ali na njej temelječih naprav in procesov, od navadne žarnice do televizije, računalnika in ostalih visokotehnoloških naprav. Če dobro premislite, pravzaprav popolnoma nič ne bi bilo tako, kot je sedaj. Stvari, ki jih sedaj jemljemo kot samoumevne, se po tehtnem premisleku pokažejo kot otroci (ali vsaj bolj ali manj daljni potomci) znanosti.
Seveda pa znanost sama po sebi še ni vedno dobra in koristna. To je odvisno predvsem od tistega, ki ima nad njo nadzor, in od tistega, ki jo izvaja, znanstvenika torej. Izkušnja in zgodovina nam ponudita prenekateri primer, ko so z znanostjo manipulirali, jo uporabljali v neetične in človeku ter planetu nasploh škodljive namene. Menim, da jih ni potrebno naštevati, saj jih kar nekaj verjetno poznate tudi sami. To pa nas pri obravnavi znanosti pripelje nazaj na samo naravo in evolucijo - kajti vprašamo se lahko, ali ni morda narava v svojem evolucijskem načrtu predvidela to navidez nenaravno človekovo znanstveno udejstvovanje; na kakšen način - kot človekovo nadaljnjo evolucijsko razvijanje navzgor ali kot njegovo propst, tega pa pravzaprav zanesljivo ne ve nihče.
Gregor Alič
Foto: vki
Po dogodkih, o katerih smo v našem časopisu že poročali, je od 14. 7. letos v. d. direktorja Kmetijske zadruge Ormož Amalija Lukner. Natanko je predstavila stanje zadruge do 31. 7. 2008. Po teh podatkih znaša kapital zadruge 1,8 milijona evrov, dolgoročne obveznosti 1,6 in kratkoročne obveznosti 3,5 milijona evrov. Opozorila je na prevrednotenje nepremičnin, ki je bilo po njenem mnenju narejeno, da ne bi bil tako evidenten padec kapitala. To je tudi jedro problema, namreč da so dolgovi najedli substanco zadruge čez zdravo mejo. Ker so zadružniki pogosto spraševali, s kakšnim premoženjem sploh še razpolaga zadruga, so natanko predstavili popis vsega premoženja, ki niti ni tako majhno, težava pa je v tem, da je po večini zastavljeno bankam pod hipoteko in zadruga z njim ne more razpolagati.
Stanje ni rožnato, a KZO ne bo konec
Sledilo je še revizijsko poročilo ob zamenjavi direktorja, ki je opozarjalo na kar nekaj stvari, ki so po mnenju revizorja mag. Dejana Pet-koviča iz revizijske hiše ABC problematične. Bolj pozitiven pogled pa je imela v revizijskem poročilu za leto 2007 neodvisna revizorka Vita Ti-čar Rebolj.
Razrešili so tudi člane dosedanjega UO in potrdili novo sestavo. Predsednik novega UO je postal Ivan Kuharič, člani pa so Jože Šnajder, Ivo Rajh, Marta Ozmec, Anton Ivanuša in Miran Trop.
Amalija Lukner je povedala, da se je v zadrugi končno začelo delati normalno in so si nehati metati polena pod noge ter da so na tem občnem zboru za vsemi trditvami stale tudi listine, ki so povedano dokazovale. Po njenem mnenju ni več debate, kdo je za kaj kriv in kam je zadrugo pripeljal. Na vprašanje, ali bi lahko KZO odkupila delnice Jeruzalema Ormoža nazaj, je Luknerjeva mnenja, da bi bilo to mogoče in je do-
dala: »Ker ima KZO 1.031.000 evrov vezanih v terjatvah in delnicah Deželne banke Slovenije, za okoli 850.000 evrov pa bi bilo potrebno najeti kredit. Sedaj smo izvedeli tudi, da Zadružna zveza Slovenije pogojuje odkup delnic tudi z nakupom zgradbe na Ptujski 12. Dokumenta, ki bi to potrjeval, nismo našli, a to bi pomenilo dodatnih 910.000 evrov. Dolgoročno je to že pametna naložba, seveda za tistega, ki ima denar. KZO potrebuje več prihodka, da se bodo lahko odplačevale obresti za kredite. KZ Ormož ne bo propadla, ker bomo poskušali obdržati vse dejavnosti, tiste z več dohodka pa bomo poskušali razširiti. Mleko, živina, grozdje, vse se bo plačevalo v skladu s pogodbami.« Sicer pa je z opravljenim kar zadovoljna, ker se bistveno bolj gleda na racionalno porabo sredstev in se bo zadruga počasi začela sanirati. Iščejo tudi novega direktorja. Na prvi razpis je bilo prijavljenih pet kandidatov, a niso vzeli nikogar, ker želijo direktorja z ustrezno strokovno izobrazbo, ki je že pet let delal na vodilnih delovnih mestih in je bil pri tem uspešen. Oktobra bo nov razpis, iskali pa bodo tako dolgo, da najdejo pravega.
Na koncu je bivši direktor Anton Šalamon povedal, da vsebinsko zaključuje s to firmo, formalnopravno pa še najbrž ne: »Zadruga ni gospodarska družba! Zadruga ni firma, ki bi ustvarjala dobičke, ampak dela v korist svojih članov.« Prepričan je, da procesi, ki tečejo od 14. 5. letos, kažejo na montiran proces proti njemu, ki je značilen za take situacije. Meni, da ga niso naročili zadružniki, ampak je prišel od zunaj. Opozoril je, da je Zadružna zveza Slovenije prišla v Ormož pomagat sanirat zadrugo, danes pa odhaja kot poraženka, ki je tudi oblatena v medijih in še kje. »Zadovoljen pa sem, da je revizija pokazala pozitivno poslovanje v 2007 v skladu z vsemi računovodskimi standardi, to je izkaznica, s katero
zapuščam firmo. Ni bilo nestrokovno delano, rezultati so druga reč, o tem smo se pogosto pogovarjali, čeprav sedaj tega nihče ne prizna,« je povedal Šalamon. Pri celotni zadevi pa si želi tudi več kulture, je še povedal nekdanji direktor, ki je skupaj z nekdanjim nadzornikom Mirom Majcnom vložil tožbo, predvsem iz razloga, da se dokaže članstvu, kdo ima prav. V tožbi je zapisano o nepravilnostih, ki so se zgodile na občnem zboru, in postopkovnih napakah, kaj več pa Anton Šalamon ni želel povedati, povsem jasen pa je bil, da si tega direktorskega mesta ne želi več nazaj.
V KZO se morajo odločiti o tožbah in odpravnini
Vodstvu KZO je predlagal tudi dogovor o rešitvi situacije, zadružniki pa so izkoristili priložnost in z vsebino predloga seznanili vse prisotne. Anton Šalamon je bil v KZO z individualno pogodbo zaposlen za nedoločen čas. V se-
Po zaprtju ljutomerske deponije, komunalno podjetje za omenjene občine odpadke odvaža v Prekmurje (Pu-conci), kar je seveda bistveno dražje kot doslej. Čeprav so občinski svetniki v vseh štirih občinah z višjimi cenami soglašali, na podražitve ni pristala Vlada Republike Slovenije. Nastalo veliko izgubo
danji situaciji so mu ponudili delovno mesto koordinatorja za nabavo in prodajo v maloprodaji in veleprodaji v KZO za nedoločen čas. K temu je predlagal še odpravnino v velikosti 12 bruto plač v višini zadnje plače pred razrešitvijo, da se sklene pogodba na omenjeno delovno mesto z osnovno bruto plačo 947 evrov, potem pa naj izda odločbo o prenehanju potreb za to delovno mesto in se odredi čakanje na delo do zaključka postopkov. Predlagal je tudi odškodnino v višini 50.000 evrov, ker je bila razrešitev med drugim opravljena tako, da je pomenila širjenje laži, obrekovanje na dveh občnih zborih, kar ga je prizadelo. K temu pa pričakuje tudi opravičilo za izrečene obtožbe in žalitve. V zameno je pripravljen odstopiti od tožb. Anton Šalamon je povedal, da je to izhodiščna ponudba za pogajanja. Amalija Lukner pa je poudarila, da nima pooblastil, s katerimi bi lahko sprejela tako odločitev, zato je prosila za navodila občni zbor, ki pa jih ni dobila.
Viki Klemenčič Ivanuša
mora sedaj pokrivati KSP Ljutomer. Agonija bo, kot kaže, trajala vse do zaključka odpovednega roka - eno leto.
Občinski svetniki občine Veržej so se na nedavni seji seznanili z zahtevkom za pokrivanje izgube, ki za obdobje od novembra lansko leto do konca junija letos znaša
skoraj 15 tisoč evrov. Odločitev veržejskega občinskega sveta je, da zahtevka ne poravna, obenem pa si pridobi še pravno mnenje. Svetniki so si bili enotni v mnenju, da ni njihova krivda, če je prišlo do izgube, saj so lansko leto pravočasno potrdili s strani koncesionarja predlagano povišanje cen.
Veržejski župan Slavko Pe-tovar je v zvezi s problematiko odpadkov seznanil člane občinskega sveta, da naj bi na predlog KSP Ljutomer izplačilo odškodnin občanov, ki stanujejo ob sedaj že zaprtem odlagališču v Ljutomeru, morale poravnati vse štiri občine iz UE Ljutomer.
NŠ
Veržej • Še zmeraj nepotrjene višje cene odvoza odpadkov
Kdo bo pokril izgubo?
Kot je znano, je Komunalno stanovanjsko podjetje (KSP) Ljutomer junija letos občinam upravne enote Ljutomer (Ljutomer, Križevci, Razkrižje, Veržej) odpovedalo odvoz komunalnih odpadkov. Razlog za odpoved je predvsem v neustreznosti politike cen in s tem pokrivanja potrebnih stroškov KSP za normalno zagotavljanje javnih dobrin.
Amalija Lukner je predstavila stanje v zadrugi, ki ga je spoznala v zadnjih dveh mesecih, odkar je v. d. direktorice.
Foto: vki
10 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam, kultura
torek • 7. oktobra 2008
Ptuj • Literarna večera
Dva pomembna dogodka
Prejšnji teden sta v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju potekala dva literarna večera. V četrtek je bibliotekar Vladimir Kajzovar predstavil monografijo o Alojziju Remcu, ki je nastala izpod njegovega peresa in ob kateri je odprta tudi spremljajoča razstava. Dan zatem pa se je urednica Študentske založbe Jelka Ciglenečki pogovarjala s pisateljema Milanom Jesihom in Andrejem E. Skubicem.
Vladimir Kajzovar predstavlja v svoji monografiji življenje in delo pesnika, pisatelja, dramatika, odvetnika in predvojnega ptujskega župana dr. Alojzija Remca. Gre za prvo celovitejšo predstavitev Rem-čevega življenja in ustvarjanja, ki je nastala skoraj šest desetletij po njegovi smrti.
»Monografija prikazuje v prvem delu življenjske postaje, v osrednjem delu pa se posveti trem večjim literarnim področjem in predstavi Remca kot pripovednika, dramatika in pesnika. Pri tem opozori na pomembne novosti, ko se je Remčevo ime najbolj vezalo na njegova dram-
ska dela, da sta enakovredni polji ustvarjanja tudi njegovo pripovedništvo in še posebej poezija. Monografijo zaključuje Remčeva bibliografija, ki kaže ves raznolik in obsežen opus njegovega literarnega ustvarjanja,« je v spremni besedi monografije zapisal direktor ptujske Knjižnice mag. Matjaž Neudauer.
Predstavitev obsežne, skoraj 100 strani dolge monografije o Remcu je spremljala otvoritev zanimive razstave, po kateri je obiskovalce popeljal avtor Vladimir Kajzovar. Pomembne slovesnosti, ki kaže na to, da Ptuj ni pozabil Remčevega prispevka, se je
Avtor monografije o Remcu je Vladimir Kajzovar.
udeležil tudi njegov sin, prav tako pisatelj, Miha Remec. Redko se sicer zgodi,
Pogovor s pisateljema je vodila urednica Študentske založbe Jelka Ciglenečki.
da bi v leposlovni dvorani Knjižnica Ivana Potrča Ptuj v enem tednu pripravili dva pomembna dogodka, a pretekli teden je bilo tako. Predstavitvi monografije o Alojziju Remcu je sledil pogovor z dvema vodilnima slovenskima literatoma in prevajalcema Milanom Jesihom in Andrejem E. Skubicem, s katerima se je pogovarjala urednica Študentske založbe Jelka Ciglenečki. Oba literata sta se Ptujčanom predstavila s svojimi deli in branjem odlomkov iz njih.
Dženana Bečirovič
Foto: DB
Foto: DB
Ormož • Ljudska univerza pred novim šoiskim ietom
Letos tudi za računalnikarje
V Ljudski univerzi Ormož se je v pretekli izobraževalni sezoni učilo, izobraževalo in usposabljalo 564 odraslih udeležencev.
Znanje in izkaze o poklicni usposobljenosti so nabirali v dvanajstih različnih programih, tečajih in usposabljanjih. V programu elektrotehnik se je izobraževalo 14 udeležencev, 8 jih je uspešno opravilo poklicno maturo. V programe ekonomski tehnik je bilo vključenih 34 udeležencev in 13 jih je uspešno opravilo poklicno maturo. V programu trgovec za poklic prodajalec je pridobivalo nova znanja 15 udeležencev, od katerih jih je 10 uspešno zaključilo program. Zanimanje za poklice natakar ali kuhar je bilo manjše, vključeni so bili štirje slušatelji, trije pa so tudi opravili zaključni izpit. Nekateri so se zanimali tudi za pridobitev znanja različnih jezikov, angleščino je v dveh stopnjah obiskovalo 16 slušateljev, izpit iz nemščine pa je v središču za samostojno učenje opravil en udeleženec. Še vedno je veliko zanimanje za računalniško opismenjevanje odraslih, skupno je na različnih stopnjah program obiskovalo 59 slušateljev. Izvajali so tudi usposabljanje za upravljavca težke gradbene
mehanizacije in tečaj za voznika viličarja. Med bolj spro-stitvenimi dejavnostmi, ki ne nudijo formalne izobrazbe, ampak pridobitev različnih znanj in spretnosti ter veliko veselja, so potekali tudi trije študijski krožki in tudi učna delavnica Moje okolje in jaz v njem.
Direktor LU Ormož Ernest Vodopivec pravi, da se je število udeležencev v primerjavi z letom poprej zmanjšalo za 28 %, kar je v največji meri posledica zaključka projektov v izobraževalnem letu 2006/07. Primerjava podat-
kov za več izobraževalnih let pa kaže, da število udeležencev iz leta v leto niha. »Ta nihanja niso najpomembnejša, ker so to statistični podatki za vse aktivnosti našega zavoda, tudi za takšne, ki trajajo le 2 do 3 ure v izobraževalnem letu. Pomembna ali usodna za preživetje zavoda so nihanja števila odraslih udeležencev v javnoveljavnih izobraževalnih programih, ki časovno trajajo dve leti, in število pridobljenih projektov na javnih razpisih.«
Direktor je poudaril, da bi bil brez posluha lokalne sku-
pnosti, ki s sofinanciranjem izobraževanja odraslih omogoča občanom brezplačne ali cenejše izobraževalne programe, obseg izobraževalne dejavnosti zavoda še manjši.
»Največji problem za poslovanje zavoda je neprestano nihanje obsega sofinanciranja programov za odrasle, ki se izvajajo kot javna služba, in vsakoletno prepozno razpisovanje obsega izobraževanja odraslih. To namreč onemogoča planiranje aktivnosti in s tem izvajanje programov javne službe. Normalno poslovanje zavoda omogoča le kombinacija izvajanja javne službe in drugih tržnih aktivnosti. Samo z eno od navedenih aktivnosti zavod ne more poslovno preživeti.«
V letošnjem letu bodo k že naštetim programom ponudili še program gastronomski tehnik (3 + 2) in poklicni program računalnikar. Prijavili so se tudi na več razpisov za sredstva evropskih socialnih skladov in državnega proračuna za promocijo uporabe obnovljivih virov energije. Pripravljajo pa tudi projekt skupaj s hrvaškimi partnerji. Viki Klemenčič Ivanusa
Na knjižni polici
Robert Wright Moralna žival
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2008 (Zbirka Esenca)
Moralna žival je knjiga leta po izboru New York Timesa. Robert Wright je novinar, na univerzi Princeton je diplomiral iz mednarodnih odnosov in delal kot urednik pomembnih revij, piše v The New Yorker in The New York Times, aktiven je tudi v medmrežju. Z zafrkljivo duhovitostjo se bo vpisal med klasike s knjigo, ki lahko spremeni vaš pogled na svet, je mnenje ameriške kritike.
Darwin je v svoji avtobiografiji zapisal: »Svoje življenje sem skušal popisati tako, kakor da bi bil mrtev in bi gledal nazaj na dogajanje z nekega drugega sveta. « In še s strogo objektivnostjo dodal: »To mi sploh ni bilo težko, saj se moje življenje bolj ali manj izteka.« Že v svojem znamenitem delu je zapisal, da bo psihologija v daljni prihodnosti dobila novo osnovo. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so evolucijski biologi izboljšali teorijo naravnega izbora in temeljiteje spoznali socialno vedenje živali in tudi ljudi. Novi »svetovni nazor« se dotika praktično vseh vprašanj, npr.: So moški in ženske res ustvarjeni za monogamijo? Zakaj nas je naravni izbor obdaril z velikanskim odlagališčem za občutek krivde? Je hierarhija neločljivi del človeške družbe? Smo ujetniki svojega spola? Zakaj tako zlahka izločimo določene skupine iz dosega svoje naklonjenosti in tako naprej. Novi darvinistični sociologi se bojujejo z doktrino, da biologija ni hudo pomembna in da nas je edinstveno prilagodljivi človeški duh skupaj z edinstveno silo kulture iztrgal evolucijskim koreninam. Naša temeljna narava je ravno v tem, da smo gnani. Danes se darvinistični antropologi pri preučevanju ljudstev sveta ukvarjajo s pomembnimi podobnostmi. Verjamejo, da je mogoče pojasniti, zakaj ljudi v vseh družbah skrbi družbeni položaj; zakaj ljudje v vseh družbah obrekujejo, in to iste stvari; zakaj ljudje povsodpoznajo občutek krivde; zakaj imajo ljudje vsepovsod globok občutek za pravičnost. Darvini-stični antropologi vidijo raznovrstne kulture tega sveta kot proizvod ene same človeške narave v različnih okoliščinah in razkrivajo nevidne vezi, zakaj na primer v nekaterih kulturah poznajo doto, v drugih pa ne. Človeška narava je sestavljena iz gumbov in mehanizmov in vse kaže, da je naravni izbor naš pravi jaz skril pred našim zavednim jazom. Osnovna tema knjige, ki ima nekaj značilnosti knjige za samopomoč, je evolucijska psihologija, evolucijski psihologi se ukvarjajo z duševno eno-vitostjo človeštva. In v dodatku odgovarja na vprašanja o homoseksualnosti, razlikah med sorojenci, odločitvi o samo enem otroku, samomoru in ubijanju svojih otrok. Človeška vrsta in človeška usoda sta eno in isto. Zamisel o enem samem predniškem okolju je izmišljotina in se je v času razvoja človeka nedvomno zelo spreminjala. Razveseljivo je, da imajo altruizem, sočutje, občutek za pravičnost, trdno gensko zasnovo, manj razveseljivo pa je, da se te značilnosti niso razvile v dobro vrste. Zatiranje spolnosti je bilo v Angliji v zraku že dolgo pred kraljico Viktorijo, kije 1837zasedla prestol. Darwin je živel v okolju, kije bilo globoko prežeto z moralnim, kaj je prav in kaj ni. Njegov študij medicine ni dolgo trajal (oče je bil zdravnik) in zato je oče izbral rezervni načrt: Charles bo duhovnik. V tistih časih sta bili zoologija in teologija dve plati iste medalje. Tik pred koncem študija na Cam-bridgeu pa se mu je ponudila priložnost, da služi kot naravoslovec na ladji Beagle. In ko je zapuščal Anglijo, ni bilo nobenega razloga, da bodo stoletje in pol za njim pisali o njem knjige. Darwin je bil spodoben, prijeten in nečastihlepen, zato seje eden od njegovih življenjepiscev vprašal, kako da je bilo prav njemu dano odkriti teorijo, ki so jo mnogi domiselni in učeni kolegi zaman iskali. Darwin je bil med šestimi otroki drugi najmlajši, kar lepo ustreza vzorcu, da so prvorojenci le redko pobudniki znanstvenih revolucij, odločilno je dejstvo, da morajo mlajši otroci s starejšimi tekmovati za dobrine. V resnici pa je teorija naravnega izbora, ki je imela daljnosežni pomen, majhna in preprosta. Teorija naravnega izbora pa je tako lična in mogočna, da navdihuje verovanje, da zna pojasniti toliko skrivnosti življenja.
Kreacionisti, privrženci teorije o božjem stvarjenju sveta, pravijo, da je verjetnost, da bi človek nastal s postopkom naključnih genskih sprememb, približno enaka vrednosti, da bi opica z naključnim udarjanjem po tipkah napisala Shakespearova dela. Smetišče genske zgodovine je polno propadlih poskusov. Naš namen in smisel nista v tem, da stojimo v gneči podzemne, da dobimo ali izgubimo službo ali da gledamo večerna poročila.
Vladimir Kajzovar
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupane, Miha Šoštarič, Peter Golob, Zmago Šalamun, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Stanko Kozel.
Rokomet
Pravična delitev točk v Ormožu
Stran 12
Rokomet
»Črnih« 10 minut dovolj za poraz Gorišnice
Stran 12
Da se na Ptuju dogaja nekaj velikega, so že uro pred pričet-kom tekme napovedovale kolone, ki so se valile proti ptujskemu Mestnemu stadionu. Šlo je seveda za štajerski derbi, ki na Ptuju tradicionalno privabi največje število gledalcev, tokrat se jih je zbralo približno 2500. To je za privržence vijoličastih najbližje gostovanje, zato jih je bilo na tribunah vsaj toliko kot navijačev Drave.
Trenerja nista z ničemer presenetila z začetnima enajste-ricama: Drulovič je na igrišče poslal enajsterico, ki je začela večino zadnjih tekem, trener Milanič pa je lahko računal tudi na Pavloviča, ki je bil nekaj časa vprašljiv zaradi poškodbe. Na klopi obeh tekmecev je bilo nekaj odličnih nogometašev (Horvat, Kelenc na domači in Bunderla, Plut Jelič na drugi strani), kar dokazuje, da imajo v obeh klubih zares širok izbor kvalitetnih igralcev.
Začetno pobudo so prevzeli gostje, ki so bili več pri žogi, v 10. minuti so si priigrali tudi prva dva strela s kota. Prvo pravo priložnost je v 19. minuti Pavlovič pripravil Miheliču, a ta z glavo žoge ni najbolje zadel. Z isto mero mu je v 22. minuti na drugi strani vrnil Zilič, ki pa je bil v precej težjem položaju. Od 20. minute dalje so tudi domačini postali pogumnejši in so izvedli nekaj zaporednih obetavnih napadov. V 24. minuti je prvič na tekmi dišalo po enajstmetrovki, ko so gostje v svojem kazenskem prostoru očitno zrušili Semlerja, a je sodnik Jug samo
Kolesarstvo
Koren svetovni prvak
Stran 13
Nogomet
Senad še enkrat potrdil strelske sposobnosti
Stran 13
odmahnil z roko. V 28. minuti pa je prišlo do spremembe rezultata: Pavlovič je s prostega strela močno podal pred vrata Murka, tam je najvišje skočil Dalibor Volaš, ki je žogo uspel zabiti v gol, čeprav je bil ptujski vratar blizu žoge - 0:1. Domačini so bili zelo blizu izenačenju v 34. minuti, ko je Ogu John idealno podal do Sem-lerja, ta si je žogo lepo umiril in streljal, vendar je Pridigar njegov strel ubranil. Naslednjo priložnost so imeli igralci Laboda Drave v 38. minuti, ko se je sam pred gostujočim vratarjem znašel Zilič, Pridigar je žogo spet odbil, Semler pa
je bil za las prepočasen, da bi jo uspel potisniti v gol. Česar Ptujčani na eni strani niso izkoristili, so na drugi strani Mariborčani. V 39. minuti sta po napaki Haliloviča Pavlovič in Mezga hitro prenesla žogo v napadalno polovico, tam je pri posredovanju zamudil še Filipovič, kar je Tavares znal kaznovati in je še drugič premagal Murka - 0:2.
Mariborčani so bili v prvem polčasu nevarni iz prekinitev, iz katerih so tudi povedli, nato pa so iz protinapadov spretno izkoristili še eno napako obrambe Drave. Igra domačih nogometašev ni bila na
Judo
Gorišnica z dvema, Drava še brez točk
Stran 15 Športno plezanje Mina s 3. mestom zadržala vodstvo
Stran 15
vrhunski ravni, kljub temu pa so si priigrali tri priložnosti, iz katerih bi "morali" zadeti. Če bi bila koncentracija v odločilnih trenutkih večja, bi se prav lahko zgodilo, da bi po prvih 45 minutah vodili. Varovanci Druloviča so tokrat tudi nekoliko slabše pokrivali tekmece, ki so prelahko sprejemali žogo in organizirali napade.
Konec derbija v 73. minuti
V premoru ni prišlo do menjav na nobeni strani, zato pa so domačini začeli veliko odločneje kot v prvem polčasu. Kljub terenski pobudi so si veliko priložnost v 57. minuti priigrali gostje. Popovič je našel osamljenega Pavloviča, ki je ru-tinirano preigral dva igralca in žogo poslal v levi spodnji kot, a je Murko s skrajnimi napori strel zadržal. Naslednja sporna situacija se je zgodila v 65. minuti, tik po vstopu Lucasa Horvata (namesto Kronavetra): po strelu Drevenška je žoga v roko zadela enega od igralcev Maribora, piščalka sodnika Juga pa je tudi tokrat ostala nema. Podobno je bilo nekaj minut kasneje, ko je Ziliča v prodoru z roko ustavil Džinič. Dokončno je sodnik Matej Jug iz Tolmina uničil derbi v 74. minuti, ko je zaradi domnevnega prekrška s komolcem drugi rumeni karton prejel Halilovič, zaradi protestov pa se je podobno zgodilo še Ziliču.
Nadaljevanje na strani 12.
Labod Drava - Maribor 0:4 (0:2)
Strelci: 0:1 Volaš (28), 0:2 Tavares (39), 0:3 Školnik (88), 0:4 Pavlovič (90, z 11 m)
Labod Drava: Murko, Filipovič, Fernandes, Andelkovič, Grižonič, Hali-lovič, Drevenšek (od 82. Bakovič), Ogu John, Kronaveter (od 65. Horvat), Semler (od 85. Grbec), Zilič. Trener: Ljubinko Drulovič.
Maribor: Pridigar, Džinič, Mejač, Mezga (od 72. Mezga), Tavares (od 79. Jelič), Mihelič, Lunder, Bačinovič, Popovič, Volaš (od 86. Plut), Pavlovič. Trener: Darko Milanič.
Rumeni kartoni: Semler (37), Ogu John (44), Halilovič (60), Zilič (65), Halilovič (73), Zilič (74); Mihelič (64)
Rdeči karton: Halilovič (74), Zilič (74) - oba po dva rdeča kartona
Nogomet • 1. SNL
Pozitivne serije Maribora, Interblocka, Nafte in Celja
V tednu, ko so bili slovenski nogometni reprezentantje v tujini strelsko zelo razpoloženi (gole so dosegli Novakovič, Birsa, Dedič in Mavrič), so v 1. SNL gostje odnesli večji del izkupička. Edino domačo zmago je dosegel Rudar, ki je z zadetkoma svojih najboljših strelcev Junuzoviča in Mujakoviča premagal Goričane. Vsi primorski klubi so tokrat ostali brez točk in tvorijo zaključni trojček lestvice.
Pozitivne serije so tokrat nadaljevali Mariborčani, Ljubljančani, Lendavčani in Celjani. Prvi niso izgubili že od tekme 4. kroga dalje, ko so jih premagale Domžale. Tokrat so na Ptuju celo prvič v tem prvenstvu tekmo končali brez prejetega zadetka. Interblock je dosegel tretjo zaporedno zmago. Izgleda, da je »začasni« trener Igor Benedejčič ustvaril med igralci »pravo kemijo«, saj kvalitete Zahora, Rodiča, Jukana, Preglja niso bile nikoli vprašljive. Pravi podvig pa je tokrat uspel Nafti, ki je praktično celotno tekmo igrala z igralcem manj, a kljub temu uspela premagati svoje gostitelje. To ni prvi njihov takšen primer v tej sezoni, saj so na podoben način zmagali že proti Celju in Kopru. To je bila obenem prva njihova letošnja zmaga v gosteh. Tudi zmaga Celjanov v Domžalah ni naključje, saj je njihova že druga zaporedna. Trener Slaviša Stojanovič je tako svojemu nasledniku na domžalski klopi zadal novo bolečo »zaušnico«, od katere si bo težko opomogel, saj je še bolj poglobila krizo državnih prvakov.
Prav zaradi slednje se lahko vprašamo, kdo bo sploh lahko sledil tempu vijoličastih, ki ga le-ti narekujejo. Čeprav njihove igre niso najbolj prepričljive, v izenačeni konkurenci pridno nabirajo točke, s katerimi zasedajo vrh lestvice. Najbližja zasledovalka Nafta ima sicer dobro ekipo, vendar je v tem trenutku bolj ali manj jasno, da je le Interblock tisti, ki s svojo sestavo in visokimi cilji lahko ustavi Mariborčane v pohodu za naslov državnega prvaka. Tukaj sta sicer še Domžale in Celje, a je to po dosedanjem poteku dogodkov manj verjetno. Priključek z vrhom lahko obdržijo tudi nogometaši Laboda Drave, ki bodo v nedeljo v zaostali tekmi gostovali v Ajdovščini. Pogoj je, da s Primorjem ne izgubijo.	(jm)
PrvaLiga Telekom Slovenije, 12. krog:
Primorje - Nafta 1:2 (1:1); strelci: Selimi 41.; Jankovic 27., Vassiljev 83.; R. K.: Brezovački 19./Nafta
Luka Koper - Interblock 1:4 (0:1); strelci: Amusan 90.; Rodic 21., Zahora 72., 88., Ntame 77.
Rudar - HiT Gorica 2:1 (2:0); strelci: Junuzovic 26., Mujakovič 30.; N. Kovačevič 60.
Domžale - MIK CM Celje 1:2; strelci: Kirm 52.; Sacripanti 3., Korun 87./11-m; R. K.: Šaric 65./MIK CM Celje
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 12. KROGA: Labod Drava - Maribor 0:4 (0:2), 1:2 (1:1), Koper - Interblock 1:4 (0:1), Rudar Velenje - HIT Domžale - MIK CM Celje 1:2 (0:1).
Primorje - Nafta Gorica 2:1 (2:O),
1. MARIBOR	12	7	4	1	29:18	25
2. NAFTA	12	7	2	S	14:11	2S
3. DOMŽALE	12	S	4	S	18:1S	19
4. MIK CM CELJE	12	4	S	S	15:12	17
5. LABOD DRAVA	11	S	1	S	14:1B	1B
6. RUDAR VELENJE	12	4	S	S	1B:1S	15
7. INTERBLOCK	12	4	S	S	17:17	15
8. HIT GORICA	12	4	1	7	1B:2S	1S
9. PRIMORJE	11	2	4	S	1B:19	1O
10. LUKA KOPER	12	2	S	7	11:22	9
Prestavljena tekma 8. kroga: nedelja, 12. 10., ob 15. uri: Primorje - Labod Drava.
Foto: Črtomir Goznik
Dalibor Volaš (Maribora, rumeni dres) je dosegel prvi zadetek na tekmi, Ivan Filipovič (Labod Drava) pa je zamudil pri posredovanju ob golu Tavaresa z 0:2.
tednik
7 ZAVi ZA â V PTUJ
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 12. krog
Derbi v znamenju sodnika Juga
Foto: Črtomir Goznik
Igralci Maribora (rumeni dresI) so v obrambi dobro zapirali Maria Lucasa Horvata (Labod Drava, modri dres), ki je v igro vstopil v drugem polčasu.
Nogmet • 1. SNL
Nadaaljevanje s strani 11.
Do konca srečanja so gostje zaradi številčne premoči razumljivo prevladovali na igrišču. Ptujčani bi kljub vsemu lahko rezultat znižali v 88. minuti, ko je Andelkovič lepo streljal z glavo, najboljši igralec tekme, mariborski vratar Marko Pridigar, pa je žogo preusmeril v vratnico. Odbito žogo je Grbec poslal Pridigarju točno v naročje. V zaključnem delu so gostje dosegli še dva zadetka; najprej je Školnik v 88. minuti iz bližine žogo zabil pod prečko, nato pa je Pavlovič v sodnikovem podaljšku iz enajstmetrovke postavil končni rezultat tekme - 0:4. Prekršek za enajstmetrovko je storil vratar Murko, ki je nepravilno zaustavil Jeliča.
Na koncu je Maribor slavil (pre)visoko zmago, ki si jo je zagotovil z večjo učinkovitostjo, saj domačini iz treh najlepših priložnosti na tekmi niso zadeli v polno, vijoličasti pa so bili pri zaključnih strelih
dovolj zbrani. Na Ptuju so tako vijoličasti končali neslavno serijo, saj so na vseh dosedanjih tekmah tega prvenstva prejeli vsak en zadetek, tokrat pač ne. Veliko zaslug za to ima vratar Pridigar, ki je zaustavil vse poskuse Ptujčanov in si lahko zaradi tega lasti naslov igralca tekme. Pomemben delež k razvoju dogodkov na igrišču je imel tudi sodnik Jug, ki je vsaj v treh primerih direktno vplival na rezultat: pri rezultatu 0:0 ni dosodil enajstmetrovke nad Semlerjem, pri izidu 0:2 ob igranju z roko Lundra, dokončno pa z dvema nepotrebnima izključitvama. Sodnik, ki želi biti viden in si avtoriteto namesto s pravilnim presojanjem situacij na igrišču zagotavlja s podeljevanjem kartonom, je slab sodnik. S svojim tolmačenjem pravil si je zaslužil najslabšo oceno, ki je še precej nižja, kot jo je prejel najslabši igralec na tekmi. Pa bo za to kaznovan? Odgovor je zagotovo nikalen.
Jože Mohorič
»To ni dobro za nogomet«
Ljubinko Drulovič, trener Laboda Drave: »Najprej čestitam Mariboru za zmago. Zadovoljen sem s prikazanim v prvem polčasu, čeprav smo vedeli, da je Maribor nevaren iz prekinitev - tako smo tudi prejeli prvi gol. Sami smo imeli dve imenitni priložnosti, iz katerih na žalost nismo zadeli. Bili smo oškodovani tudi za očitno enajstmetrovko, kar bi lahko tekmo zavrtelo v povsem drugo smer. Drugega polčasa sploh ne bi komentiral, mislim da to, kar se je dogajalo, ni dobro za nogomet.«
Darko Milanič, trener Maribora: »Zasluženo smo zmagali, saj smo naredili več, da bi tekmo zmagali. Takoj smo prevzeli pobudo, zadeli smo štirikrat in mislim, da to pove vse. Moramo čestitati tudi tekmecu, ki si je ustvaril nekaj priložnosti, vendar je naš vratar v ključnih trenutkih branil res dobro. S predstavo svojih fantov sem zadovoljen.«
Sead Zilič, kapetan Laboda Drave: »Kar se je dogajalo danes, je zares sramota za nogomet, saj sodnik ni dosodil vsaj dveh čistih enajstmetrovk za nas, poleg tega naju je s Halilovičem brez potrebe izključil. Mislim, da je pravica kapetana, da kot predstavnik cele ekipe sodnika vprašam, zakaj je to storil, on pa me je zaradi tega kaznoval s kartoni.«
Zoran Pavlovič, kapetan Maribora: »V nogometu je pač tako, da včasih zadaneš iz polpriložnosti, včasih pa tudi iz najboljših ne. Tokrat smo pač mi imeli več 'sreče' in smo zasluženo zmagali.«
Rok Kronaveter, igralec Laboda Drave: »Sami smo imeli v prvem polčasu dve imenitni priložnosti, ki ju nismo izkoristili, Maribor je to na drugi strani storil. Sami bi lahko povedli že iz čiste enajstmetrovke, ki pa je sodnik ni dosodil. To tekmo moramo čimprej pozabiti, strniti vrste in poskušati s Primorjem ostati neporaženi.«
Marko Pridigar, vratar Maribora: »Na tej tekmi sem res imel nekoliko več dela, zato sem vesel, da sem ostal nepremagan. Zadovoljen sem s tremi točkami in s tem, da smo še naprej na vrhu lestvice. Na vsaki tekmi poskušamo dati vse od sebe, med seboj se dobro razumemo in to je formula uspeha.«
Foto: Črtomir Goznik
Tudi Viana Fernandes (Labod Drava, modri dres) ni prikazal najboljše igre v derbiju, Rene Mihelič se je lahko veselil treh točk.
Rokomet • 1. slovenska rokometna liga (m, ž), 4. krog
So Ptujčanke le ujele pravi ritem?
1. A SRL (ž): Kočevje Evrocasino - Mer-cator Tenzor Ptuj 34:41 (17:21)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Pikl, Gregurec, Majcen 4, Mateša 6, Korotaj 2, Prapotnik 8, Ciora 6, Frešer 9, Bolcar, Brumen 2, Raškovič 4. Trener: Nikola Bistrovič.
Na dolgo in zahtevno gostovanje v Kočevje so ptujske rokometašice odpotovale optimistično razpoložene, čeprav so v prvih treh krogih dvakrat izgubile in samo enkrat slavile zmago. Optimizem je prinesel predvsem prihod izkušene Vanje Raškovič, ki je končno lahko zaigrala za ptujsko ekipo.
Sicer pa sama igra v prvem polčasu ni bila na tistem nivoju, ki ga zahteva trener Bistro-vič, čeprav so ta del Ptujčanke dobile s štirimi zadetki razlike. Res je to bila majhna prednost, vendar dovolj velika, da so domačinke v preveliki želji pri lovljenju delale veliko napak.
Ko je ptujski „stroj" pričel igrati svojo igro, je enostavno mlel in gostje so si v 40. minuti priigrale nedosegljivo vodstvo - prednost sedmih zadetkov (19:26). Sanj domačink o mo-
1. A SRL - ženske
REZULTATI 4. KROGA: Kočevje Evrocasino - Mercator Tenzor Ptuj 34:41 (17:21), Olimpija - Sava Kranj 50:18 (22:8), Piran Vrtovi Istre - Celeia Žalec 23:38 (9:18), Krka - Škofja Loka KSI 38:26 (21:14), Brežice - Celjske mesnine 26:24 (12:12), Velenje - Zagorje Istrabenz Gorenje 31:41 (15:20).
1.	OLIMPIJA	4 4 0 0 8
2.	KRKA	4 3 0 1 6
3.	CELEIA ŽALEC 4 3
4.	CELJSKE MESNINE 4
5.	KOČEVJE EVROCASINO 4
Foto: Stanko Kozel
Iztok Korpar (RK Jeruzalem Ormož, temni dres) je proti Preventu dosegel dva zadetka.
6.	MERC. TENZOR PTUJ
7.	ZAGORJE I. GORENJE
8.	BREŽICE
9.	SAVA KRANJ
10.	PIRAN VRTOVI ISTRE
11.	VELENJE
12.	ŠKOFJA LOKA KSI
4 2 4 1 4 1 4 1 4 0
0 2 0 3 0 3 0 3 0 4
rebitni zmagi je bilo takrat konec. Velik delež k zmagi sta prispevali najboljši strelki Anja Frešer z devetimi in Nastja Pra-potnik z osmimi zadetki.
Danilo Klajnšek
1. A SRL (m): pravična delitev točk: Jeruzalem - Prevent 27:27 (13:16)
Jeruzalem: G. Čudič (5 obramb), Cvetko, Belec (3 obrambe); Korpar 2, Krabonja, Melnjak, Bogadi 1, Bezjak 1, Radujkovic 1, B. Čudič 10 (6), Iva-
Nikola Bistrovič - trener ekipe Mercator Tenzor Ptuj:
»Nekaj dni pred gostovanjem je bila situacija še precej negotova, vendar pa smo z Vanjo Raškovič veliko pridobili. Vse skupaj je bilo dovolj, da smo se iz Kočevja vrnili zadovoljni in bogatejši za dve točki.«
Rokomet • 1. B SRL - moški
»Črnih« 10 minut
Hertz Factor B.S.99 - Moškanjci Gorišni-ca 42:33 (20:17)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bratuša, Petek 6, Zorli 3, Šoštarič 1, Valenko 4, Arnuš, Prejac, Lozinšek 5, Golob 1, Štuhec 6, Marin 1, Dimec 1, Peček 5, Horvat, Cvetko, Žuran. Trener: Darko Žnidarič.
Proti močni litijski ekipi, sicer po nekaj letih povratniku v 1. B slovensko moško rokometno ligo, so rokometaši Moškanjcev-Gorišnice doživeli še tretji zaporedni poraz. V prvem polčasu so se gostje dobro upirali, vendar so v zaključku slabše odigrali v obrambi, kar so izkoristili domačini in si priigrali tri zadetke prednosti.
Prvih pet minut drugega polčasa je bilo za goste še zelo optimističnih, saj so v 36. minuti zmanjšali zaostanek na samo zadetek (23:22). Sledilo pa je črnih deset minut za Gorišničane: v tem času so dobili kar deset zadetkov, dosegli pa so samo dva, tako da je prednost Litijanov znašala
devet zadetkov (33:24). S tem je bilo vse jasno, da ne bo nič s presenečenjem, saj so gostje naredili preveč individualnih napak, domačini pa so zlahka dosegali zadetke in so srečanje mirno popeljali do svoje tretje zmage.
Danilo Klajnšek 1. B SRL - moški
REZULTATI 3. KROGA: Hertz Factor B. Š. 99 - Moškanjci Gorišnica 42:33, Klima Petek Maribor - Mitol Sežana 38:27, Grča Kočevje - Ajdovščina 28 :26, Alples Železniki - Sviš Pekarna Grosuplje 23:21, Krško - Grosuplje 40:27, Radeče MIK Celje - Istrabenz plini Izola 29:29.
1.	K. PETEK MARIBOR 3 3 0 0 6
2.	KRŠKO	3 3 0 0 6
3.	HERZ FACTOR B.Š. 99 3 3 0 0 6
4.	ALPLES ŽELEZNIKI 3 3 0 0 6
5.	GRČA KOČEVJE 3 2 0 1 4
6.	SVIŠ PEK. GROSUPLJE 3
7.	GROSUPLJE
8.	RADEČE MIK CELJE
9.	MITOL SEŽANA
10.	AJDOVŠČINA
11.	ISTRABENZ P. IZOLA
12.	MOŠKANJCI-GORIŠ:
1	0	2	2
1	0	2	2
0 1	1	1
0 1	2	1
0 0	3	0
0 0	2	0
0 0	3	0
nuša 1, Sok 3, Hebar, Žuran 8, Korez, Jovanovič. Trener: Saša Prapotnik
Prevent: Kaspar, Jelen (+6); Pla-ninšek, Nabernik, Plešej 1, Dujmovič 7, Kovačič, Hartman 2, Dumančič 3, Kresnik 1, Mujanovic, Drožina 1, Kleč 7, Gams 3, Šimič 2 (1). Trener: Ivan Vajdl
Sedemmetrovke: Jeruzalem 6/6; Prevent 1/1.
Izključitve: Jeruzalem 8; Prevent 6.
Igralec tekme: Blaž Kleč (Prevent)
Na Hardeku je prišlo, glede na potek tekme, do pravične delitve točk. V 1. polčasu so bili boljši Ježki, ki so vodili tudi za tri, 6:3 in 16:13. Ormoška obramba je bila luknjičasta in Dujmovič (4), Kleč (4) ter asistent Gams so bili nerešljiva uganka za gostitelje. Slednje sta v igri držala razpoložena strelca Žuran (6) in B. Čudič (5). V prvem delu so povsem zatajili vratarji, saj sta domača (G. Ču-dič, Belec) zbrala le štiri in na drugi strani Jelen le 3 obrambe. Drugi del tekme je pripadel gostiteljem, ki so končno sestavili dobro obrambo in že v 39. minuti preko Bogadija izid izenačili na 18:18. Devet minut pred koncem so domači gledalci že počasi začeli slaviti zmago, saj so vinarji vodili s 25:21 in imeli čisti protinapad. Toda Bogadi je namesto gola zatresel prečnik in dvorana na Hardeku je obnemela, domači igralci pa so »izgubili kompas«. Prevent se je vrnil v igro, tako da je Dujmovič povedel Korošce v vodstvo s 27:26, ob tem pa so gostje zapravili še napad za povišanje prednosti. Domači krožni napadalec Korpar je po
REZULTATI 4. KROGA: Jeruzalem Ormož - Prevent 27:27 (13:16), Celje Pivovarna Laško - Slovan 30:22 (15:12), Cimos Koper - Trimo Trebnje 31:28 (17:14), Merkur - Krka 33:29 (13:16), Rudar EVJ - Gorenje 29:30 (12:17). Ekipa Hrpelje Kozina je izstopila iz lige.
1.	CELJE PIVO. LAŠKO
2.	CIMOS KOPER
3.	PREVENT
4.	GORENJE
5.	SLOVAN
6.	MERKUR
7.	JERUZALEM ORMOŽ . KRKA
'. TRIMO TREBNJE
10.	RIBNICA RIKO HIŠE
11.	RUDAR EVJ
12.	HRPELJE KOZINA
4 4 4 4 4 2 4 3 4 2 4 1 4 1 4 1 4 1
0 0 0 0 2 0 0 1 0 2 1 2 1 2 0 3 0 3
lepi asistenci B. Čudiča v 59. minuti postavil končni izid 27 :27, saj se mreži do konca nista več zatresli. Zadnji napad za zmago so imeli rokometaši Jeruzalema, ampak poskus Žura-na je končal v glavi Dujmoviča. Na koncu sta s točko zadovoljni obe strani.
Uroš Krstič
Bojan Čudič (Jeruzalem):
»Težko je po takšni tekmi reči karkoli pametnega. Bili smo na robu prepada, se v 2. polčasu vrnili v igro in celo visoko povedli. Na koncu nam je zmanjkalo moči in zbranosti ter smo po naših tehničnih napakah Preventu skoraj podarili zmago. Mislim, da je remi pravičen. Ob tem bi pohvalil igro ekipe Preventa in res so zasluženo pri samem vrhu.«
2. SRL - vzhod: težka zmaga Velike Nedelje: V. Nedelja - A. Radgona 29:28 (12:15)
V. Nedelja: Kovačec, Preac, Klemenčič; Meško, Cimerman 5, Kvar, Hanželič 7 (4), Horvat 3, Bezjak, Veselko 1, Kneževič 2, Škripec 3, Krabonja 1, Tušak 1, Kumer 6 (3), Munda. Trener: Samo Trofenik
Rokometaši Velike Nedelje so z zmago proti Radgoni odprli novo prvenstvo. Pred tekmo so ljubitelji rokometa pričakovali lahko zmago Ne-deljčanov, ampak so se gostje predstavili v svetli luči in skoraj presenetili favorita. Gostitelji so odigrali tekmo brez poškodovanega Vente, kar se je dodobra poznalo na njihovi igri. Velika Nedelja je zapravila ogromno »zicerjev« in že do 11. minute zadela kar sedem vratnic. V 2. polčasu so gostje že povedli s 4 zadetki, 17:13, vendar je varovancem trenerja Sama Trofenika uspela serija 8:1 in prevzem vodstva z 21:18. Gostom je še enkrat uspelo izenačiti na 24:24, nato pa je Velika Nedelja ušla na neulovljivo prednost treh golov, 29:26. V soboto, 11.oktobra, ob 19. uri pri Veliki Nedelji gostuje ekipa Pomurja.
REZULTATI 1. KROGA: Velika Nedelja - Arcont Radgona 29:28, Zlato-rog Celje - Pomurje 36:19. V tem krogu je bila prosta ptujska Drava.
UK
1. A SRL
4
2
2
2
0
Nogomet • 2. SNL
Senad še enkrat potrdil svoje strelske sposobnosti
Zagorje - Aluminij 1:3 (0:1)
Strelci: 0:1 Tiganj (45), 0:2 Tiganj (70), 1:2 Bezjak (75), 1:3 Šimenko (89)
Aluminij: Sagadin, Gašparič (od 89. Osaj), Bingo, Krajcer, Dugolin, Medved (od 88. Šimenko), Tiganj, Letonja, Djokic, Ihbeisheh (od 65. Pavlin), Rotman. Trener: Bojan Špe-honja
Kidričani nadaljujejo svoj zmagoviti pohod. Tokrat so v Zagorju premagali domačine ter s tretjo zaporedno zmago ostali na vrhu prvenstvene razpredelnice. Ob zmagi prve za-sledovalke, ljubljanske Olimpi-je v Šentjurju, imajo tako še naprej tri točke prednosti. Kljub temu da so nogometaši Zagorja v spodnjem delu lestvice, so Kidričani to srečanje vzeli skrajno resno, saj so Zagorjani zanje tradicionalno neugoden
2. SNL					
REZULTATI 9.	KROGA: Zagorje				
- Aluminij 1:3 0:1), Šentjur - Olim-					
pija 0:1 (0:0), Bonifika			-	Livar 0:1	
(0:1), Mura 05 -	Triglav Gorenjska				
1:1 (0:0), Bela krajina			-	Krško 1:1	
(0:0).					
1. ALUMINIJ 9	6	2	1	23:10	20
2. OLIMPIJA 9	5	2	2	9:6	17
3. TRIGLAV GOR. 9	3	5	1	15:12	14
4. BELA KRAJINA 9	3	3	3	9:10	12
5. BONIFIKA 9	3	2	4	20:14	11
6. KRŠKO 9	3	2	4	16:17	11
7. ŠENTJUR 9	3	2	4	13:19	11
8. MURA 05 9	2	3	4	12:19	9
9. ZAGORJE 9	1	3	5	8:13	6
10. LIVAR 9	1	4	4	6:11	7
tekmec. Vložek je bil velik, zmaga pa v klub vedno prinaša dobro razpoloženje.
Na slabem igrišču so pobudo od prve minute naprej prevzeli gostje in resno ogrožali domačega vratarja. Zadetek je tako visel v zraku, dočakali pa so ga v zadnjih trenutkih prvega polčasa, ko je Senad Tiganj izkoristil predložek z desne strani in matiral domačega vratarja.
Gostje so tudi v drugem polčasu igrali dobro, saj so se zavedali, da minimalno vodstvo ni dovolj trden porok za zmago. Za vnovično veselje Ki-dričanov je ponovno poskrbel Senad Tiganj, ki je predložek Letonja z leve strani odlično izkoristil ter tako dosegel svoj drugi zadetek na tej tekmi, skupno pa že četrtega. S tem samo potrjuje napovedi, da je to velika in pomembna okrepitev Kidričanov. Domačini so pet minut kasneje rezultat znižali in naredili srečanje ponovno zanimivo in odprto. Bili so navidezno blizu točke, vendar je v predzadnji minuti srečanja vse njihove upe pokopal Jan Ši-menko, ki je po vstopu v igro prvi dotik z žogo spremenil v zadetek ter tako samo potrdil zasluženo zmago.
Danilo Klajnšek
Bojan Špehonja: »Mislim, da smo zasluženo slavili. Našo boljšo igro je precej oviralo tudi slabo igrišče. Gremo naprej, saj si želimo nadaljevati ta uspešen niz.«
Foto: Črtomir Goznik
Rok Letonja (Aluminij, rdeči dres) z uporabnimi žogami pridno zaposluje napadalce.
Mali nogomet • DMN Lenart
A-liga
Rezultati 5. kroga: ŠD Žerjavci - ŠD Vitomarci 5:1 (2:0), ŠD Destr-nik-virtuozi - ŠD Pernica ml. 11:7 (2:3), ŠD Cerkv. Lotos ml. - DMNR Sand. Faž-Vartom 11:2 (4:1), M-trgo-vina Lormanje - ŠND Old Boys ml. 3:2 (1:2).
1.	DESTRNIK-VIR. 5 5 0 0 50:22 15
2.	CERKV. LOTOS 5 4 0 1 32:24 12
3.	LORMANJE 5 2 1 2 28:14 7
4.	ŠD ŽERJAVCI 5 2 0 3 14:17 6
5.	DMNR SAND. 5 1 2 2 25:36 5
6.	ŠD PERNICA ml. 5 1 1 3 34:49 4
7.	OLD BOYS ml. 5 1 1 3 21:28 4
8.	ŠD VITOMARCI 5 1 1 3 20:34 4
B-liga
Rezultati 5. kroga: KMN Benedikt - KMN Sveta Trojica II 9:0 (1:0), Rdeči vragi - KMN Sveta Trojica 7:6 (2:4), ŠD Pernica veterani - KMN Cerkvenjak Gostišče pri Antonu ml. III 5:1 (1:1).
1.	RDEČI VRAGI 5 5 0 0 30:12 15
2.	SV. TROJICA 5 4 0 1 44:15 12
3.	KMN BENEDIKT 5 3 0 2 31:23 9
4.	PERNICA VET. 5 2 0 3 20:18 6
5.	CERKV. ml.III 5 1 0 4 14:42 3
6.	SV. TROJICA II 5 0 0 5 6:35 0
Zmago Šalamun
Kolesarstvo • Svetovno vojaško prvenstvo v Novem mestu
Koren svetovni prvak
Novo mesto je minuli konec tedna gostilo vojaško svetovno prvenstvo v kolesarstvu. Najuspešnejši so bili domači predstavniki, ki so osvojili obe zlati odličji. Na nedeljski cestni dirki je zmagal perutninar Kristjan Koren, v petek je bil v kronometru najboljši Janez Brajkovič. Slovenci so v zbirko medalj dodali še srebro, ki ga je v nedeljo privozil Grega Bole, Koren pa je v kronome-tru le za štiri sekunde zgrešil bron. V slovenski »sendvič« sta
Foto: Marjan Kelner
Kristjan Koren je v Novem mestu osvojil naslov svetovnega vojaškega prvaka.
se ujela nemška kolesarja; Robert Bartko je za Brajkovičem zaostal 28,11 sekunde, Robert Bengsch pa 35,72 sekunde.
Stare od blizu spremljal velik šov
Osem Ptujčanov pa je v petek nastopilo na dirki prve kategorije Münsterland Giro v Nemčiji. Na 204,2 kilometra dolgi progi je bil najboljši Nemec Andre Greipel (Columbia), ki je dosegel že štirinajsto letošnjo zmago. Na svetovni lestvici se je le še utrdil kot tretji kolesar po številu osvojenih prvih mest v sezoni. Na ciljni črti je prehitel najboljšega nemškega sprin-terja zadnjega desetletja Erika Zabla (Milram). 38-letnik se je od kolesarske kariere tako poslovil z drugim mestom. Svetovno kolesarstvo je v manj kot tednu dni ostalo še brez drugega velikana, preteklo nedeljo je namreč kolo v kot postavil sloviti Italijan, olimpijski in dvakratni svetovni prvak ter zmagovalec številnih enodnevnih klasik Paolo Bettini. V elitno deseterico se je od Ptujčanov uspelo uvrstiti Mateju Staretu, ki je osvojil
deveto mesto, Radoslav Ro-gina je bil petnajsti. Dirko je zaznamoval dolg pobeg šestih kolesarjev, med katerimi je bil nekaj časa tudi Kristjan Burasek, ki pa se je zaradi počene zračnice moral posloviti od vodilnih. Ubežniki so se v prvem delu precej bolj ogreli od konkurentov (temperatura je bila le sedem stopinj nad ničlo) in si nabrali več kot sedem minut prednosti. Vendar niti to ni bilo dovolj za končno slavje, saj jih je glavnina ujela še pred tremi pet kilometra dolgimi krogi po kraju
Münster. Za to so poskrbela moštva Columbia, Milram in Gerolsteiner, ki so nato na mestnih ulicah pred večtisoč-glavo množico uprizorila šov velikih mojstrov.
Stare je, kot kaže, ob Korenu po svetovnem prvenstvu eden od najbolj razpoloženih ptujskih kolesarjev. V torek je na dirki Omloop van de Vlaamse Scheldeboorden v Belgiji osvojil 12. mesto. Zmagal je domačin Wouter Weylandt (Quick Step).
UG
Foto: Marjan Kelner
Domačin Andre Greipel (Columbia) je zmagal na dirki prve kategorije v Nemčiji.
Tenis • Mastersi U-14, U-18 in člani
Blaž Rola z zmago na Mastersu potrdil status favorita
Prejšnji teden so v Litiji potekali zaključni turnirji najboljših 12 posameznikov v posameznih kategorijah - mastersi. Na njih so sodelovali tudi člani TK Terme Ptuj; Blaž Rola, Urh Krajnc Domiter in Nina Potočnik.
U-14: Urha ustavila bolezen
Urh Krajnc Domiter se je z odlično igro v drugem delu sezone (osvojil je zadnja dva turnirja v tej kategoriji) v zadnjem trenutku uvrstil na zaključni turnir. Glede na trenutno formo je bil celo med tihimi favoriti turnirja, a ga je precej zaustavila bolezen. Vprašljiv je bil že njegov nastop na zaključnem ekipnem turnirju U-14 prejšnji teden, tudi sedaj pa se je videlo, da mu je bolezen pobrala preveč moči za enakovredno kosanje s tekmeci. V 1. krogu je še uspel premagati domačina Valentina Horvata (AS Litija) 6:2, 7:6(1), nato pa je bil v drugem boljši 2. nosilec Rihard Rožac (TK Benč Ljubljana) 6:2, 6:3.
Za ta turnir je bila značilna odlična udeležba, saj je izmed najboljših 12 igralcev manjkal le deveti igralec na lestvici TZS, vseh ostalih 12 je bilo prisotnih. Zmago je slavil 3. nosilec Blaž Bizjak (AS Litija), ki je v polfinalu izločil tudi 1. nosilca Marka Juričiča (TK Laško).
Pri dekletih je v tej kategoriji nastopila tudi 11-letna Nina Potočnik, ki si je ta nastop pri-
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola (TK Terme Ptuj) je z zmago na Mastersu v Litiji končal domače nastope v mladinski konkurenci.
borila kot prvouvrščena v kategoriji U-12 (pravico nastopa imata dve najboljši). Podobno kot pri fantih je bila tudi tukaj konkurenca skoraj popolna.
Nina se je v 1. krogu pomerila z Mariborčanko Veroniko Vogrin. Več kot 2 leti in pol starejši tekmici se je Potočnikova dobro upirala in celo osvojila niz. Za popolno presenečenje ji je zmanjkalo moči, saj so igralke v tej višji kategoriji fizično precej močnejše. Končni rezultat je bil 6:4, 5:7, 6:1. Zmagovalka turnirja je postala Maša Marc (TK Maja LJ).
U-18: Blaž do zmage
Najboljši ptujski teniški igralec Blaž Rola je v kategoriji U-18 veljal za prvega favorita, kar je v treh nastopih tudi potrdil. Najprej je premagal domačina Nika Razgorška (AS Litija),
ki mu je edini uspel odvzeti niz: 6:4, 5:7, 6:2. V polfinalu je Domžalčanu Klemnu Kovačiču prepustil le dve igri (6:0, 6;2), isto je bilo v finalu z Domnom Korelcem (TK Benč) - 6:1, 6:1. Slednji je bil pravzaprav najpri-jetnejše presenečenje turnirja, saj je izločil 2. in 3. nosilca, Aleksandra Grešaka in Domna Možka.
Blaž je po turnirju povedal: »Po pravici povedano zmage nisem pričakoval, saj sem z atletskim trenerjem Gorazdom Rajherjem že pričel bazične priprave za naslednjo sezono. V Litijo sem odšel z namenom opraviti dober trening, vendar so se moji nastopi iz kroga v krog izboljševali, tako da sem na koncu celo zmagal. Zase lahko rečem, da sem v finalu iz spodnjega dela žreba pričakoval Korelca, saj se je v zadnjem času precej resno po-
svetil tenisu - rezultati so tudi vidni. Z njim sem se srečeval tudi v reprezentanci, ki je letos osvojila naslov evropskih ekipnih prvakov. Kljub temu da je bil samo rezerva, je bil eden izmed njenih pomembnih členov, saj je znal poskrbeti za dobro vzdušje.«
Člani
Kot najboljši mladinec je Blaž lahko nastopil tudi v konkurenci članov, kjer pa je bila konkurenca precej okrnjena. Rola je najprej izločil Ljubljančana Andraža Bedeneta (6:1, 1:0 - predaja), nato pa je bil na vrsti dvoboj s 1. nosilcem, Mariborčanom Tomislavom Ternarjem. To je bila prava poslastica za ljubitelje tenisa, saj je bil dvoboj precej izenačen. Na koncu je v treh nizih slavil Ternar: 4:6, 7:5, 6:1. Slednji je postal tudi končni zmagovalec članskega mastersa, saj je naslednja dvoboja gladko dobil.
JM
vaRGAS
C

telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
Po manjši krizi nova zmaga Stojncev
3. SNL - vzhod: vodeča trojka zmagovito
Deveti krog v 3. slovenski nogometni ligi je minil v znamenju velikega števila rumenih kartonov, saj je bilo podeljenih kar 53, kar daje visoko povprečje 7,6 na tekmo in veliko zadetkov. Skupaj je bilo doseženih 34 in tudi tu je povprečje visoko
-	skoraj pet na tekmo. Gledalcem je bilo tako dano videti vse tisto, kar je sestavni del nogometne igre. Po petih sušnih krogih so do svoje četrte zmage prišli nogometaši iz Stojncev, ki so po prvem polčasu imeli že dva zadetka prednosti. Gostje, sicer predzadnja ekipa na prvenstveni razpredelnici, so nato dosegli zadetek ter tako naredili srečanje še bolj zanimivo. Vodeča Dravinja je doma odpravila Celjane z visokim rezultatom, čeprav je od 23. minute naprej igrala z igralcem manj. Prava goliada je bila v Šmarju, kjer so domači trgovci morali priznati premoč Šmartnega. V 66. minuti je bil rezultat še izenačen, in sicer 4:4, v zaključku pa so bili srečnejši in spretnejši gostje, ki so se očitno hitro pobrali po katastrofi, ki so jo doživeli na domačem igrišču. Ko na tekmi pade dvanajst zadetkov, ne moremo zapisati drugega, kot da so gledalci prišli na svoj račun, trenerji pa se bodo morali zamisliti zaradi slabih obramb. Uspešni so bili tudi nogometaši iz Dravograda, ki so v gosteh ugnali specialiste za neodločen rezultat, Črenšovce, ter se tako še naprej nahajajo pod samih vrhom s samo tremi točkami zaostanka za vodečo trojko. Kovinarju iz Štor ni nič kaj dobro kazalo v Sladkem Vrhu, nato pa so se razigrali in domačinom podarili petardo. V pomursko-pre-kmurskem derbiju so točke odpotovale v Odrance. Njihova zmaga bi bila lahko še višja, saj so pri vodstvu 0:2 zastreljali še enajstmetrovko.
REZULTATI 9. KROGA: Stojnci
-	Čarda 2:1, Malečnik - Mons Claudius 2:1, Tehnostroj Veržej - Odranci 0:2, Trgovine Jager - Šmartno 5:7, Paloma - Kovinar Štore 2:5, Dravinja Kostroj - Simer šampion 4:0, Črenšovci - Koroška Dravograd 0:2.
1.	DRAVINJA KOS. 9	7	0	2	18:6	21
2.	KOVINAR ŠTORE 9	7	0	2	23:13	21
3.	ŠMARTNO 9	7	0	2	27:24	21
4.	K. DRAVOGRAD 9	6	0	3	17:8	18
5.	ODRANCI 8	5	1	2	17:8	16
6.	STOJNCI 9	4	1	4	20:16	13
7.	MALEČNIK 8	4	0	4	15:19	12
8.	TEHNO. VERŽEJ 9	3	2	4	16:12	11
9.	PALOMA 9	3	1	5	14:17	10
10.	MONS CLAUD. 8	3	0	5	11:18	9
11.	SIMER ŠAMP. 9	3	0	6	13:21	9
12.	ČRENŠOVCI 8	1	4	3	8:15	7
13.	ČARDA 9	2	0	7	15:22	6
14.	TRGOV. JAGER 9	1	1	7	13:36	4
STOJNCI - ČARDA 2:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Zagoršek (8), 2:0 Golob (44), 2:1 Horvat (67)
STOJNCI: Strelec, Emeršič, Kokot, Golob, Žnidarič, Zagoršek (od 81. Pernek), Milošič (od 69. Fridauer), Čeh (od 81. Klinger), Janžekovič, Riž-nar, Marinič. Trener: Robert Težački.
Štajerska liga: lokalni derbi tokrat Gerečji vasi
Osmi krog v Štajerski nogometni ligi je prinesel lokalni derbi v Gereč-ji vasi, kjer so domačini premagali Bukovčane, in sicer z zadetkoma v zadnjih trenutkih obeh polčasov. Končno so zmago spet zabeležili Ormožani, to je bila njihova druga v tem prvenstvu. Znesli so se nad Brežičani in jim podarili čisto pet-ico. Odlikoval se je Aleš Požegar, ki je vstopil v igro v 19. minuti, nato pa dosegel tri zadetke. Podvinčani so v Rogaški Slatini premagali domače nogometaše in se s tremi novimi točkami nahajajo zelo visoko na prvenstveni razpredelnici, saj so peti,
Foto: Stanko Kozel
V lokalnem derbiju Štajerske lige so nogometaši Gerečje vasi (vijoličasti dresi) premagali Bukovčane.
s samo štirimi točkami zaostanka za vodečimi Zrečami, ki so v derbiju tega kroga remizirali proti Pohorju v Rušah. To so izkoristili Pesničani, ki so v Črni na Koroškem opravili z domačo Peco in ostajajo v borbi za najvišje mesto. Bistričani so dokaj gladko opravili s Šoštanjčani in so dosegli svojo tretjo zmago. Edini, ki še po osmih krogih nimajo točke, so nogometaši Jarenine Šentilja, ki so tokrat morali priznati premoč nogometašem iz Frama.
REZULTATI 8. KROGA: LKE Jack Gerečja vas - Bukovci 2:0, GIC Gradnje Rogaška - Podvinci 1:3, AHA EMMI Bistrica - Šoštanj 2:0, Peca - Tehnotim Pesnica 1:2, Pohorje -Zreče 1:1, Holermuos Ormož - Brežice 5:0, Jarenina Šentilj - Partizan Fram 0:3.
1. ZREČE	8	6	2	0	25:4	20
2. TEH. PESNICA	8	6	0	2	25:8	18
3. POHORJE	8	5	2	1	18:12	17
4. JACK GER. VAS	8	5	1	2	18:9	16
5. PODVINCI	8	5	1	2	21:18	16
6. PARTIZAN FRAM 8		3	2	3	23:18	11
7. GIC ROGAŠKA	8	3	2	3	21:16	11
8. A. E. BISTRICA	8	3	2	3	9:12	11
9. ŠOŠTANJ	8	3	2	3	16:20	11
10. BUKOVCI	8	3	1	4	16:14	10
11. HOL. ORMOŽ	8	2	2	4	15:20	8
12. PECA	8	2	1	5	11:23	7
13. BREŽICE	8	0	2	6	8:23	2
14. JARENINA - Š. 8		0	0	8	6:26	0
LKW JACK GERECJA VAS
-	BUKOVCI 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Vtič (45), 2:0 M. Hertiš (90)
LKW JACK GERECJA VAS: Kle-menčič, Kokot, Horvat, Sagadin, Železnik (od 58. Črešnar), Slaček, Gerečnik, Rozman, Lešnik (od 72. Marinič), M. Hertiš (od 90. D. Hertiš), Vtič. Trener: Igor Vorih.
BUKOVCI: Grabrovec, Šmigoc, An-tolič, Zorko, Meznarič, Kozel, Kokot (od 85. Kodrič), Herga, Strelec (od 72. Bezjak), Modrič (od 67. Majer), Habrun. Trener: Milivoj Jamnik.
GIC GRADNJE ROGAŠKA
-	PODVINCI 1:3 (1:1)
STRELCI: 0:1 Kupčič (8), 1:1 Ko-rez (26), 1:2 Toplak (63), 1:3 Petrovič (86)
PODVINCI: Šeruga, Šebela, Kup-
čič, G. Petek, Kralj, Lah, Bratec, Čeh (od 82. Benko), Petrovič, D. Petek (od 46. Belšak), Toplak (od 89. Jur-šek). Trener: Slavko Petrovič.
HOLERMUOS ORMOŽ -BREŽICE 5:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Mihalič (22), 2:0 Novak (56. z 11 m), 3:0 Požegar (76), 4:0 Požegar (78), 5:0 Požegar (80)
HOLERMUOS ORMOŽ: Plohl, Kolarič, Goričan (od 83. Jerebič), Pi-berčnik (od 19. Požegar), Druzovič, Mihalič (od 74. Zorman), Zidarič, Prapotnik, Štiberc, Mlinarič, Novak. Trener: Aleš Jurčec.
1. liga MNZ Ptuj: 6 tekem, 27 zadetkov!
REZULTATI 7. KROGA: Rogoznica - Gorišnica 3:1, Videm - Hajdina 7:1, Skorba - Boč 1:5, Apače - Oplotnica 0:1, Dornava - Središče 2:0, Cirkula-ne - Pauman Pragersko 1:5.
1.	BOČ	7	5	2	0	25:7	17
2.	APAČE	7	5	0	2	15:8	15
3.	OPLOTNICA	7	4	3	0	11:5	15
4.	VIDEM	7	4	2	1	25:7	14
5.	SKORBA	7	4	0	3	16:14	12
6.	P. PRAGERSKO 7	3	13	16:12	10
7.	ROGOZNICA	7	3	1	3	15:14	10
8.	GORIŠNICA	7	3	1	3	12:16	10
9.	SREDIŠČE	7	2	0	5	9:17	6
10.	DORNAVA 7 2 0 5 8:19 6
11.	HAJDINA 7 1 2 4 9:22 5
12.	CIRKULANE 7 0 0 7 7:27 0 VIDEM - HAJDINA 7:1 (4:0) STRELCI: 1:0 Fridauer (4), 2:0
Lah (10), 3:0 Poštrak (28), 4:0 Var-nica (31), 5:0 Veselič (80. z 11 m), 6:0 Lah (81), 6:1 Ficko (87), 7:1 Kozel (87)
APAČE - OPLOTNICA 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Obrovnik (45) CIRKULANE - PAUMAN PRA-GERSKO 1:5 (0:4)
STRELCI: 0:1 Tramšek (2), 0:2 Belšak (9. avtogol), 0:3 Žolek (24), 0:4 Robar (31), 1:4 Zavec (71), 1:5 Frangež (84) DORNAVA - SREDIŠČE 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Kokol (43), 2:0 Ju-rič (79) SKORBA - BOČ 1:5 (1:1) STRELCI: 1:0 Mlakar (34), 1:1 Pinter (39), 1:2 Jelovšek (61), 1:3
Pinter (67), 1:4 Šket (81), 1:5 Jelov-šek (87)
RIGOZNICA - GORIŠNICA 3:1
(0:1)
STRELCI: 0:1 Šegula (10), 1:1 Žgeč (56), 2:1 Žgeč (68), 3:1 Leben (71)
2. liga MNZ Ptuj: 5 zadetkov Jožeta Emeršiča, 3 Boštjana Zupaniča
REZULTATI 7. KROGA: Zgornja Polskava - Hajdoše 0:1, Slovenja vas - Markovci 3:0, Tržec - Lovrenc 6:0, Podlehnik - Spodnja Polskava 2:2, Makole - Zavrč 1:4, Leskovec
-	Grajena 1:4.
1.	ZAVRČ 7 7 0 0 31:6 21
2.	MARKOVCI 7 4 1 2 17:18 13
3.	SLOVENJA VAS 7 4 0 3 12:10 12
4.	PODLEHNIK 7 3 2 2 14:10 11
5.	TRŽEC 7 3 1 3 19:16 10
6.	GRAJENA 7 3 1 3 14:12 10
7.	HAJDOŠE 7 3 1 3 10:10 10
8.	MAKOLE 7 3 1 3 7:9 10
9.	ZG. POLSKAVA 7 2 1 4 12:13 7
10.	LOVRENC 7 1 3 3 7:13 6
11.	SP. POLSKAVA 7 1 2 4 7:20 5
12.	LESKOVEC 7 1 1 5 5:17 4 MAKOLE - ZAVRČ 1:4 (0:3) STRELCI: 0:1 F. Fridl (6), 0:2 F.
Fridl (9), 0:3 Murat (31. z 11 m), 0:4 Šterbal (65. z 11 m), 1:4 Lončarič (70)
TRŽEC - LOVRENC 6:0 (2:0) STRELCA: 1:0 J. Emeršič (3), 2:0 J. Emeršič (26), 3:0 J. Emeršič (60), 4:0 J. Emeršič (63), 5:0 J. Emeršič (76), 6:0 B. Emeršič (87)
ZGORNJA POLSKAVA - HAJDOŠE 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Vilčnik (88) SLOVENJA VAS - MARKOVCI 3:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Zupanič (59), 2:0 Zupanič (64), 3:0 Zupanič (65)
PODLEHNIK - SPODNJA POL-SKAVA 2:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Trebše (33), 1:1 Dolenc (52), 1:2 Pučko (75), 2:2 Bezjak (79
LESKOVEC - GRAJENA 1:4 (0:2) STRELCI: 0:1 G. Petrovič (16), 0:2 Belšak (20), 0:3 T. Petrovič (47), 1:3 Mlakar (69), 1:4 T. Petrovič.
Veteranska ligi MNZ Ptuj: presenečenje v Lovrencu
VZHODNA SKUPINA REZULTATI 7. KROGA: Bukovci
-	Podvinci 0:4, Tržec - Grajena 1:3, Leskovec - Videm 0:3, Dornava
-	Markovci 2:1, Ormož - Stojnci Ko-rant 0:2. V tem krogu je bila prosta Gorišnica.
1.	STOJNCI KOR. 7 7 0 0 28:6 21
2.	VIDEM 6 6 0 0 30:4 18
3.	GRAJENA 6 4 1 1 14:10 13
4.	ORMOŽ 6 3 2 1 10:7 11
5.	DORNAVA 6 2 3 1 9:9 9
6.	MARKOVCI 7 2 2 3 13:12 8
7.	TRŽEC 7 2 2 3 15:21 8
8.	GORIŠNICA 6 1 2 3 8:15 5
9.	PODVINCI 6 1 1 4 9:19 4
10.	LESKOVEC 6 0 1 5 6:16 1
11.	BUKOVCI 7 0 0 7 4:27 0 ZAHODNA SKUPINA REZULTATI 6. KROGA: Lovrenc
-	Hajdina 2:2, Prepolje - Polskava 1:2, Zgornja Polskava - Apače 5:1, Skorba - Pragersko 6:3, Podlehnik
-	Boč 2:1.
1. HAJDINA	6	5	1	0	28:9	16
2. SKORBA	6	5	0	1	21:11	15
3. POLSKAVA	6	4	1	1	12:7	13
4. LOVRENC	6	3	1	2	11:9	10
5. ZG. POLSKAVA	6	2	2	2	13:10	8
6. PRAGERSKO	6	2	2	2	15:19	8
7. BOČ	6	2	1	3	6:8	7
8. PODLEHNIK	6	2	0	4	9:16	6
9. PREPOLJE	6	1	0	5	7:19	3
10. APAČE	6	0	0	6	5:19	0
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
POKAL MNZ PTUJ
V	torek in sredo bodo odigrana četrtfinalna srečanja za pokal Medobčinske nogometne zveze Ptuj. V torek ob 16. uri se bodo v mladinski konkurenci pomerili: AHA EMMI Bistrica - Zavrč, Ormož - Aluminij, Stojnci Gorišnica - Hajdoše, NŠ Poli Drava - Slovenja vas.
V	sredo ob 16. uri bodo v članski konkurenci odigrana naslednja srečanja: Zavrč - Aluminij, Videm - Hajdina, Središče - Stojnci, AHA EMMI Bistrica - Gerečja vas.
SLOVENIJA - HRVAŠKA V DORNAVI
V	torek bo v Dornavi odigrano srečanje med Slovenijo in Hrvaško. Ob 15.30 se bosta pomerili ekipi kadetinj (U - 17).
MICHEL PALTINI NA PTUJU
V	petek ob 15. uri bo na ptujskem Mestnem stadionu srečanje reprezentanc Slovenije in Norveške (do 19. leta starosti). Gre za srečanja v okviru kvalifikacijske skupine za nastop na evropskem prvenstvu. Tekmo si bo ogledal tudi Michel Platini, predsednik UEFA.
Rokomet
ŽENSKI ROKOMETNI POKAL
V	sredo se bosta v osmini finala ženskega rokometnega pokala ob 18. uri v športni dvorani Center na Ptuju pomerili ekipi Mercator Tenzor Ptuj in Celeia Žalec. Preostali pari so naslednji: Burja Škofije - Krim Mercator, Jadran Hrpelje Kozina - Olimpija, Krka - Zagorje Istrabenz Gorenje.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 1. SŽNČ
Dva pričakovana poraza
Po reprezentančnem odmoru so se k ligaškemu tekmovanju vrnile nogometašice v prvi slovenski nogometni ligi. Predstavnice iz našega območja, ŽNK Dornava in ŽNK Ptuj, so doživele pričakovana poraza: Do-rnavčanke proti ekipi Pomurja, ki je v lanski sezoni osvojila drugo mesto, ptujske nogometašice pa proti državnim prvakinjam iz Novega mesta. Na prvem mestu je trenutno malce nepričakovano ekipa iz Slovenj Gradca, ki je v petih krogih prav tolikokrat zmagala. So dobra in zanimiva popestritev ženskega nogometa v Sloveniji, kjer sta dolga leta povsem prevladovali Krka in Pomurje.
REZULTATI 5. KROGA: Dornava - Pomurje 0:15, Ptuj - Krka 0:9, Se-nožeti - Slovenj Gradec 1:3, Rudar Škale - Maribor 1:1.
1. SLOV. GRADEC	5	5	0	0	22:4	15
2. KRKA	4	4	0	0	44:0	12
3. POMURJE	5	3	0	2	38:9	9
4. MARIBOR	5	2	1	2	18:22	7
		A				
5.	RUDAR ŠKALE	4	12 1 4:3	5
6.	SENOŽETI	5	113	7:10 4
7.	PTUJ	5	1 0 5	5:30 3
8.	DORNAVA	5	0 0 5	2:62	0
ŽNK DORNAVA - POMURJE 0:15 (0:8)
ŽNK DORNAVA: Alenka Murko (Katja Vaskopf), Laura Maksimovič, Nuša Kukovec, Urška Čuš (Romana Volgemut), Laura Krajnc, Sanja Lah, Romana Behrami, Monika Hojnik, Amalija Šegula (Sabina Kolarič), Mojca Lenart (Katja Hameršak), Mateja Mihelač.
ŽNK PTUJ - KRKA 0:9 (0:4)
ŽNK PTUJ: Majda Mesarec, Maja Skaza, Teja Šmintič, Nina Pihler, Urška Arnuš, Daša Grdina, Mateja Arnuš, Karin Matjašič (Martina Fleten), Tina Vrečar (Nina Podhostnik), Andreja Najvirt, Maja Koren.
Danilo Klajnšek

Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tekme ŽNK Ptuj - ŽNK Krka. Na sliki je v ospredju kape-tanka domače ekipe Maja Koren.
Judo • 1. slovenska liga
Gorisnica z dvema, Drava še brez točk
Duplek premagal Impol, Gorišnica s 5:2 ugnala Dravo
Z uvodnimi turnirji se je pričelo prvoligaško tekmovanje ekipnega prvenstva Slovenije v judu. Po dveh krogih je edina neporažena ekipa Dupleka, ki trenutno vodi na lestvici. Gorišnica je v dveh krogih enkrat zmagala, Drava je še vedno brez točk.
V	prestavljenem prvem krogu (četrtek, 2. 10.) je ptujska ekipa izgubila v Celju proti Sankaku s 4:3 in proti Gorišni-ci s 5:2 ter si s tem zelo poslabšala možnosti za kakšno zmago v letošnjem tekmovanju.
V	povprečju najmlajša ekipa v ligi je slabo začela proti Goriš-nici, saj je slednja povedla z 0:2. Tilen Vidovič in Rok Tajhman sta rezultat izenačila, vendar je Gorišnica v težjih kategorijah prepričljivo zmagala.
Proti Sankaku so Ptujčani uvodoma izgubili prve štiri boje in zmaga je bila domačinom zagotovljena. V zadnjih treh borbah so Ptujčani s tremi zmagami samo ublažili poraz.
Kljub temu da je ekipaJK Du-plek zaradi poškodb nastopila s samo petimi tekmovalci, je zmaga z rezultatom 4:3 (26:30) odšla v Duplek. V kategoriji do 60 kg je Dorijan Jamnišek premagal Kristjana Crniča s 3:0. V kategoriji do 66 kg je z enakim rezultatom zmagal Simon Mo-horovič proti Daniju Rusu. V
tretji borbi v kategoriji do 73 kg je Tadej Čeh z ipponom (z davljenjem) odpravil Bojana Sevška. Uroš Tajhman je nato v kategoriji do 81 kg z ipponom premagal Boštjana Keršiča in zmaga za JK Duplek je zagotovljena. Do 90 kg je Gregor Krajnc pogumno začel proti Denisu Imamoviču, vendar je borbo dobil slednji z ipponom. V kategoriji do 100 kg in nad 100 kg JK Duplek proti Impolu ni postavil tekmovalcev.
Rezultati 1. kroga:
dvoboji v Mariboru: JK Branik Broker - JK Železničar MB 4:2 (35 :20), JK Železničar MB - JK Olimpija 3:3 (23:30), JK Branik Broker - JK Olimpija 4:2 (33:13).
Dvoboj v Dupleku:
JK Duplek - JK Impol 4:3 (26:30)
Dvoboji v Celju: JK Sankaku - JK Drava Ptuj 4:3 (40:30), JK Sankaku - JK Gorišnica 4:3 (40:30), JK Gorišnica - JK Drava Ptuj 5:2 (42:20).
Samo ena posamična zmaga ptujskih judoistov
V drugem krogu je Drava v ŠD Mladika gostila JK Impol Slovenska Bistrica in JK Branik Broker iz Maribora. Mlada ptujska ekipa brez okrepitev proti zelo dobrima in okrepljenima nasprotnikoma ni imela večjih možnosti za presenečenje. Dosegli so samo eno posamično zmago proti Braniku Brokerju, in sicer je v kategoriji do 100
kg Robi Pesjak presenetil re-prezentanta Igorja Spasojevič v končnem prijemu. Impol je brez težav ugnal oba nasprotnika in se po presenetljivem porazu v prvem krogu proti Dupleku vzpenja proti vrhu lestvice.
Rezultati 2. kroga:
dvoboji na Ptuju:
JK Drava - JK Impol 0:7 (0:64)
-	60 kg: Jure Božičko : Kristjan Crnič (0:7); - 66 kg: Matjaž Škerget : Matej Škerlak (0:10); - 73 kg: Tilen Vidovič : Dani Rus (0:10); - 81 kg: Rok Tajhman : Aljaž Sedej (0:10); -90 kg: Andrej Čuš : Denis Imamovič (0:10); - 100 kg: Ervin Vinko : Primož Ferjan (0:7); - nad 100 kg: Robi Pesjak : Matjaž Ceraj (0:10)
JK Drava - JK Branik Broker 1:6 (10:55)
-	60 kg: Jure Božičko : Aljoša Ster-gar (0:10); - 66 kg: Matjaž Škerget : Marcel Ognjenovič (0:10); - 73 kg: Tilen Vidovič : Samo Masleša (0:10); - 81 kg: Rok Tajhman : Samo Sa-gadinj (0:10); - 90 kg: Ervin Vinko : Rok Leskovšek (0:5); - 100 kg: Robi Pesjak : Igor Spasojevič (10:0); - nad 100 kg: Jože Šimenko : Mitja Erjavec (0:10)
JK Impol - JK Branik Broker 6:0 (55:0)
Dvoboji v Mariboru:
JK Duplek - J K Sankaku 4:3 (34 :20); JK Duplek - JK Železničar 5:2 (47:20); JK Sankaku - JK Železničar 3:4 (30:40).
Dvoboj v Ljubljani: JK Olimpija - JK Gorišnica 7:0 (67:0)
1.	JK DUPLEK	6 točk
2.	JK BRANIK BROKER	6 točk
3.	JK IMPOL	4 točke
4.	JK OLIMPIJA	4 točke
5.	JK SANKAKU	4 točke
6.	JK ŽELEZNIČAR	2 točki
7.	JK GORIŠNICA	2 točki
8.	JK DRAVA	0 točk
Sebi Kolednik
Foto: Sebi Kolednik
Ekipa JK Drava v tej sezoni nastopa v 1. SJL samo z domačimi mladimi tekmovalci.
Športno plezanje • 2. tekma DP
Mina s 3. mestom zadržala vodstvo
Dvorana tržiških olimpijcev je bila v soboto prizorišče druge tekme državnega prvenstva v športnem plezanju. Povsem na vrh tržiške umetne stene sta priplezala le dva tekmovalca, Maja Vidmar v ženski konkurenci in Klemen Bečan v moški.
Že sobotna kvalifikacijska tekma ni postregla s presenečenji, so pa člani in članice pokazali vsekakor zanimivo predstavo tega atraktivnega športa. Na tekmi so nastopili najboljši domači plezalci, ki letos odlično tekmujejo doma in v tujini ter krojijo vrh svetovnega plezanja. Najboljše v ženski konkurenci so bile poleg državne prvakinje Maje Vidmar še Natalija Gros in Mina Mar-kovič.
Načelnik Komisije za športno plezanje pri Planinski zve-
zi Slovenije Tomo Česen je bil nad zanimivo predstavo, ki so jo uprizorili mlade plezalke in mladi plezalci v Tržiču, navdušen. »Nisem presenečen nad tem, kdo je zmagal. Maja je neverjetna. Vesel sem, da je po poškodbi prišla nazaj v vrhunsko formo in upam, da se ji te zoprne poškodbe ne bodo ponavljale. Pokazala je, da je takšna, kot je bila prej, mogoče še malo boljša. Ne pričakujem drugega kot to, da bo v Kranju, na tekmi svetovnega pokala, najmanj ena slovenska plezalka na stopničkah,« je želje razkril Česen.
Ptujčanka Mina Markovič
je po tekmovanju povedala: »S svojim plezanjem nisem popolnoma zadovoljna, saj sem nekoliko napačno ocenila smer, tako da se iz zanke nisem mogla rešiti. Iz rezultatov se vidi,
da imamo v Sloveniji odlične plezalke, ki krojijo vrh tudi v svetovnem pokalu.«
Izidi 2. tekme DP v športnem plezanju, finale, članice: 1 Maja Vidmar (PK Škofja Loka) 39.00 vrh 2. Natalija Gros (AO Kranj) 36.003. Mina Markovič (AO-PD Ptuj) 33.004. Asja Gosar (PK Divača)	25.005. Leja Kos (ŠPO Tržič) 25.006. Ana Ogrinc (ŠPK Andreja Kokalja) 21.00+
7.	Ana Veternik (ŠPO Tržič) 20.00+
8.	Ajda Rojc (PK Škofja Loka) 14.00-Skupni vrstni red po dveh tekmah:
1.	Mina Markovič (AO PD Ptuj) 100 65 165
2.	Natalija Gros (AO Kranj) 80 80 160
3.	Leja Kos (ŠPO Tržič)	55 51 106
4.	Maja Vidmar (PK Škofja Loka) 100 100
5.	Asja Gosar (PK Divača) 40 55 95 1. kolona: tekma v Kranju; 2. kolona: tekma v Tržiču
sta, jm
Nogomet • Reprezentanca U-16
Uspešno v nadaljnje tekmovanje
Slovenska kadetska reprezentanca je v ruskem Krasno-daru nastopila v okviru kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo naslednje leto v Nemčiji. Zraven Slovenije so nastopile še reprezentance Turčije, Rusije in Malte. Želja naše odprave je bila, da bi si priigrali vsaj drugo mesto, ki vodi v nadaljnje kvalifikacije, kar jim je na koncu tudi uspelo. Izgubili so samo eno srečanje, in sicer proti Turčiji.
V naši izbrani vrsti sta bila tudi dva mlada nogometaša iz Aluminija, in sicer Rok Medved in Timotej Petek, ki sta odigrala vsa srečanja, Rok Medved pa je proti Turčiji dosegel tudi zadetek, kar pa na žalost ni bilo dovolj, saj so Turki srečno in spretno premagali Slovence 4:3. O vtisih po prihodu v domovino je prvi spregovoril Rok Medved: »Vzdušje je bilo izjemno, tako na igrišču kakor tudi izven njega. Naš cilj smo izpolnili, saj smo osvojili drugo mesto, kar nas vodi v nadaljnje kvalifikacije. Seveda si vsi želimo najboljše, vendar bodo sedaj na vrsti zahtevnejši nasprotniki in samo prvak skupine se bo uvrstil na EP.«
Prav tako razpoložen in vesel je bil Timotej Petek: »Tudi
f
Foto: Suzana Lovrenko
Foto: Suzana Lovrenko
Rok Medved
Timotej Petek
jaz sem zadovoljen tako kot vsi ostali moji soigralci. Dosegli smo lep uspeh. Odigral sem vsa srečanja, z nastopi pa sem zadovoljen. Želja je seveda nastop na EP, a je še to daleč. Moramo pa biti optimisti.«
Očitno je, da je selektor reprezentance U-17 Borut Jarc dobro pripravil nogometaše in da je bilo razpoloženje v ekipi dobro. »Želeli smo si drugo mesto, ga tudi osvojili in se uvrstili naprej. Vzdušje je bilo zelo dobro, saj smo delovali kot prava družina. Fantje so se potrudili in pokazali veliko
željo po uspehu. Žreb bo naslednje leto, mi pa se moramo dobro pripraviti, podobno pa razmišljajo tudi drugi. V Evropi se izredno veliko vlaga v takšna tekmovanja in je vse na zelo visokem nivoju. O primerjavah z razmerami pri nas pa mogoče kdaj drugič. Sicer pa se na EP uvrstijo samo zmagovalci skupin, ki jih je sedem, osma reprezentanca pa je domačin tekmovanja, Nemčija,« je dejal selektor Slovenije Borut Jarc.
Danilo Klajnšek
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________Se®_________
NAROČI LNICA ZA
V
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta,...)
-	poštna dostava na dom.
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta: _
i i
| Davčna številka:
| Telefon: _
i
i i
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.oo. i Raičeva 6
2250 Ptuj	'
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
HIŠA DARIL
• • •
nagrajujeta obstoječe naročnike Štajerskega tednika
Bon v vrednosti 20 € v hiSa^daril prejmeta:
Ana Zajšek,
Majski Vrh 5,2284 Videm pri Ptuju
Janez Meznarič, Spuhlja 123, 2250 Ptuj
Bona ni mogoče zamenjati za gotovino. Vrednost nakupa ne sme biti manjša od vrednosti bona. Izdajatelj bona je podjetje Panap, d.o.o., Rogozniška 33, Ptuj. Izžrebana naročnika Štajerskega tednika bosta bon za nakup prejela po pošti.
Urad za delo Ormož
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE, ZDRAVNIK - SPECIALIST -
M/Ž; ZDRAVNIK - SPECIALIST, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij
-	osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno. ZDRAVSTVENI DOM ORMOŽ, ULICA DR. HROVATA 4, 2270 ORMOŽ.
KOMERCIALIST, PRODAJALEC, TERENSKI ZASTOPNIK ZA ZELIŠČNO-NEGOVALNE IZDELKE - M/Ž; TERENSKA PRODAJA ZELIŠČNO-NEGO-VALNIH IZDELKOV.DELO POTEKA NA TERENU PO GOSPODINJSTVIH,KJER SE VRŠI SAMA PREDSTAVITEV IN SVETOVANJE, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, 1200 EUR bruto / mesečno. MIND TRADE TRGOVINA IN ZASTOPSTVO, D.O.O. LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA 42, 1000 LJUBLJANA, SELAK MIHA, 041/633 890, miha.selak@mindtrade.si. KUHAR, DELAVEC BREZ POKLICA, KUHAR - M/Ž; KUHAR ALI KUHARSKI POMOČNIK. VSA DELA V KUHINJI, Določen čas, polni delovni čas, dvo- ali ve-čizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-katego-rije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. DRAGARIČ JOŽEF S.P.- GOSTILNA »ČRNI RIBIČ«, FRANKOVCI 2 A, 2270 ORMOŽ, DRAGARIČ JOŽEF, 02 740 23 74.
MIZAR, ZIDAR, MONTAŽA PVC OKEN IN VRAT - M/Ž; MONTAŽA PVC OKEN IN VRAT, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. GOING TRGOVSKO, STORITVENO IN PROIZVODNO PODJETJE D.O.O., HARDEK 34 B, 2270 ORMOŽ, PODPLATNIK JOŽE, 02 741 15 23.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, DIMNIKAR - M/Ž; DIMNIKARSKA DELA, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. EKOE-NERGETIKA-DIMNIKARSTVO DRUŽBA ZA VARSTVO OKOLJA D.O.O., LJUTOMERSKA CESTA 30, 2270 ORMOŽ, ŠTEBIH NATAŠA, 02 740 0 4 00, ekoenerge-tika.ormoz@siol.net.
Urad za delo Ptuj
AVTOKLEPAR, AVTOKLEPAR
-	M/Ž; AVTOKLEPARSKA DELA, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. AVTOCEN-TER PRSTEC TRGOVINA, STORITVE D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ, PRSTEC DAMIRJAN, 040 300 555.
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE, ZDRAVNIK SPECIALIST DRUŽINSKE MEDICINE ALI ZDRAVNIK SPLOŠNE MEDICINE (M/Ž) - M/Ž; DELA IN OPRAVILA NA PODROČJU ZDRAVSTVENE DIAGNOSTIKE, TERAPIJE IN REHABILITACIJE, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 4 mesece,, slovenski
jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje tekoče, urejevalniki besedil -osnovno. ZDRAVSTVENI DOM PTUJ, POTRČEVA CESTA 19 A, 2250 PTUJ, PETEK UHAN METKA, 02/787-16-00, sonja.drob-nak@zd-ptuj.si.
EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK, GIMNAZIJSKI MATURANT, ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA OBMOČJE PTUJA - M/Ž; TRŽENJE ZAVAROVALNIH STORITEV, nedoločen čas, polni delovni čas, deljen delovni čas, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. PRIMA ZASTOPSTVO ZAVAROVALNA ZASTOPNIŠKA DRUŽBA D.O.O., PARTIZANSKA ULICA 19, 1000 LJUBLJANA, MATAJIČ MIROSLAV, 01/540 10 06, primaz@siol.net. ELEKTRIKAR ENERGETIK, ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, ELEKTROINSTALATER - M/Ž; IZDELAVA ELEKTRIČNIH INSTALACIJ, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, urejevalniki besedil - osnovno. ELEKTROTEHNIKA Iztok MILOŠIČ s. p., POTRČEVA CESTA 28, 2250 PTUJ, MILOŠIČ IZTOK, 041 625-339, elektrotehnik@t-2.net.
ELEKTRIKAR ENERGETIK, ELEKTROINŠTALATER, ELE-KTROMONTER - M/Ž; MONTAŽA IN DEMONTAŽA ELEK-TROINSTALACIJ IN OPREME, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje zelo dobro. JERNEJŠEK ZDRAVKO S.P.- ELE-KTROINSTALATERSTVO IN ELEKTROMEHANIKA, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO, JERNEJŠEK ZDRAVKO, 041 692-040, jernejsek.zdrav-ko@siol.net.
INŽENIR ELEKTROTEHNIKE, INŽENIR MEHATRONIK (VSŠ), VODJA PROJEKTOV - M/Ž; ODGOVORNO VODENJE GRADBIŠČ NA PODROČJU ELEKTROINSTALACIJSKIH DEL, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno. ELEKTROTEHNIKA Iztok MILOŠIČ s. p., POTRČEVA CESTA 28, 2250 PTUJ, MILOŠIČ IZTOK, 041 625-339, elektrotehnik@t-2.net. INŽENIR STROJNIŠTVA, STROJNI TEHNIK, INŽ. STROJNIŠTVA - M/Ž; TEHNOLOG - LANSIRANJE PROIZVODNJE, IZDELAVA CNC PROGRAMOV. .. , nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - zahtevno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno. LEHMER IZDELAVA JEKLENIH KONSTRUKCIJ, MONTAŽA, INŽENIRING D.O.O., INDUSTRIJSKO NASELJE 14, 2325 KIDRIČEVO, KUKEC JANKO, 02 799-10-10,
lehmer.doo@amis.net.
KLJUČAVNIČAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, KOVINAR- KLJUČAVNIČAR-MON-
TER - M/Ž; IZDELAVA IN MONTAŽA OGRAJ IN OGRAJNIH ELEMENTOV, VRAT, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. ROGINA MARJAN S.P. - ŽIČNO PLETAR-STVO, RAJŠPOVA ULICA 15, 2250 PTUJ, KRUŠIČ JOŽICA, 748-16-80, marjan.rogina@amis. net.
KUHAR, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, KUHAR-PIZZOPEK - M/Ž; KUHAR-PIZ-
ZOPEK, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo- ali večiz-mensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-katego-rije. PIZZERIJA AROMA SAŠO TAVČAR S.P., ULICA 5. PREKO-MORSKE 10 C, 2250 PTUJ, TAVČAR SAŠO, 041 944-680. METALURŠKI MODELAR, OBDELOVALEC KOVIN, PROIZVODNA DELA III. - M/Ž; DELAVEC ZAČETNIK - III. ST. STR. - USPOSOBITEV ZA SAMOSTOJNO DELO LIVAR II. ALI OPERATER 2 - IZDELAVE RONDELIC, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. TALUM TOVARNA ALUMINIJA D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO, MADJAR TANJA, 02 79-95-111, tanja.madjar@ta-lum.si.
NATAKAR, DELAVEC BREZ POKLICA, STREŽBA - M/Ž; STREŽBA, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, . FURMAN DAMIJAN S.P. - BAR REMY, SLOVENJA VAS 50 A, 2288 HAJDINA, FURMAN DAMIJAN, 041327314. NATAKAR, KV NATAKARICA - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČ, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večiz-mensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kate-gorije, angleški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje zadovoljivo, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, 850 EUR bruto / mesečno. GOSTINSTVO IN TURIZEM BARBARA LUŽNIK s.p., ORMOŠKA CESTA 18, 2250 PTUJ, LUŽNIK BARBARA, 040 3 67-781. NATAKAR, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE TER PIJAČ, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večiz-mensko delo, vozniški izpit B-kategorije. BRAČIČ JULIJANA s.p., GOSTIŠČE MAJOLKA, JUROVCI 1 B, 2284 VIDEM PRI PTUJU, BRAČIČ JULIJANA, 02 764-2111,041/760-526. NATAKAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR
-	M/Ž; STREŽBA PIJAČ, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, . TE-MENT IRENA S.P. - LINA - TRGOVINA, TURNIŠKA ULICA 32, 2250 PTUJ, TEMENT IRENA, 031 366-958, irena.tement@vo-lja.net.
OBDELOVALEC KOVIN, METALURŠKI MODELAR, PROIZVODNA DELA II. - M/Ž; DELAVEC ZAČETNIK - IV. ST. STR.
-	USPOSOBITEV ZA SAMOSTOJNO DELO LIVAR I., določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. TALUM TOVARNA ALUMINIJA D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA
10, 2325 KIDRIČEVO, MADJAR TANJA, 02 79-95-111, tanja.mad-jar@talum.si.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, AVTOKLEPAR, AVTO-KLEPAR, AVTOLIČAR - M/Ž; POPRAVILA AVTOMOBILOV, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, . HVALEC MARJAN S.P. - AVTOHIŠA HVALEC -TRGOVINA SERVIS, LOVRENŠKA CESTA 3, 2325 KIDRIČEVO, HVALEC MARJAN, 041 668-626. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, MONTER - M/Ž; MONTAŽA PO SISTEMU KNAUF-RIGIPS, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. DUCATUS DRUŽBA ZA GRADBENIŠTVO, TRGOVINO, PROMET, POSREDNIŠTVO IN STORITVE D.O.O., DEŽNO PRI PODLEHNIKU 5 A, 2286 PODLEHNIK, SAKELŠEK ZLATKO, 041 343-936. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET), MONTER GRADBENIH KONSTRUKCIJ - M/Ž; MONTAŽA GRADBENIH ELEMENTOV, MONTAŽA KNAUF SISTEMOV, ZAKLJUČNA GRADBENA DELA, OBLAGANJE TAL IN STEN, Določen čas,, polni delovni čas, enoizmensko delo, . MONTAŽA GRADBENIH ELEMENTOV KRAJNC ZLATKO S.P., POBREŽJE 103 B, 2284 VIDEM PRI PTUJU, KRAJNC ZLATKO, 070810865.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POMOČ PRI MONTAŽI - M/Ž; MONTAŽA IN ZIDARSKA DELA, določen čas 3 mesece, skrajšan delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. BS MONTAŽA OKEN IN VRAT, STANISLAV BUTOLEN s.p., ČERMOŽIŠE 58, 2287 ŽE-TALE, BUTOLEN STANISLAV, 041 222-724, stankobutolen@ gmail.com.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, PROIZVODNA DELA IV - M/Ž; DELAVEC ZAČETNIK - II. ST. STR. - USPOSOBITEV ZA SAMOSTOJNO DELO LIVAR III., določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. TALUM TOVARNA ALUMINIJA D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO, MADJAR TANJA, 02 79-95-111, tanja.madjar@ta-lum.si.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, SLIKOPLESKAR -
M/Ž; BANDAŽIRANJE, IZVEDBA FASAD, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. DU-CATUS DRUŽBA ZA GRADBENIŠTVO, TRGOVINO, PROMET, POSREDNIŠTVO IN STORITVE D.O.O., DEŽNO PRI PODLEH-NIKU 5 A, 2286 PODLEHNIK,
Prejeli smo
Življenje pa teče kar dalje ...
Neurje s hudo točo, ki je pustošilo 15. avgusta na širšem ptujskem območju, je pustilo za sabo veliko škodo. V teh težkih dneh pa spoznamo, koliko ljudi čuti naše težave in stisko. Zato se moram javno zahvaliti prav vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali - sedaj že tretjič. Ostati brez moža, po hudi bolezni, ostati tudi, kar je najtežje v življenju, brez sina v hudi prometni nesreči in ostati tudi brez
SAKELŠEK ZLATKO, 041 343 936, ducatus.d.o.o.@gmail.com.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, VOZNIK TAXIJA -
M/Ž; PREVOZ OSEB, nedoločen čas, skrajšan delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo. DEŽMAN SREČKO S.P. - TAKSI, ŠTRAFELOVA ULICA 9, 2250 PTUJ, DEŽMAN SREČKO, 031 331-030.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; DELA SE OPRAVLJAJO V DOMAČEM IN TUJEM MEDNARODNEM PROMETU, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 6 mesecev, vozniški izpit C,E-kategorije, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. ZAM AVTO PODJETJE ZA TRANSPORT, ŠPEDICIJO, TRGOVINO IN GOSTINSTVO D.O.O., PUHOVA ULICA 12, 2250 PTUJ, ZAMUDA ZLATKO, 041 951-187, zam.avto@siol.net. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, MONTER - M/Ž; KLJUČAVNIČARSKA DELA, SESTAVA IN MONTAŽA, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. MAKSIMUS GRADBENIŠTVO IN MONTAŽA, STORITVE, TRGOVINA, PROIZVODNJA, GOSTINSTVO, PROMET IN DRUGE POSLOVNE DEJAVNOSTI, D.O.O., ME-ZGOVCI OB PESNICI 17, 2252 DORNAVA, PETEK DARKO, 040/504-918, info@maksimus. biz.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž; TOČENJE PIJAČ, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali ve-čizmensko delo, . BAR SIESTA, VLASTA TOPOLNIK s.p., BUKOVCI 10, 2281 MARKOVCI PRI PTUJU, TOPOLNIK VLASTA, 031 893-300.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, VOZNIK- ŠOFER - M/Ž; VOZNIK-ŠOFER TOVORNJAKA, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, gibljiv/ nestalen urnik, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit C,E-ka-tegorije. CLASSIC GAŠLJEVIČ A&B PODJETJE ZA TRGOVINO, STORITVE IN POSREDOVANJE D.N.O., SLOVENJA VAS 35, 2288 HAJDINA, JURENEC STANE, 031 660-461.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, AKVIZITER OZ. ZASTOPNIK - M/Ž; ZBIRANJE NAROČIL ZA ČASOPISE OZ. ZBIRANJE POGODB, določen čas 10 mesecev, polni delovni
čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. KOSI ROBERT S.P. - POSREDOVANJE ZASTOPANJE DIALOG, ODDAJANJE LASTNIH NEPREM. V NAJEM, K MITREJU 2, 2250 PTUJ, KOSI ROBERT, 041 643-604. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, STEKLAR - M/Ž; POMOČ PRI DELU, STEKLARSKA DELA, določen čas 4 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba da, vozniški izpit B-kategorije. VOJSK DARINKA S.P. - ZASTEKLJEVANJE OGLEDAL, ORMOŠKA CESTA 1, 2250 PTUJ.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, VOZNIK DOSTAVNEGA VOZILA - M/Ž; VOZNIK KOMBIJA, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, gibljiv/ nestalen urnik, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik, govorjenje dobro. AVTOCENTER PRSTEC TRGOVINA, STORITVE D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ, PRSTEC DAMIRJAN, 040 300 555.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, HIŠNI TEHNIK-VZDRŽEVALEC
- M/Ž; OPRAVLJANJE NALOG VZDRŽEVANJA V TRGOVSKEM CENTRU, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno. MODRI VAL, ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE D.O.O., PREŠERNOVA CESTA 53, 1235 RADOMLJE, SLOKAN SIMON, 041/664 836, simon.slokan@siol.net.
STROJNI TEHNIK, KLJUČAVNIČAR, MONTER - M/Ž; MONTAŽA IND.NAPRAV, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. LB METAL, PROIZVODNJA, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O., ZAGREBŠKA CESTA 22, 2000 MARIBOR.
ZDRAVSTVENI TEHNIK, ZOBNA ASISTENTKA - M/Ž; ASISTENCA PRI DELU V ZOBNI ORDINACIJI, VNOS PODATKOV IN OPRAVLJENEGA DELA V RAČUNALNIK, STERILIZACIJA, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmen-sko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno. ŠKORNIK KOSTANJEVEC IRENA - ZOBNA ORDINACIJA, TRNOVSKA VAS 42 A, 2254 TRNOVSKA VAS, ŠKORNIK KOSTANJEVEC IRENA, 031 221 053, irena.skornik@volja.net.
strehe nad glavo, ter da te v vseh teh težavah in bolečinah podpirajo, pomagajo, fizično, delovno, denarno, moralno in duševno z lepimi besedami in nasveti - DOBRI-HUMANILJUDJE-PRIJATELJI. Ne bom vas imenovala, ker bomo ostali tako še bolj povezani. Brez vas vseh tega ne bi zmogla. HVALA.
Marija Ribič
Kratka ulica, Ptuj
Zahvala
V življenju doživljamo vzpone in padce, sreča in nesreča nas obiščeta, ne da bi izbrali čas. Prijatelji in
ljudje, kijih imamo ob sebi v srečnih trenutkih, nam naredijo življenje lepo in prijetnejše. Vendar najbolj lahko cenimo tiste, ki nam pomagajo v težkih trenutkih, ko nam življenje zastavi ovire, ki jih ne moremo premagati sami.
V neurju, ki nas je prizadelo 15. avgusta, smo bili tudi mi postavljeni pred veliko oviro. Toča nam je namreč uničila streho in stanovanje. Finančno nam je pomagala stranka Zares, zato se ji iskreno zahvaljujemo.
Družina Majcen
Piše: Silvester Vogrinec • Borilne veščine (14)
Krav maga
Krav maga (KM) je izraelska borilna veščina, ki jo je razvil Imi Litchenfeild, preden je Izrael postal samostojna država. Židje na sovražnih ozemljih niso smeli nositi orožja, zato je bila potrebna učinkovita veščina goloroke zaščite. Tako je nastala krav maga, kije namenjena izključno samoobrambi in golemu preživetju. KM je uradna veščina Izraelskih obrambnih sil IDF. V 80. letih je pomenila pravo odkritje v svetu borilnih veščin in se je naglo razširila po ZDA in Evropi. Najbolj so se je razveselili v ameriških velemestih, kjer je stopnja ogroženosti in kriminala najvišja. Veščina nima tekmovanj in ni borilni šport.
Naziv in osnovna ideja
V hebrejščini beseda maga pomeni neposredno bližino, krav pa spopad ali boj. Torej je krav maga oznaka za »neposredni spopad«. Veščina temelji na udarcih z roko in nogo, prijemih, vzvodih, davljenjih. V KM je dovoljeno vse, kar je v drugih borilnih veščinah in športih prepovedano. To je do neke mere razumljivo, glede na okoliščine, pod katerimi je veščina nastala in na njen obrambni namen. Osnovna vodila krav mage so: a) obvaruj se pred poškodbami, b) onemogoči napadalca, kar se da hitro in učinkovito, c) iz obrambnega položaja takoj napadi, d) dovoli, da te vodijo refleksi in naravni nagon po samoohranitvi, e) udari v katerokoli ranljivo na-padalčevo točko in f) za obrambo uporabi katerikoli predmet (dežnik, ključi, pepelnik ipd.), ki ti je na voljo. Iz navedenega sta izšla dva temeljna principa, ki pravita: »udari in zbeži« ter »stori vse, kar je potrebno, da se zaščitiš in preživiš.«
Nastanek in razvoj
Krav mago si je v 30. letih 20. stoletja v Madžarski in Češko-
Izraelska veščina krav maga je namenjena golemu preživetju v urbani džungli, zato je izredno priljubljena v velikih mestih.
slovaški zamislil Imi Lichten-feld (1910-1998), v hebrejšini znan kot Imi Sde-Or. Svoj borilni koncept je prvič poučeval v Bratislavi z namenom, da se tamkajšnja židovska skupnost obvaruje pred nacistično policijo, ki je izvajala vedno hujše nasilje nad civilnim prebivalstvom.
Imi je nato odpotoval v Palestino, ki se je nahajal pod angleško oblastjo (British Mandate of Palestine 19220-48). KM je začel poučevati židovsko podtalno paravojaško organizacijo Haganah (hebrejsko: obramba), iz katere so kasneje nastale Izraelske obrambne sile IDF (Israel Defence Forse). Ko je l. 1948 Izrael postal samostojna država, je Imi deloval kot vodja inštruktorjev za fizične priprave in krav mago. V IDF je bil zaposlen še nadaljnjih 16 let. V tem času je razvil in izpopolnil svoj obrambni sistem bojevanja. Ko se je l. 1964 upokojil in zapustil izraelsko vojsko, je KM prilagodil za civilne potrebe. Umrl je v 88. letu starosti v izraelskem mestu Netanya.
Širitev v svet
Do l. 1980 so vsi mojstri
KM živeli v Izraelu in delovali pod okriljem nacionalne zveze IKMA (Israel Krav Maga Association). Prvi, ki so izvedeli za KM in pokazali interes zanjo, so bili Američani, kar je razumljivo glede na njihovo dolgoletno zavezništvo in sodelovanje. Leta 1981 je skupina šestih ekspertov odpotovala v ZDA.
V	New Yorku so prikazali demonstracijo KM, najprej v lokalni židovski skupnosti, nato pa na oddelku zvezne policije FBI (Federal Bureau of Investigation). V osrednjem trening centru FBI v Quanticu so organizirali krajši tečaj. Nato je 22 Američanov odšlo v Izrael, da so se naučili osnov krav mage, ki so jih potem poučevali doma.
V	letih 1984 in 1986 sta se spet dve skupini Američanov usposabljali za inštruktorje KM. Istočasno so izraelski eksperti vodili tečaje v ZDA. Od l. 1985 so krav mago načrtno poučevali ameriške kriminaliste. Veščina je doživela nesluteni razcvet in se razširila v Evropo.
Krav maga danes
V Netanyi vsako leto organizirajo tečaje KM. Vodilni center za to veščino je Wingate Institute, kjer poučuje Haim Gideon. Mednarodna zveza IKMF (International Krav Maga Federation) skrbi za širjenje KM v svetu. Vodi jo Eyal Yanilov, najvišje rangirani mojster, ki je to stopnjo prejel od
Imija Litchenfielda.
Tako kot se dogaja z vsako borilno veščino po smrti njenega ustanovitelja, tudi krav maga doživlja svoje spremembe in adaptacije s strani posameznih mojstrov. Eden od novih pristopov k KM se imenuje taktična krav maga. Oblikoval jo je Itay Gil, bivši specialec izraelskih posebnih policijskih enot Yamam.
Krav maga se je v 90. letih redno pojavljala na raznih televizijskih postajah (History Channel, National Geographic, Discovery Channal). V KM se je uril tudi igralec Brendan Fraizer, ko se je pripravljal na snemanje filma Mumija.
Vadba krav maga
Urjenje se odvija v pogojih realne, stresne situacije, ko izgubimo občutek za trezno presojo. Vadba se pogosto izvaja na terenu (v naravi, na ulici, v metroju ipd.). Prvi korak je zaznati nevarnost. Ko hodimo po ulici, moramo vedeti, kaj nas čaka. Večina ljudi hodi okrog kot omamljena in se kar naenkrat, ne da bi vedeli kdaj, znajde sredi skupine nasilnežev. Takrat je za beg prepozno in če pogovor ne zaleže, se je treba znati braniti. Krav maga ponuja učinkovite tehnike, kako se zaščititi in nekoliko spominja na kombinacijo tajskega boksa in jiu-jittsa.
Foto: arhiv
Poskrbimo za zdravje
Rak pljuč
Rak pljuč je najpogostejše rakavo obolenje na svetu glede pojavnosti in glede smrtnosti. V Sloveniji je zbolelo za rakom pljuč v letu 2005 skoraj 1150 ljudi.
Najpogostejši vzrok za nastanek pljučnega raka je kajenje, posebej kajenje cigaret. Okoli 90 odstotkov bolnikov s pljučnim rakom je kadilcev ali bivših kadilcev. Statistična verjetnost se posebej poveča ob pokajenih 150.000 cigaretah, kar je 20 let kajenja škatlice cigaret dnevno. Na nastanek raka pljuč vpliva tudi pasivno kajenje, kar pomeni vdihovanje cigaretnega dima, ko kadijo drugi. Ostali vzroki za nastanek pljučnega raka so radon, plin, ki prihaja iz zemljine skorje in nastane ob razpadu radioaktivnega radija, azbest ter nekateri virusi.
Rak pljuč delimo na drobno-celičnega in nedrobnocelične-ga, kamor sodijo ploščatocelič-ni rak, velikocelični rak in ade-
nokarcinom. Opisana delitev je histološka (naredi jo patolog na podlagi izgleda vzorca raka pod mikroskopom), ima pa tudi praktičen pomen, saj zdravimo različne vrste raka pljuč na različne načine.
Najpogostejši znaki in simptomi raka pljuč so dispnea (občutek težkega dihanja), he-moptize (izkašljevanje krvi), kašelj (na novo nastali ali sprememba kroničnega kašlja), bolečina v prsih, hripavost ali disfagija (težko požiranje). Rak pljuč lahko povzroči zaporo v bronhih in onemogoči izkašlje-vanje sluzi, kar lahko povzroči pljučnico. Rak zgornjega režnja pljuč lahko vrašča v živce simpatičnega živčnega sistema ter povzroči spremembe v
znojenju in akomodaciji oči ter slabšo mišično moč v roki. Rak pljuč se zaradi nespecifičnih simptomov pogosto diagnosti-cira, ko je že v razširjenem stadiju ali ko so prisotne metastaze v kosteh, ki se kažejo kot bolečine ob gibanju ali patološki zlomi, v jetrih, ki se kažejo kot bolečina v zgornjem desnem delu trebuha ali zlatenica, ter v možganih, ki se kažejo kot napadi krčev ali spremenjeno obnašanje.
Rak pljuč odkrijemo predvsem s slikovnimi preiskavami, kot sta rentgensko slikanje in CT prsnega koša. Od endoskopskih preiskav pride v poštev bronhoskopija. Dokončno potrdimo diagnozo s CT vodeno ali bronhoskopsko punkcijo, s katerima dobimo material za histološko preiskavo. Diagnostiko lokalne razširjenosti bolezni in eventualnih metastaz dopolnimo z magnetno reso-nančnimi preiskavami, pozi-tronsko emisijsko tomografijo (PET) in CT-jem glave in trebuha. Osnovne biokemične preiskave krvi in spirometrija nam pomagata opredeliti splošno stanje bolnika in izbrati ustre-
zno terapijo.
Rak pljuč zdravimo kirurško, s kemoterapijo in obsevanjem. Ustrezno terapijo izberemo glede na histološki tip raka, njegovo razširjenost in splošno stanje bolnika. Drobnocelični rak pljuč zdravimo s kombinacijo kemoterapije in obsevanja. Pri nedrobnoceličnem raku pa pride v poštev tudi operativno zdravljenje, bodisi odstranitev dela pljučnega režnja, odstranitev celega režnja (lobektomija) ali odstranitev celotnega pljučnega krila (pulmektomija). V primeru, da ne moremo doseči dokončne ozdravitve, pridejo v poštev ukrepi, kot je paliativno obsevanje in s tem samo zmanjšanje simptomov bolezni.
Preživetje bolnika z rakom pljuč je v največji meri odvisno od čimbolj zgodnjega stadija ob odkritju. Petletno preživetje bolnikov z rakom pljuč je kljub ustreznemu in radikalnemu zdravljenju v povprečju le od 10-15 %.
Najboljši način, da se izognemo raku pljuč, je, da ne kadimo, oziroma da čimprej opustimo kajenje.
Matej Horvat
Na valovih časa
Torek, 7. oktober
Danes goduje Marko.
1810 se je rodil v Podlogu pri Ljubljani slovenski podjetnik in mecen Martin Hočevar.
1900 se je rodil v Ljutomeru slovenski politik in pravni publicist, odvetnik Igor Rosina.
1945 so v Trstu ustanovil Zvezo slovenskih kulturnih društev, združenje, kije povezalo organizirano ljubiteljsko kulturno dejavnost Slovencev v Italiji.
1990	je na najvišji vrh sveta, 8848 m visoki Mount Everest, stopila slovenska alpinistka Kranjčanka Marija Štremfelj.
2000 je slovenski alpinist Davo Karničar kot prvi človek na svetu, neprekinjeno, to je brez snemanja smuči, presmučal najvišjo goro sveta Everest, od 8848 vrha do 5360 metrov visoko ležečega baznega tabora, to je 3488 metrov nadmorske višine. Sreda, 8. oktober Danes goduje Brigita.
1597 je nadvojvoda Ferdinand imenoval za ljubljanskega škofa Tomaža Hrena.
1826 se je rodil v Podgorju pri Kamniku slovenski politik, pisatelj in praktični jezikoslovec Luka Svetec, s psevdonimom Podgorski. 1864 se je rodil v Čabru na Hrvaškem slovenski zdravnik kirurg dr. Edo Šlajmer.
1917 je umrl voditelj demokratičnega krila SLS in oče majniške deklaracije Janez Evangelist Krek.
1937 sta Jugoslovanska radikalna zajednica in Kmečka demokratska koalicija sprejeli sporazum v Frakašicih, kar je povzročilo razcep v Slovenski ljudski stranki.
1953 so se Združene države Amerike in Velika Britanija odločile cono A Julijske krajine izročiti v upravo Italiji, o tem pa niso obvestile Jugoslavije.
1991	je Slovenija dobila svoj denar - tolar. Četrtek, 9. oktober
Danes goduje Abraham. Danes je svetovni dan pošte.
1788 se je rodil v Bogojini najvidnejši predstavnik prekmurskega posvetnega slovstva Jožef Košič.
1898 je ljubljanski nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič blagoslovil novi samostan frančiškanov na Brezjah. 1905 se je rodil v Ljubljani slovenski arhitekt in slikar Boris Kobe. 1934 je bil ob atentatu na jugoslovanskega kralja Aleksandra I. v Maseillu smrtno ranjen tudi večkratni francoski ministrski predsednik Louis Barthou.
1937 so na občnem zboru v Ljubljani ustanovili Slovensko društvo.
1943 se je pred slovenskim partizanskim narodnim sodiščem v kino
dvorani v Kočevju začela sodna obravnava proti 21 ujetim četnikom
iz Grčaric in pripadnikom protikomunistične milice iz gradu Turjak.
Petek, 10. oktober
Danes goduje Danijel.
Danes je svetovni dan duševnega zdravja.
1833 se je rodil v Trstu Luka Martelanc, član bogate slovenske družine
gradbenikov iz Barkovelj.
1840 smo dobili Slovenci prvo ladjo na motorni pogon.
1854 se je rodil v Cerknem slovenski nadškof in ilirski metropolit
Frančišek Borgia Sedej.
1889 se je rodil v Trstu slovenski fizik in publicist Lavo Čermelj. 1896 so v Ljubljani odprli Narodni dom. 1920 so izvedli na Koroškem plebiscit, na katerem se je prebivalstvo odločalo med Kraljevino Jugoslavijo in Republiko Avstrijo.
1990	je Predsedstvo SFRJ sklicalo sestanek in razpravo skupaj s predsedniki vseh republik in pokrajin na temo: koncept bodoče ureditve Jugoslavije.
Sobota, 11. oktober Danes goduje Milan.
Danes je svetovni dan boja proti bolečini.
1575 je ljubljanski tiskar in knjigotržec Janez Mandeljc izdal svoje prvo ohranjeno tiskarsko delo: Jurija Dalmatina prevod Jezusa Siraha, knjige iz stare zaveze Svetega pisma.
1824 je postal Niccolo Paganini častni član Filharmonične družbe v Lj. 1958 je začela slovenska televizija z rednim eksperimentalnim programom, sestavljenim iz lastnih oddaj.
1991	je bil v Ljubljani poslovilni sprejem za predstavnike opazovalne misije Evropske skupnosti v Sloveniji, ki jih je vodil Nizozemec Dirk van Houten.
1991	je bil v slovenskem Uradnem listu objavljen novi stanovanjski zakon.
1992	so prebivalci Razkrižja z mirnimi demonstracijami zahtevali bogoslužje v slovenskem jeziku in stalnega slovenskega duhovnika. 2007 je Vrhovno sodišče Slovenije razveljavilo obsodbo iz leta 1946, s katero so obsodili škofa Gregorija Rožmana.
Nedelja, 12. oktober Danes goduje Maks.
Danes je svetovni dan revmatskih bolezni.
1851 se je rodil v Krnu pri Tolminu Simon Rutar, zgodovinar, geograf in arheolog, pisec zgodovinskih, zemljepisnih in arheoloških razprav. 1880 se je rodil v Ljubljani slovenski slikar Fran Klemenčič. 1889 se je rodila slovenska popotnica, pisateljica in zbirateljica Alma Karlin.
1898 je sodelavec štajerskega deželnega muzeja profesor dr. Wilhelm Gurlitt na Spodnji Hajdini pri Ptuju odkril svetiščno četrt z ostanki Mitrovega templja. Ponedeljek, 13. oktober Danes goduje Edvard.
1753 je s posebnim patentom cesarica Marija Terezija naročila popis prebivalstva po starosti, spolu in stanu.
1809 je ljubljanski škof Anton Kavčič poslal duhovnikom posebno poslanico, v kateri jim je naročil, naj pomirjevalno vplivajo na uporne kmete na Dolenjskem.
1874 se je rodil v Krajni pri Murski Soboti politik in nabožni pisatelj Jožef Klekl.
1895 se je rodjl v Rimskih Toplicah slovenski kulturni in politični delavec Makso Šnuderl.
1950 je imela občni zbor tržaška Slovenska prosvetna matica.
AvtottSOM
Dacia sandero velja za globalno zastavljen projekt
Romunska Dacia, ki je nekaj let v Re-naultovi lasti, doživlja razcvet, ki se je začel z modelom logan, ta pa je sinonim za poceni, dovolj prostoren in vzdržljiv avto. Sedaj je v svojo ponudbo dodala še na lo-ganovi platformi temelječega sandera, s katerim je predstavila svoj novi logotip, ki močno spominja na odpirač za steklenice. Če se tudi vi sprašujete o kakovosti avtomobila, potem je treba upoštevati dejstvo, da je na evropskem trgu zanj treba odšteti 6.666 evrov. Dacia sandero je globalno zastavljen projekt in je v sedemdesetih odstotkih svojih delov in sklopov enak loganu.
Renaultova nizkocenovna avtomobilska znamka ima očitno dobro zastavljene cilje, saj je sandero že tretji oziroma peti model Dacie, ki se prodaja tako rekoč po vsem svetu. Naložbe v razvoj in izdelavo novega modela v Evropi skupaj znašajo 147 milijonov evrov, od tega 65 milijonov za stroške inženiringa, 82 milijonov pa za naložbe v tovarno Pitesti. Večina teh naložb je bilo potrebnih tako za uvedbo izdelave sandera kot tudi za povečanje proizvodne zmogljivosti na 60 vozil na uro, ki je zahtevala še dodatnih 100 milijonov evrov.
Po besedah vodilnih mož Dacie je njihov novi izdelek plod razvojnega modela, ki z združevanjem več dejavnikov omogoča doseganje ugodnega razmerja med
uporabnostjo, opremljenostjo in ceno. Ti dejavniki so: načelo celotne zasnove s stalnim upoštevanjem ciljnih stroškov, prenos že preverjenih sestavnih sklopov iz ostalih modelov skupine Renault za optimizacijo proizvodnih stroškov ter uporaba računalniških tehnologij za oblikovanje, ki v veliki meri zmanjšuje potrebo po dragih prototipih.
O zunanjosti ne velja zgubljati besed, sanderova podoba je z ogromnima navzgor zavihanima žarometoma, enostavno masko s črnimi lamelami, poudarjenimi blatniki ter zanimivimi zadnjimi lučmi dovolj drugačna in prepoznavna.
Potniška kabina je nedvomno rezultat dela Renaultovih strokovnjakov, armaturna plošča s sredinsko konzolo in arhaičnimi stikali pa močno spominja na clia prejšnje generacije, le da je nekoliko zamaskirana in nosi Daciin zaščitni znak.
Sandero je izdelan na platformi B0, na kateri se vozi tudi logan, kar pa ni edini element, ki je sposojen od tega modela, čeprav sta si zelo različna. Z dolžino 402 cm konkurira majhnim avtomobilom, kot so peugeot 207, opel corsa in seat ibiza, medosna razdalja 259 cm pa napoveduje, da ima dacia prostorno potniško kabino. Tudi prtljažnik ni podhranjen, pravzaprav je s 320 litri tako velik kot v nekaterih za razred večjih avtih. Zadnjo klop lahko zložimo in tedaj gre v sandero za 1200 litrov prtljage.
Zaradi tehnične podobnosti z loganom ima tudi sandero prednji kolesi obešeni z MacPherosovima vzmetnima nogama in trikotnima vodiloma, prečni stabilizator za manjše nagibanje in boljšo lego na cesti pa slovenskemu tržišču žal ni namenjen. Zadnji kolesi sta povezani s torzijskim drogom, za vzmetenje skrbijo vijačne vzmeti in navpično postavljena blažilnika.
Dacia sandero je na voljo z znanimi in preizkušenimi motorji z dvoventilsko teh-
Moje cvetje
niko: 1,4-litrski bencinski agregat zmore 75 KM, 1,6-litrski 90 KM, 1,5-litrski dizelski motor v šibkejši različici zmore 70 KM, v močnejši pa 83 KM. Bencinski različici nista ravno zgled gospodarne rabe goriva, saj šibkejši motor porabi 7 litrov bencina na 100 km, močnejši pa še 2 decilitra več, in to kljub skromni teži vozila 975 kg. Tisto, kar pozitivno preseneča, so servisni intervali, predvideni na 30.000 kilometrov in splošna garancija tri leta oziroma do 100.000 prevoženih kilometrov.
Konkurenčno ceno osnovne različice so dosegli na račun skromnejše osnovne opreme, v kateri med ostalim ni omenjenega prečnega stabilizatorja, radijskega sprejemnika, električnega pomika stekel in ogledal. Voznik se mora sprijazniti še z nenastavljivim volanskim obročem, tudi servo volana v vstopnem sanderu ne boste našli, zadnjo klop pa lahko podrete le v celoti. Višji stopnji opreme ambience in laureate seveda odpravljata te pomanjkljivosti, le klimatsko napravo je treba v vsakem primeru dokupiti.
Varnostna oprema je ravno tako zelo odvisna od opreme in debeline naše denarnice. V vozilu najdemo štiri varnostne blazine, na nekaterih mestih so dodatno ojačali karoserijo, izboljšan je zavorni sistem, dodana pa je tudi zadnja generacija Boschevega sistema ABS, ki vsebuje sistema za porazdelitev zavorne moči EBD in pomoč pri zaviranju v sili EBA. Nova dacia je opremljena tudi z nekaterimi elementi pasivne varnosti, med katerimi najdemo jeklo visoke natezne trdnosti (HEL), ki zagotavlja povečano čvrstost kabine z manjšimi deformacijami, še posebej v primeru čelnega trka. Sklop zgradbe volana iz magnezija in zmečkljivega volanskega droga prispeva k razpršitvi kinetične energije ob trku, armaturna plošča iz polipropi-lenskega satovja pa zmanjšuje tveganje poškodbe kolen.
Renault je na slovenski trg poslal cenovno ugoden avto (6.666 evrov), zato naj bi tudi pri nas naletel na dober odziv. V zelje bo hodil nekaj manjšemu cliu prejšnje generacije, ki ga še vedno izdelujejo v Revozovi tovarni v Novem mestu, in na našem trgu zelo dobro sprejetemu peugeotu 207, ki ga ravno tako ponujajo po ugodni ceni. Pri tem pa sandero ostaja robusten avto, enostaven za vzdrževanje in primeren za manj utrjena cestišča.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Zdravila in otroci (2.)
Pri uporabi zdravil pri otrocih je potrebna potrpežljivost, odločnost in vztrajnost. Otrok naj nikoli ne jemlje sočasno dveh zdravil z enako učinkovino. Temu se izognemo s poznavanjem imena zdravila in namena njegove uporabe. Odmerjanja zdravila naj starši ne spreminjajo in naj ne prekinjajo jemanja zdravila brez predhodnega posveta z zdravnikom. Posvet z zdravnikom je potreben tudi v primeru, da se pri otroku pojavijo resni neželeni učinki. Če je zdravilo potrebno uporabiti na tešče, pomeni to zjutraj, eno uro pred zajtrkom. Uporabiti zdravilo s hrano pa pomeni tik pred jedjo, med jedjo ali takoj po jedi.
Zdravilo je predpisano otroku za določene bolezenske znake. Starši, nikar ne
dajajte otrokom zdravil, ki so ostala od prejšnjih zdravljenj ali od drugih otrok!
Kaj naj otroci vedo o svojih zdravilih?
Otroci naj vedo, kaj so zdravila in naj poznajo svoja zdravila. Zdravil nikoli ne poimenujte z besedami bonbonček, sok, sladkorček ipd. Tako se učijo veščin pravilne in varne uporabe zdravil, kar pripomore k boljšim izidom zdravljenja. Otroci se učijo iz izkušenj in pomemben zgled smo jim starši. Naučimo svoje otroke, naj nikoli ne vzamejo zdravila, če jim ga ne dajo starši, druga odrasla oseba ali zdravstveni delavec. Naučimo jih tudi, da ne smejo uporabljati zdravil, ki jih jemljejo druge osebe. Otroci pogosto želijo vedeti več o svojem zdravilu. Prav je,
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
da jih pri tem vzpodbujamo. Na vsa vprašanja se potrudimo s preprostimi in poštenimi odgovori, ki so primerni otrokovi starosti.
Otrok naj o svojih zdravilih ve:
-	ime zdravila,
-	zakaj ga uporablja in kako deluje,
-	kako ga pravilno uporabi (npr skozi usta, na koži...),
-	kdaj ga mora vzeti in kako dolgo bo zdravilo jemal.
Pri iskanju odgovorov na otrokova vprašanj o zdravilih vam bomo z veseljem pomagali tudi lekarniški farmacevti.
Nevarnosti nepravilne uporabe zdravil pri otrocih segajo tako na področje zdravil brez recepta in pre-hranskih dopolnil kot na področje zdravil na recept. Zdravila brez recepta uporabimo pri otrocih, starejših od dveh let, in to samo pri lažjih bolezenskih težavah in kratek čas. S temi zdravili lahko zdravimo povišano temperaturo, zamašen nos, kašelj, prebavne težave...
Med ljudmi je zmotno prepričanje, da so zdravila naravnega izvora blaga in brez stranskih učinkov. Zdravilne rastline lahko povzročijo različne neželene učinke, kot so npr. alergije in zastrupitve zaradi prevelikega odmerka. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Lekarne Ptuj
Mrzlo vreme napoveduje zgodnejši prihod zime
Pretekli teden smo še vedno uživali v sončnih in toplih dnevih, ki nam jih je podarila letošnja jesen, saj jih res ni bilo veliko. Vikend je zaznamovala tudi prva slana, ki je na občutljivih rastlinah že pustila posledice. Nekaterim rastlinam lahko pomagamo, da lažje prenesejo nizke temperature.
Baldrijanov čaj, ki ga skuhamo iz listja in cvetov te rastline, je odlična pomoč rastlinam. Z njim zalijemo vse vrtne rastline, pa nam jih še ni potrebno rezati in jih še vedno skladiščimo kar na vrtu. Ravno tako z njim poškropimo vrtnice in vrtne krizanteme, da bodo lažje ostale lepe vse do 1. novembra. Dobimo ga samo v lekarnah. Baldrijan raste najbolje v močvirnih, težjih tleh. Lahko pa je sestavni del vsakega obvodnega rastlinja na vrtu. Ne pozabite, listje uporabimo v pomoč rastlinam, korenine pa pomagajo tudi nam. Posebej v tem stresnem času nam lahko omogočijo miren spanec.
Balkonske rastline
Skrajni čas je, da matične rastline prestavimo v toplejše prostore. Pred tem odstranimo vse poškodovane in obolele liste. Z zalivanjem moramo biti skromni že nekaj dni pred tem. Sama jih še na prostem poškropim z ekološkim insekticidom, da v zimovališče ne prenesem tudi škodljivcev. Rastlin ne režemo in ne krajšamo, razen če ni skrajno nujno zaradi njihove velikosti. Rezanje bo namreč rastline vzpodbudilo k življenju, namesto da bi se pripravile na zimski počitek. Rastlinam odmerimo kolikor se le da veliko prostora, da se ne tiščijo skupaj. Pred prezimljanjem jih lahko še zadnjič zalijemo s pripravki iz alg. Okna v zimova-lišču naj bodo čez dan še odprta, da bodo prostori zračni in ne preveč topli. Ne pozabite, idealna temperatura za zimski počitek rastlin je 5 oC.
Pogosto je veliko težav s prezimljanjem rožmarina, lo-vorja in drugih sredozemskih rastlin. Vse te grmovnice so precej nesrečne v zaprtih prostorih, zunaj na prostem pa v nobene primeru ne bodo prezimile. Nekateri jih imajo posajene kar na vrtu. Zdaj jih je potrebno presaditi v lonce. Za presajanje uporabimo kar zemljo, v kateri rastejo, da ne bodo doživele še enega šoka zaradi spremembe substrata. Iz zemlje jih »izrežemo« z lopato tako, da obdržimo kar največ zemlje na koreninah, pri tem pa korenin ne poškodujemo. Nato damo posode z rastlinami pod balkone. Enako storimo tudi s tistimi, ki že rastejo v posodah, da jih izsušimo. Na novo presajene rastline naj bodo vsaj še 10 dni zunaj, prav tako pa še ne hitimo s spravljanjem na toplo ostalih posodovk. Prostor za prezimovanje bi moral biti zelo svetel, saj sredozemske rastline ne odvržejo listov. V temnih prostorih imajo le malo možnosti preživetja. Temperatura naj bo okoli 5 oC, pri tem pa zalivamo samo toliko, da se substrat ne izsuši povsem. Običajno potrebujemo majhne količine vode vsakih 14 dni, vendar se ravnajte po občutku, ne po receptu, ki sem ga tukaj zapisala.
Poslednji vrtički
Foto: Miša Pušenjak
Prihaja čas, ko bomo uredili tudi grobove naših rajnih. V tujini je oblikovanju grobov posvečenega veliko znanja in spretnosti. Veliko manj je betona in kamna in več zelenja. Škoda, da tega nekoliko bolj ne sprejmemo tudi pri nas. Vsekakor pa ne pozabite, da nam na razpolago niso več samo mačehe in vrese.
Tudi v zimskih zasaditvah igrajo pomembno vlogo okrasne trave in šaši. Posebej slednji so zanimivi, saj ohranijo listje in barvo tudi pozimi. Spomladi jih lahko pustimo kot del poletnih zasaditev, lahko pa jih presadimo doma na okrasne gredice, saj šaši nimajo težav s prezimljanjem. Gredice posadimo mešano in ne v večjih ploskvah, oponašamo naravo, kjer je vse lepo pomešano in pisano. Toge zasaditve v vrstah so preteklost. Spomladi cvetoče čebulnice pa posadimo med grmičke. Ko jih kupujete, preverite na vrečicah višino, saj na mahne gredice in grobove ne sodijo previsoke rastline.
Miša Pušenjak
m V
w
S svetovne ¿Mene scene
V pripravi je novi War Child album. Humanitarna organizacija War Child je tudi to leto zbrala nekaj največjih svetovnih glasbenih imen, ki so prispevala eno pesem za nov humanitarni kompilacijski album. Celoten prihodek od prodaje in predvajanja pesmi bo doniran skladu, ki skrbi za otroke na vojnih področjih. War Child organizacija je ustanovljena leta 1993 s ciljem pomagati otrokom v vojni na področju bivše Jugoslavije, do danes pa se je njihovo delovanje razširilo na vsa druga svetovna žarišča, kot so Afganistan, Darfur ali Irak. V zadnjih trinajstih letih je organizacija objavila kar nekaj sijajnih albumov, na katerih so sodelovali sloviti svetovni glasbeniki, kot so Oasis, Radiohead, Manic Street Preachers, Blur, Cold-play, Gorillaz, Kaiser Chiefs ali Keane. Na novem albumu, ki bo imel naslov Heroes, se bo pojavila tudi Duffy, ki je posnela priredbo pesmi Paula McCartneya Live and Let Die, nato Hot Chip, ki so priredili skladbo skupine Joy Division, Beck, ki je priredil pesem Boba Dylana Leopard Skin Pillbox Hat. Mladi britanski bend The Kooks je za ta album priredil pesem skupine The Kinks Victoria, pričakujejo pa se tudi priredbe Briana Wilsona in Rufusa Wainwrighta. Kompleten seznam pesmi bo kmalu objavljen, album War Child: Heroes, pa se bo v trgovinah pojavil 24. novembra
Enya in Sarah Bright-
man vsaka zase že končujeta božična albuma. Cenjeni glasbenici ter avtorici sta pripravili kolekcije priredb klasičnih božičnih pesmi, ki jih bosta obogatili s svojim lastnim materialom, vse skupaj pa bo objavila vsaka na svojem novem božičnem albumu. Angleška glasbenica Sarah Brighttnan bo svoj album pod nazivom A Winter Symphony objavila že 3- novembra, na njem pa se bodo našle pesmi Silent Night, Ave Maria in priredba Johna Lennona Happy Christmas (War is Over) ter priredba instrumentalne pesmi skupine ABBA Arrival, ki bo sedaj prvič dobila vokalne smernice. Irska glasbenica Enya je svojemu albumu dala ime And Winter Came. Obja vila ga bo 10. novembra, na njem pa se bo poleg priredb božičnih pesmi našla tudi nova pesem Trains and Winter Rains, ki
bo objavljena kot singel.
®®®
Mariah Carey pripravlja kolekcijo svojih največjih balad. Ameriška R&B glasbenica je ena najuspešnejših izvajalcev vseh časov, najbolj znana pa je po svojih brezčasnih baladah, kijih bo sedaj prvič v karieri objavila na edinstvenem albumu pod naslovom The Ballads. Na albumu je 17 najbolj znanih balad, kot so Hero, Without You, My All, One Sweet Day ali Against All Odds. Za pripravo ljubiteljev njene glas-
Mariah Carey
l_e s t v i
NAJ
2. SO
USSED A GIRL - KATY PERRY ' WHAT - PINK
3.	THE MAN WHO CAN'T BE MOVED - THE SCRIPT
4.	DISTURBIA - RIHANNA
5.	LOVE IS NOISE - THE VERVE
6.	THIS IS THE LIFE - AMY MACDONALD
7.	GIVE IT 2 ME - MADONNA
8.	SWEET ABOUT ME - GABRIELLA CILMI
9.	BEGGIN' - MADCON
10.	I'M YOURS - JASON MRAZ
11.	PJANOO - ERIC PRYDZ
Vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8 »98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Sarah Brightman
be na praznično obdobje pa je tu njena božična klasika All I Want For Christmas. Mariah Carey je v svoji skoraj dvajsetletni karieri prodala preko 200 milijonov albumov po celem svetu, kar rekordnih 18-krat je bila na prvem mestu ameriške glasbene lestvice in 20-krat na prvem mestu britanske lestvice. Njene najlepše balade bodo objavljene v Evropi 20. oktobra. Na album je uvrstila naslednje skladbe: Hero, Vision Of Love, Without You, Always Be My Baby, My All, How Much, Dreamlover, Thank God I Found You, The Roof, One Sweet Day, Anytime You Need A Friend, I'll Be There, I Still Believe, Reflections, Open Arms, Against All Odds, Endless Love, All I
Want For Christmas.
®®®
V najnovejši MTV-anketi so gledalci največ glasov dali
Foto: internet
Foto: internet
Rio
videospotu skupine Dura Duran Rio. Čeprav je stalni zmagovalec te top liste v glavnem Michael Jackson in njegov Thriller. Videospot duranovcev je bil posnet leta 1982, poznan pa je po scenah z jahte in lepih dekletih, posnetih na obalah Karibov. Videospot z roboti za hit singel od Bjork All Is Full Of Love iz leta 1999 je osvojil drugo mesto, tretje pa so zasedli A-ha s strip spotom Take On Me iz leta 1985. Michael Jackson je s Thrillerjem tokrat končal na četrtem mestu. Sigur Ros so s spotom Svefn - g - Englar zasedli 5. mesto, sledi pa Nirvana s spotom Smells Like Teen Spirit. Listo 10 najboljših videospotov vseh časov nadaljujejo Rediohead in Just Video, Jamiroquai in Virtual Insanity, Madonna in Like A Prayer.
®@®
Britanski ženski pop trio Saugbabes bo 20. novembra izdal nov studijski album, ki bo nosil ime Catfi-ghts and Spotlights. Na njem bomo lahko slišali različne glasbene stile, prvi najavni singel novega albuma pa bo skladba z naslovom Girls. Med sodelavci na omenjenem albumu se omenjajo Taio Cruz in Jason Pebworth iz grupe Orson.
Janko Bezjak
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	WHATEVER YOU LIKE - T.I.
2.	SO WHAT - PINK
3.	LOVE LOCKDOWN - KANYE WEST
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	SEX ON FIRE - KINGS OF LEON
2.	I KISSED A GIRL - KATY PERRY
3.	DISTURBIA - RIHANNA
NEMČIJA
1.	I KISSED A GIRL - KATY PERRY
2.	GIB MIR SONNE - ROSENTOLZ
3.	THIS IS THE LIFE - AMY MACDONALD
Zanimivosti
Avstralka tri dni ne more odpreti oči
Melbourne, 2. oktobra (STA) - 21-letna Avstralka ima nenavadno zdravstveno težavo, ki bega zdravnike - vsak teden namreč tri dni ne more odpreti oči, ki se samodejno zaprejo, poročanje avstralskega časnika Herald Sun povzela francoska tiskovna agencija AFP. Natalie Adler pravi, da jo ta nadloga muči že od 17. leta.
»Neko nedeljo sem se zbudila z otečenimi očmi. To je bil dan pred izpitom iz angleščine,« je Natalie povedala za Herald Sun. Dodala je, da so se njene oči najprej zapirale v presledkih in ob različnih trenutkih, nakar so se po nekaj tednih začele zapirati tri dni v tednu. Tudi zdravniki za njeno stanje še niso našli odgovora. Kot je povedal eden izmed njih, obstaja bolezen, ki povzroča samodejno zapiranje oči, vendarle pa ne nudi razlage, zakaj se dekletu to dogaja na določena časovna obdobja. Zdravniki so jo skoraj dve leti zdravili z vbrizgavanjem botoksa, kar ji je omogočilo, da je videla pet od šestih dni. A ta terapija za Adlerjevo, ki jo poleg tega mučita utrujenost in slabost, ne deluje več. Sedaj po navedbah AFP upa, da ji bo pomagala električna stimulacija okrog predela oči.
Schwarzenegger predpisal označevanje kalorij v »fast foodih«
San Francisco, 2. oktobra (STA) - Guverner ameriške zvezne države Kalifornija Arnold Schwarzenegger je podpisal zakon, po katerem bodo morale restavracije s hitro prehrano v svojih menijih obvezno navesti tudi količino kalorij, ki jih vsebujejo njihovi prigrizki.
Novi zakon bo »prizadel« okoli 17.000 »fast food« restavracij v Kaliforniji. Zadeval bo sicer zgolj verige restavracij z najmanj 20 prodajnimi mesti, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Te restavracije bodo tako s 1. julijem prihodnje leto morale objaviti brošure z informacijami o hranilni vrednosti jedi, vključno s količino kalorij in količino nasičenih maščob. Od januarja 2011 pa bodo morali vsi meniji in napisi nad blagajnami vsebovati tudi količino kalorij, ki jih prigrizki vsebujejo. Kot je dejal Schwarzeneger, nekdanji svetovni prvak v body buildingu, želijo z zakonom vzpodbuditi ljudi k bolj zdravemu prehranjevanju in se tako boriti tudi proti prekomerni debelosti. »Ta epidemija vodi k velikim problemom - od diabetesa, bolezni srca, motenj v spanju do depresivnosti,« je dejal Schwarzenegger ob podpisu zakona. »Ni presenečenje, da je debelost drugi največji morilec v ZDA, takoj za kajenjem,« je še dodal. Kalifornija je s tem postala prva ameriška zvezna država s tovrstnim zakonom. Sicer je podoben zakon julija lani uvedlo tudi mesto New York, kar je pomagalo tudi pri sprejetju zakona v Kaliforniji. Lastniki tamkajšnjih restavracij so namreč sprva nasprotovali tovrstnim predpisom, a ko so jim kolegi iz New Yorka zagotovili, da minimalno vplivajo na prodajo, so si premislili. »Morda si bo kdo premislil in bo namesto ocvrtega krompirčka naročil nekaj drugega. Toda če bo naročil nekaj drugega, bo imela restavracija vseeno promet,« je po poročanju dpa pojasnil predstavnik kalifornijskega združenja restavracij.
Pivce alkohola razdelili v devet tipov
London, 2. oktobra (STA) - Britanski znanstveniki so ugotovili, da uživalce alkohola lahko kategoriziramo v devet različnih tipov - od depresivnih osamljenih pivcev do mačističnih razgrajačev. Gre sicer za del kampanje proti zloglasni britanski »kulturi« popivanja, ki jo želijo britanske oblasti vsaj omiliti, če ne že odpraviti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Prvi tip uživalcev alkohola so poimenovali »pivci za zmanjšanje stresa«, ki spijejo kak kozarček po zaključku težkega delovnega dne. Sem spadajo predvsem ženske in moški srednjega razreda. Drugi tip so »pivci v skupnosti«, ki pijejo, da bi pripadali neki skupini. Tu so večinoma moški in ženske nižjega srednjega razreda, ki pijejo v večjih skupinah. Tretji tip so »hedonistični pivci«, ki potrebujejo stimulacijo in se želijo sprostiti. Pogosto gre za ločence z odraslimi otroki, ki imajo tudi ekshibicionistične težnje. Sledijo »mačistični pivci«, ki večino svojega prostega časa preživijo v pubih in pivnicah. Gre pravzaprav za moške vseh starostnih razredov. Peti tip so »prijateljski pivci«, ki večinoma pijejo zato, da ostajajo v stikih s svojimi prijatelji. Naslednji so »konformistični pivci«, ki jih žene želja po pripadnosti neki skupini. Običajno gre za moške, stare med 45 in 59 leti. Sedmi tip so poimenovali »pivci iz dolgočasja«. Gre za pivce, ki pijejo, da jim hitreje mine čas in da razbijejo vsakodnevno monotonijo. Osmi tip so »depresivni pivci«, ki pravzaprav težijo k udobju ali pa občutku varnosti. V tej skupini so ljudje vseh starosti, obeh spolov in vseh družbenih razredov. Zadnji, deveti tip pa so poimenovali »odvisniki na meji«, ki imajo pub za svoj drugi dom. Obiskujejo ga redno, v vseh obdobjih dneva, med tednom in konec tedna. Pogosto tudi zelo hitro pijejo. Znanstveniki so se s tovrstno kategorizacijo vključili v informacijsko kampanjo britanskih zdravstvenih oblasti, da bi prekinili tradicijo, po kateri se je za dober večer zunaj potrebno prekomerno opiti. S tovrstno kategorizacijo želijo ljudi opozoriti na probleme in jim pojasniti posledice njihovega obnašanja, da bi jim tako pomagali pri spremembah na bolje, pojasnjujejo v Londonu. Glede na uradne številke vsako leto najmanj 50.000 mladih v Angliji konča v bolnišnici zaradi alkohola. Angleška zdravstvena blagajna (NHS) pa je zaradi nesreč in bolezni, povezanih z alkoholom, vsako leto lažja za okoli 2,7 milijarde funtov oz. 3,4 milijarde evrov, ne da bi k temu prišteli še stroške policije in ostalih posledic pijančevanja, še navaja AFP.
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 7. oktobra 2008
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
ajdovi štruklji s skuto*, solata SREDA
špinača, krompir v kosih, sojini polpeti ČETRTEK
mesna rižota, solata PETEK
skutin burek, solata SOBOTA
zelenjavna enolončnica s piščancem in ri-žem**, marmeladne palačinke NEDELJA
porova juha, goveji zrezki v gobovi omaki,
kruhovi cmoki, solata
PONEDELJEK
polnjena paprika s paradižnikovo omako, pire krompir
*Ajdovi štruklji s skuto
30 dag ajdove moke, 1 jajce, za pogneta-nje ostra pšenična moka, 35 dag pretlače-ne skute, 3 žlice tekočega masla, sol, 2 jajci, 2 žlici drobtin, 2 žlici goste smetane.
Za testo moko v skledi poparimo z osoljeno vrelo vodo, da dobimo malo bolj mehko maso kot za žgance. V nekoliko ohlajeno testo damo jajce. Gnetemo in dodajamo ostro moko. Testo položimo na desko, ki jo potresemo z ostro moko, in ga zvaljamo kar se da tanko. Namaže-mo z nadevom, ki ga pripravimo tako, da damo skuto v skledo, jo zabelimo z maslom, osolimo, dodamo jajca, drobtine in smetano ter dobro
premešamo. Štrukelj zvijemo, položimo na vlažen in z drobtinami potresen prtič, ga vanj zavijemo in na koncih povežemo z vrvico. Štrukelj položimo v osoljen krop, da gleda za prst iz vode. Zmerno naj vre 30-40 minut, odvisno od debeline štruklja.
**Zelenjavna enolončnica s piščancem in rižem
1 piščančji prsni file, 50 g puste kuhane gnjati, 200 g pelatov iz pločevinke, 1 rdeča paprika, 1 drobna čebula, 50 g graha, 5 zelenih oliv, 1 žlica kaper, 75 g dolgozr-natega riža, 2 žlici olja, 7 dl čiste kokošje juhe, sol, črni poper v zrnju, 1/2 žličke suhih čilijevih kosmičev, 2 stroka česna, 3 vejice origana.
Piščančji file očistimo, oprhamo pod tekočo hladno vodo in narežemo na tanke rezance. Stresemo ga v vroče olje in med občasnim mešanjem rezance zlato rumeno prepražimo. Temperaturo na štedilniku znižamo. Prepra-ženemu mesu dodamo sesekljano čebulo, žličko sesekljanega origana, strt česen in čilijeve kosmiče. Med mešanjem počasi pražimo 2 do 3 minute. Dodamo sesekljana paradižnik in papriko, nakockano gnjat in odcejen riž. Vse skupaj zalijemo z vročo kokošjo juho, zavremo in počasi kuhljamo 20 minut. V juho stresemo kuhana grahova zrna in sol, potem pa vse skupaj kuhljamo še dobrih 5 minut. Primešamo sesekljane olive, odcejene kapre in sveže mlet črni poper. Prevremo in odstavimo. K juhi ponudimo dober kmečki kruh.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
SESTAVIL EDI
KLASINC (SINDIKALEC)
REKLAMNI
TV VLOŽEK
KRIZNI TEKSTILNI NAVIJALNIK
SPANSKO VINO
RAZRED ČLENO-NOŽCEV
PRAOČE FENIČANOV
MEHKA TONOVSKA LESTVICA
VNETJE RAMENSKEGA SKLEPA
PREDDVERJE
IME TREH PERGAMSKIH KRALJEV
SELEN
KAREL OŠTIR
STRANSKI DEL TELESA
NEODKRI-TEŽ, SLEPO-MIŠNIK
PREČNI TRAMIČ
MOČAN ČLOVEK, VELIKAN
ALEŠ ŽUNKO
BIVŠI KOŠARKAR DANELI
JERMEN
PRI SEDLU
PLAVALNI MARATONEC STREL
TRAČNICA
PAVZA, ODMOR
ŠPANSKI KOLESAR (ANTONIO)
NOGOMETAŠ (IVICA)
HRV. VAS PRI PAZINU
JELEN OSMERAK
BRANKO OSTERC
RUSKI REVOLUCIONAR
AVSTRIJSKI SMUČAR
BEOGRAJSKA SKUPINA
IZRAELSKI PESNIK GREENBERG
KIPARSTVO
SLIKARKA GREGORČIČ
ALENKA KEJŽAR
Iskrice
B
Če človek ni kreten, vedno umre negotov o svoji vrednosti in o vrednosti svojih del.
-k-k-k
Življenje sestavljajo iluzije. Med temi iluzijami nekatere uspejo. Te so stvarnost.
•k-k-k
Mnogo je ver, a samo ena morala.
-k-k-k
Lenoba je zavetje slabotnih duhov.
-k-k-k
Lenoba je nujnost. Treba jo je mešati z življenjem, da se zavemo življenja.
-k-k-k
Kje se konča lenoba in začne poglabljanje v svoj notranji svet?
-k-k-k
Bodi zvest samemu sebi, da ne boš nezvest drugim.
-k-k-k
Kaj je upornik? Človek, ki reče ne.
-k-k-k
Mora tlači huje, kjer ve, da jo težko prenašajo.
-k-k-k
Vnovič sem izumil preteklost, da bi videl lepoto prihodnosti.
-k-k-k
Biti zvest pogosto pomeni drugega vkleniti v verige.
Pred restavracijopridrvita dva huligana na motorjih. Vstopita, vržeta najbližjemu gostu prtiček v juho, mu pomažeta lase z gorčico in streseta za srajco porci-jo špagetov. Gost se za vse skupaj ne zmeni. Popije svoj kozarec vina, plača in odide. Huligana sta do konca presenečena. Natakarja vprašata, kdo je ta tip. Natakar pogleda skozi okno za gostom in reče: "Na takšnega človeka redko naletiš. Pa še voziti ne zna! Pravkar je s tovornjakom zmečkal dva motorja."
IZ
BESEDE RAJKO
AMERIŠKA DESKARKA NA SNEGU (ANNEMARIE)
ZA PLAVŽE
AMERIŠKI DŽEZOVSKI TROBENTAČ (DON)
AM. PESNIK (EDGAR ALLAN)
POUK
PLES NA DŽEZOVSKO GLASBO
ZASADITEV
ŽENSKO IME
LIDIJA OSTERC
ŽILE
SPANSKI PEVEC (JULIO)
KITAJSKI DEMON, KVI
DANSKI OTOK, ALSEN
ZVIŠAN TON A
NAŠA GLASBENA SKUPINA
"Mojbrat Tone." "Ali je poročen?" "Ne."
"Kajpa čaka?"
"Da bo nehalo deževati."
V krčmo vstopi krepak moški in zavpije: "Ali je tu kdo močnejši od mene!?"
Hitro ga obstopi skupina mladih fantov.
Moški: "Če je tako, pa pridite, da mi pomagate spraviti tovornjak iz blata."
Starejši možak je moral stati v avtobusu, ker so bili vsi sedeži zasedeni. Naslanjal se je na palico, ki mu je neprestano spodrsavala.
Mladenič, ki je sedel, je nekaj časa opazoval možaka, potem pa mu je rekel: "Če bi imeli na koncu palice gumi-co, vam ne bispodrsavala."
Moški je zmajal z glavo in odgovoril: "Če bi imel tvoj oče gumico takrat, ko te je delal, bi jaz sedaj lahko sedel."
Droban moški se v nabito polnem avtobusu pritoži debeli ženski, ki bi ga skoraj zmečkala: "Lepo vas prosim, gospa, zakaj se tako drenja-te!"
Ženska:"Sajse ne drenjam. Samo diham."
V nabito polnem avtobusu hoče starejši moški vstati, vendar ga ženska, ki stoji ob njem, porine nazaj na sedež z besedami: "Starejši ste od mene. Ni potrebno, da mi odstopite sedež."
Čez nekaj časa se stvar ponovi. Nato še in še. Nazadnje se moški obrtne k ženski: "Prosim, pustite me pri miru. Zaradi vas sem šel že pet postaj predaleč."
Gorenjec zleze v avtobus z veliko vrečo, ki jo nese čez ramo.
Sprevodnik: "Za vas bo petsto, za vrečo pa tisoč tolarjev."
Gorenjec odveže vrečo in reče: "Janez stopi ven. Tako bo ceneje."
"Je res, da si se zaposlil kot taksist?"
"Res, vendar ne bom dolgo. Ne prenesem, da mi ljudje govorijo za hrbtom."
"Kdo pa je tisti, ki stoji pod streho avtobusne postaje?" vpraša Marička znanca.
Pogovor na cesti. "Ali sem na pravi cesti za Celje?"
"Ste, samo v napačno smer peljete."
Dva možaka se prepirata pred edinim taksijem.
"Oprostite, zelo se mi mudi. Žena pričakuje otroka."
"Oprostite, meni se mudi še bolj, ker moja žena pričakuje mene."
Ugankarski slovarček: ABRA-MOVA = estonska biatlonka (Natalija, 1978-); AVTOKONER = križni tekstilni navijalnik; BRADOMIN = špansko vino; DAZ = naša glasbena skupina; KUI = kitajski demon in duh groma, tudi Kvi; OMARTRI-TIS = vnetje ramenskega sklepa; REMME = estonski skladatelj (Rauno, 1969-2002); ULIASZ = ameriška deskarka na snegu (Annemarie, 1973-); ŽMINJ = hrvaška vas pri Pazinu.
■s^ '^eijo '|ejv 'zsenn 'Je^uwo 'ezaA 'e|!N 'e^ 'sferno 'pesA 'uu -je|A| 'as '|OLU 'aoj 'uig 'zv 'Joua§v 's|||3 'LUjso 'W '^ej fngaisejeg 'ujiuopejq 'e^}se|d 'jauopyve 'saj^ -oiues 'neiu-a 'aiuiuay '}esjj_ '}ods :ouAejopoA :e)|uezu)| 9) Aeijssu
íPoíHulajtz naí na iuslountm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: AŠV
ORANJE
Govori se ...
... da se mnogi sprašujejo, ali poetovionski Talijin hram sploh potrebuje svet zavoda, ko pa o vseh pomembnih zadevah, tudi o vodilnih, odločajo drugi.
... da se je pri izbiri vodilnega moža omenjenega Talijinega hrama znova pokazalo, da je najstarejše slovensko mesto premajhno za veliko gledališče, očitno pa tudi za velike direktorje.
...da se potemtakem lahko resno vprašamo, zakaj taisto najstarejše slovensko mesto sploh kandidira za evropsko prestolnico kulture, ko pa ne more iz svojih ozkih okvirjev. Zlobneži natolcujejo, da bi imeli več možnosti, če bi se prijavili za mesto mostov ali pa za mesto duhov in huliganov, ki ga doživljamo skoraj vsak vikend.
... da so v sosednji dorna-vski občini razvojne programe kar smelo začrtali, saj so končno dočakali svojo prvo
splošno in zobno ambulanto; tako da sedaj čakajo le še na novo trgovino.
... da je v soboto v naši Po-etovioni pustošila prava od-Juga; epicenter je bil menda na Mestnem stadionu.
... da smo res mesto prijaznih ljudi, saj je povzročitelj te naravne katastrofe naše mesto zapustil kar brezpoli-
cijskega spremstva.
Vidi se ...
. da so se vrli Prleki z osemkolesniki vozili po Slovenskih goricah že pred tremi leti, pa ni bilo niti približno take galame, kot so je sedaj deležni njihovi finski, sicer veliko dražji vojaški sorodniki.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Eva Kamenšek
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo poslala Eva Kamenšek, na njej pa je pravi morski pes na straži.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
5	9			3	8			
	8		7					6
				9			3	2
3			1	5	9	7		
7	2	1	8	6		5		9
8	5			4				3
			4	8				7
9	4			7			6	
	3		9	2	1		8	
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©©	€	000
Bik.	vv	©©©	€€€	0
Dvojčka	¥»¥	©	€€	000
Rak	v	©©©	€€€	00
Lev	¥»¥	©©	€	000
Devica	v	©©©	€€€	00
Tehtnica	vvv	©©	€€€	000
Škorpijon	vv	©©©	€€€	0
Strelec	vv	©	€€€	000
Kozorog	vvv	©©©	€	0
Vodnar	vv	©	€€€	000
Ribi	v	©©©	€€	000
Velja za teden od 7. oktobra do 14. znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 10. oktobra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenka iz prejšnje številke je: Barbara Kumek, Goričak 37, 2283 ZAVRČ.
Anekdote slavnih
Mlad znanec Alberta Einsteina je svojega 18-mesečnega sina ponosno predstavil velikemu znanstveniku. Otrok je pogledal v nasmejani, priletni obraz in v hipu začel jokati.
Einstein ga je prijazno potrepljal po glavi in rekel: »Ti si po več letih prvi človek, ki mi je naravnost povedal, kaj si zares misli o meni.«
Prileten prijatelj se je potožil hrvaškemu pesniku Gustavu Mato-šu: »Kaj naj storim. Zadnje čase mi je spomin izredno opešal!«
Matoš mu je hitro odgovoril: "Posodi mi tisočaka!"
***
V družabni igri je nemški pisatelj Ferdinand Gutzkow dobil nalogo, naj dami ob sebi pove istočasno nekaj grdega in lepega. Obrnil se je k
njej in rekel. "Gospa, želim, da vas vzame vrag in da sem ta vrag jaz!"
***
Francoski predstavnik simbolizma pesnik Staphane Mallarme je bil v praktičnem življenju neverjetno naiven. Včasih se je znebil tudi velike neumnosti.
Ko se nekoč eden njegovih prijateljev ni držal predpisa in je zgradil previsoko hišo, je dobil odločbo, da jo mora znižati za eno nadstropje.
Mallarme ga je vprašal: »Si se že odločil, katero nadstropje boš podrl?« ***
Nekoč je nemški skladatelj Max Reger v družbi prijateljev razpravljal o glasbi. Ko so hvalili njegov Kvartet v es-duru s čudovito zaključno fugo, je tehtno prikimaval in nato dejal: "Ta kvartet bi bil lahko še veliko lepši in daljši. Uglasbil sem ga v eni sami noči, vendar je proti jutru prišla žena in mi odnesla svetilko. Kakšna škoda!"
***
Revizorja so prvič uprizorili 19. aprila 1836, ko je bil ruski pisatelj Nikolaj Vasiljevič Gogolj star 27 let. Premiere se je udeležil tudi car Nikolaj I. Zelo se je zabaval. Po koncu je rekel svojim spremljevalcem: »V tej vražji komediji je nekaj za vse in vsi smo jih dobili po nosu. Jaz verjetno še več kot drugi.«
Naslednji dan je svetoval svojim ministrom, naj si ogledajo komedijo in se ravnajo po naukih, ki jim jih daje.
***
Ko so dunajski peki sklenili, da bodo pekli manjše žemlje, se je avstrijski igralec in dramatik Johann Nepomuk Nestroy pojavil na odru v fraku, ki je imel gumbe v obliki majhnih žemljic. Peki so ga tožili, da je užalil pekovski stan in Nestroy je zato moral v zapor.
Ko je prišel iz zapora, se je dogovoril s soigralcem, da ga je na odru vprašal, če je bil v zaporu kaj lačen. Nestroy je odgovoril: "Nisem bil lačen, ker mi je ječarjeva hči tihotapila žemlje skozi ključavnico."
Po burnem smehu se peki niso odločili za novo tožbo.
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
oktobra: 1 znak - slabo, 2
Slovenija • Teden dojenja
Promocija dojenja
Mednarodni teden dojenja poteka v Sloveniji že vrsto let, običajno avgusta, letos pa so ga zaradi olimpijskih iger pripravili v prvih dneh oktobra
Na pobudo Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije in Nacionalnega odbora za dojenje pri Uni-cefu Slovenije so v teh dneh potekale oziroma še potekajo številne aktivnosti s ciljem promocije dojenja. Pripravili so jih v porodnišnicah, zdravstvenih domovih, srednjih zdravstvenih šolah in splošnih bolnišnicah. Porodnišnice pa so pripravile tudi dneve odprtih vrat, ob informativnih stojnicah pa so z nasveti pomagali tudi zdravstveni delavci in mednarodno pooblaščeni svetovalci za dojenje (IBCLC). V okviru letošnjega tedna dojenja v Sloveniji je predvsem poudarjena podpora in skrb za doječe matere, da bodo dosegle zlati standard hranjenja, to je izključno
dojenje v prvih šestih mesecih otrokovega življenja in zagotavljanje ustrezne dopolnilne prehrane ob nadaljevanju dojenja do otrokovega drugega rojstnega dne ali dlje. Materam je potrebno ponuditi tisti način dojenja, ki ga bodo najlažje sprejemale. Sicer pa je to teden, ko naj bi tudi širša javnost izvedela več o pomenu dojenja za zdrav začetek in nadaljevanje življenja.
V letošnjem letu poteka tudi deset let od pobude za novorojencem prijazne porodnišnice v Sloveniji. Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja je bil pri Unice-fu Slovenije ustanovljen leta 1996. Dve leti zatem so prve porodnišnice v Sloveniji izpolnile vse mednarodne kriterije in prestale natanč-
Foto: Črtomir Goznik
V Sloveniji se že 85 % otrok rodi v novorojencem prijaznih porodnišnicah
SLOVENSKA VOJSKA V službi domovine.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO
Želite postati poklicni vojak ali pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske?
Želite prostovoljno služiti vojaški rok v vojašnicah v Novem mestu ali Bohinjski Beli od 17. novembra 2008 do 6. marca 2009? Ste dijak ali študent in vas zanima poklicno delo v Slovenski vojski ali pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske? Vabimo vas, da postanete štipendist
Ministrstva za obrambo.
Informacije dobite v Izpostavi za obrambo Ptuj, pisarnah v Lenartu in Ormožu, ter brezplačni telefonski številki: 080 13 22,
no zunanje ocenjevanje za pridobitev tega naziva. Med prvimi je bila tudi ptujska porodnišnica, ki je bila v tem času skladno s pravili ocenjena že drugič. Od skupno 14 slovenskih porodnišnic se z nazivom Novorojencem prijazna porodnišnica ponaša kar enajst porodnišnic. Slovenija po odstotku otrok, rojenih v novorojencem prijaznih porodnišnicah, zaseda prvo mesto med pridruženimi članicami EU, v Sloveniji se v teh porodnišnicah rodi 85 odstotkov otrok. Med vsemi evropskimi državami pa je Slovenija tretja po rojstvu otrok v novorojencem prijaznih porodnišnicah.
V mednarodni teden dojenja so se vključili tudi v ptujski porodnišnici, kjer so 3. oktobra pripravili predavanje pod naslovom Spodbujanje dojenja v novorojencem prijazni porodnišnici. S tem nazivom se ptujska porodnišnica ponaša že od leta 1999. Postavili pa so tudi stojnico z informativnim gradivom o dojenju.
MG
H x ^ v ~ -i
urite
Čmopteiia družba, d. si
Dolenjske Toplice Ljubljana, 18.9 Celje, 25. 9.
lova Gorica. 2.
Liubirana^^Gankaríévdom, 22.10.
Spodbujamo rast.
www.eazela.com
poslovni Dnevnik
ekskluzivni	ekskluzivni avtomobilistični	medijski partnerji
telekomunikacijski Dartner	Dokroviteli
pokrovitelji formingstujdio
©
zlata pokrovitelja
ZAVAROVALNICA MARIBOR
nlrO
m>
TOYOTA
Častna pokrovitelja
^ | Ministrstvo za gospodarstvo
VeleDoslaništvo Franciie
RADIO
D
GÖ Naidi.si
Prireditvenik
Torek, 7. oktober
9.30 Ptuj, Mestno gledališče, gledališka predstava za otroke Travnik čarobne lepote, za šole in izven 11.00 Ptuj, Mestno gledališče, gledališka predstava za otroke Travnik
čarobne lepote, za šole in izven 19.00 Ptuj, Stara steklarska delavnica, literarni večer Pesmi v torek z Ano Porenta, Sonjo Votolen, Tatjano Pregl Kobe, Vladimiro Rejc, Ivanom Dobnikom in Davidom Bedračem -	Ptuj, gostišče Lužnik, na ogled je razstava del Antona Šomna,
člana likovne sekcije DU Ptuj in likovne sekcije dr. Štefke Cobelj Ptuj, razstavlja oljne slike na platno, krajine in cvetje, razstava je na ogled do konca oktobra
Sreda, 8. oktober
9.30 Ptuj, Mestno gledališče, gledališka predstava za otroke Travnik čarobne lepote, za šole in izven 18.00 Ormož, na gradu, predavanje Kaj pa midva? Vpliv partnerskega
odnosa na starševstvo, predavanje spremljajo delavnice za otroke, predavata Tomaž in Sabina Stanovnik 20.00 Ptuj, Narodni dom na Jadranski ulici 13, Folklorna skupina Bolnišnica Ptuj vabi v svoje vrste nove plesalke in plesalce, starostne omejitve ni, vaje so ob sredah
Četrtek, 9. oktober,
14.00 Maribor, Narodni dom, 1. abonmajski koncert Cikl za mlade
koncert kvinteta Astor Piazzolla in Libertango, za red Pizzicato in izven
16.30 Slovenska Bistrica, Pionirska knjižnica, pravljična ura Podkovana žaba
18.00 Maribor, Narodni dom, 1. abonmajski koncert Cikl za mlade,
koncert kvinteta Astor Piazzolla in Libertango, za red Pizzicato in izven
Prejeli smo
V	V ■	v
nesreči spoznas prijatelje
Kot nočna mora je še zmeraj spomin na 12. september, ko je zvečer strela zanetila požar na najinem gospodarskem poslopju v Tržcu. Takrat smo znova videli, kako nemočni smo proti silam narave, toda obenem sva spoznala, da v nesreči in nemoči ni-
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
ODKUPUJEMO OD TOČE POŠKODOVANA VOZILA,
OPVOZ IN PREPIS NA NAŽE STROŠKE!
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK	CENAc,	OPREMA	BARVA
AUDI AB 1.8 T	199B	5.900,-	AVT. KLIMA	BELA
BMW SERUA 7:740 IL	2001	11.790,-	KUPLJEN V SLO	KOV. MODRA
CHRYSLER VOYAGER 2.5 CRD	2003	10.990,-	KLIMA	SIVA
CUR. XANTIA 2.016VISX	199B	2.490,-	KLIMA	KOV. T. ZELENA
CITR.XSARA PICASSO 2.0 HDI EXCLUS.	2004	9.490,-	AVT. KLIMA	KOV. RJAVA
FORD F0CUS1.B TDCI	2003	7.490,-	KLIMA	SIVA
MB COUPE CL B00 BENCIN + LPG PUN	2000	19.990,-	AVT. KLIMA	KOV. B. RDEČA
OPEL ASTRA KARAVAN 2.0	2001	5.890,-	KLIMA	BELA
RENAULT CLI01.2	2000	3.490,-	SEBV. KNJIGA	SIVA
RENAULT MEGANE SCENIC 1.B	1999	3.590,-	TONIR. STEKLA	KOV. T. SIVA
RENAULT KANGOO EXPRESS 1.5 DCI	2006	7.790,-	KLIMA	BELA
SEAT ALTEA 1.9 TDI	2006	14.990,-	AVT. KLIMA	SIVA
SKODA FABIA 1.2	2005	6.990,-	KLIMA	KOV. SREBRNA
VW PASSAT 1.9 TDI	2001	8.590,-	KLIMA	T. MODRA
CENTER RABLJENIH VOZIL
Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj, tel.: 02/ 788 13 81 www.avtohisa-hvalec.si
Opel. Nove ideje, boljši avtomobili.
KOMISIJSKI ODKUP RABLJENIH VOZIL
NA ZALOGI VOZILA POŠKODOVANA OD TOČE S 40 % POPUSTOM
Nudimo 50% popusta na osnovno in kasko zavarovanje ob nakupu vozila pri nas.
UGODNI PLAČILNI IN KREDITNI POGOJI
(že z osebno izkaznico brez pologa).
sva ostala sama. Še enkrat bi se želela zahvaliti vsem, ki so nama nesebično priskočili na pomoč v trenutkih, ko nama je bila najbolj potrebna. S hvaležnostjo zmeraj znova pomisliva na vse gasilce, sorodnike, sosede, sovaščane, ki so nama nesebično pomagali. Hvala vam.
Res: v nesreči spoznaš prijatelje!
Justina in Jože Šmigoc, Tržec 4
Mali oglasi
KMETIJSTVO
V	NAJEM vzamem njive. Tel. 041 315 392.
V	NAJEM dam 3ha zemlje v Trnovski vasi. Tel. 031 848 466.
NESNICE, mlade, grahaste in rjave, v začetku nesnosti, cepljene, prodam. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM razrezana drva, cena 40 € kubični meter, tel. 031 848 466.
PRODAM večjo količino koruze, lahko luščeno ali v storžih. Tel. 703
40	63.
PRODAM drva in hlevski gnoj
-	ugodno. Tel. 041 955 324.
PRODAM deske, late in štafle za ostrešje, ugodna cena, možna dostava. Tel. 031 712 374.
PRODAM koruzo za silažo ali zrnje. Inf. na tel. 041 942 018.
PRODAM belo grozdje, šipon ali mešano. Tel. 768 43 71 ali 040 284 651.
PRODAM 380-l nerjavečo posodo za vino in električni luščilnik in drobilnik koruze. Tel. 740 21 59.
PRODAM drobilnik za mletje klasja in zrnja na traktorski pogon, električni enofazni stroj za silažo
-	enofazni, mešalnik za peso, brez elektromotorja. Tel. 719 24 48.
UGODNO prodam krmni krompir in krompir za ozimnico, rdečega in belega. Tel. 031 256 094.
PRODAM krompir za svinje. Tel.
041	368 475.
PRODAM koruznjak za koruzo in traktor Tomo Vinkovič 823, letnik 1989. Telefon 041 531 250.
KUPIM komplet molzni stroj, enofazni Alfa laval. Telefon 758 42 01.
POSKOČNIH
1.	Ans. CVET - Petek je - in trinajsti
2.	Ans. ISKRICE-Zrno graha
3.	Ans. GORSKI CVET - Hvala za otroštvo
4.	Ans. ROKA ŽLINDRE - Srce še vedno hrepeni
5.	Ans. ROSA - Vse dni si pojem
6.	Ans. MLADI UPI - Fant iz mojih sanj
7.	Ans. JUHEJ - Lepote gorskega sveta
t
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
1.	DOMEN KUMER IN PETRA PEČOVNIK-Kamasutra
2.	SAŠA LENDERO - Stoje bom prebolela
3.	MAJA KAMPL - Ujeta v sanje
4.	ADISMOLAR - Brez dlake na jeziku
5.	OBJEM-Vem
6.	ZASAVCI - Ne pusti me živeti samega
7.	ROGOŠKISLAVČKI - Ni junaka
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
POP 7 TOP
Glasovnice pofiljite ni dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdioa
Nagrado prejme: Tadej Gospodaric Rajh Nade 9 9240 Ljutomer
DELO
RAZNO
VSAK CÊÏRTSK. OB 20,00 URI
/i
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OSVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednlk.si, za večje objave predhodno pokličite.
PRODAM koruzo, 70 arov, zrnje. Telefon 041 378 366.
PRODAM mošt mešano (sauvi-gnon, laški rizling, šipon). Trgatev bo 18. oktobra. Cena po dogovoru. Telefon 031 733 157.
ZAPOSLIMO frizerko / frizerja z najmanj dvema letoma delovnih izkušenj. Frizerstvo Brigita, s. p., Osojnikova cesta 3, Ptuj, telefon 776 45 61.
ZARADI nadomeščanja porodniškega dopusta potrebujemo strežno osebje v Poslovnem centru Starše. Delovni čas v sklopu trgovine. Telefon 070 851 807. Janja Kozoderc, s. p., Rošnja 32, 2205 Starše.
DOM-STANOVANJE
MENJAM enosobno stanovanje, novourejeno, v Ptuju za večje v Ptuju. Telefon 041 535 259.
NAJAMEM manjše stanovanje ali garsonjero v Ptuju ali okolici. Sem redno zaposlen, star 57 let. Telefon 041 650 624.
MOTORNA VOZILA
KUPIM škodo felico, favorit v voznem stanju. Tel. 041 837 077.
UGODNO prodamo les za ostrešje, deske, opaže, late ter bruna z dostavo. Tel. 041 642 055.
PRODAM mladiče šarplanince in grozdje kvinton. Tel. 768 2011.
PRODAM novo masivno mizo in dve klopi, sadike limone in mandarine. Telefon 041 419 433.
KREDITI
-	za vse zaposlene in upokojence
* tudi za prihodke nižje od 400_E_UR ■ obremenitev prihodka tudi do 50 % - poplačila manj ugodnih starih kreditov
-	brezplačno finančno svetovanje
SVETOVANJE na : 051 804 324
WÖVATWA Mtena Pop** i p Prrfö- Ukb t fea 22S0 PTUJ
Nedaleč proč je tihi kraj, od koder vrnitve ni nazaj, kjer prižge se luč spomina.
V SPOMIN Bolfenku Potrču
JANEŽOVSKI VRH 15 A
Danes, 7. oktobra, minevajo 3 leta, ko se ti je prižgala lučka spomina. Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate ali počastite spomin nanj.
Žena, sin, hčerka, brat in sestre z družinami
Mama umre vedno prezgodaj ...
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je po hudi in kratki bolezni zapustila naša draga mama, tašča in babica
Matilda Gomzej roj. Horvat
IZ SLAVŠINE 26
Hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili ustno in pisno sožalje.
Hvala g. Zvonku in ge. Frančiki za ganljive besede slovesa, g. Lojzku za molitev, g. župniku z opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem in pevkam za odpete pesmi in Pogrebnemu podjetju Jančič.
Iskrena zahvala tudi podjetju Merkur - TC Ptuj. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Andrej, snaha Sonja in vnuk Žan
TV
'tn
SiiBflgiEiaSi lcs®3 ritmih Pï-î^isïbsêh/
SPORED ODDAJ
TOREK 7.10.
8.00 Koncert - Vlado Kreslin in mali bogovi 18.00 VIDEO TOP 10 odd. 19.00 Pri Gašerju - glasbena oddaja 20.00 Oddaja Občine Destrnik
SREDA 8.10.
8.00 Koncert ans Lojzeta Slaka 18.00 SUPER Hm odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Oddaja Občine Hajdlna
ČETRTEK 9.10.
8.00 Koncert ob praznovanju obletnice 9.00 Oddaje Iz preteklosti - Dornava 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 VIDEO TOP 10 odd. 20.00 Oddaja Občine Dornava
PETEK 10.10.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja
Evropsko podjetje z 20-letno tradicijo razpisuje 5 prostih delovnih mest na območju mariborsko-ptujske regije
1.	PROMOTOR (dva kandidata)
2.	ASISTENT PROMOCIJ (tri kandidate) M/Ž
OD KANDIDATOV PRIČAKUJEMO:
•	zanesljivost, odgovornost ter odlično komunikativnost
•	izpit B-kategorije ter lasten prevoz
•	stalno bivališče v mariborski ali ptujski regiji
•	priporočljiva starost nad 30 let
•	V. stopnja izobrazbe (želena)
•	željo po dnevnih potovanjih in delu na terenu NUDIMO VAM:
•	zagotovljena pomoč pri uvajanju na delovno mesto
•	stalna dodatna izobraževanja
•	fiksno mesečno plačilo 800 €
•	nadpovprečno stimulacijo na uspešnost
•	redno zaposlitev z enomesečnim poskusno uvajalnim obdobjem Pisno prošnjo s sliko pošljite na naslov
BWC, d. o. o.
Zidanškova 17, 2314 Zg. Polskava info. na 031 487 737 g. Nevenka M.
Slovenija • Evropski dan prometne varnosti
Ulice bomo prepustili otrokom
Evropska unija, ki je 13. oktober razglasila za evropski dan prometne varnosti, je pozvala vse države članice, da na ta dan organizirajo posebne preventivne akcije na temo varnosti v mestih. Osrednja prireditev bo letos potekala v Parizu, kjer bodo predstavili evropske prometno-varnostne projekte in primere dobre prakse, vanjo se bodo vključili tudi po vsej Sloveniji in tudi v mestni občini Ptuj.
Kot je pojasnil mag. Bojan Žlender, vodja republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, načrtujejo aktivnosti ob evropskem dnevu prometne varnosti tudi v Sloveniji, saj bo 13. oktobra po vsej domovini potekala akcija Ulice otrokom, v kateri bomo ta dan zaprli ulice v okolici šol in vrtcev in jih prepustili otroški igri. Osnovna tema evropskega dneva prometne varnosti je namreč varnost v naših mestih. Z omenjeno akcijo pa bomo tudi vsebinsko zaključili vrsto aktivnosti ob tednu otroka, ki letos poteka od 6. do 12. oktobra in je v večini slovenskih občin namenjen predvsem opozarjanju
na prometno varnost otrok.
V okviru tedna otroka bodo potekale sedaj že tradicionalne aktivnosti na osnovnih šolah, ki jih bodo pripravili v sodelovanju s člani občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Vsem šolam predlagajo, naj organizirajo prometne dneve za učence vseh razredov, vanje pa naj vključijo raznovrstne prome-tnopreventivne vsebine, ki naj bodo primerne za posamezne starostne skupine otrok.
Za nižje razrede bodo lahko pripravili aktivnosti v okviru projekta Pasavček in Jumicar, priporočljivo pa je risanje na temo prometna varnost in tudi
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Mag. Bojan Žlender: »Ob letošnjem evropskem dnevu prometne varnosti želimo v ponedeljek, 13. oktobra, po Sloveniji zapreti najmanj 50 ulic in jih vsaj ta dan prepustiti otroški igri.«
kakšna poučna lutkovna predstava. Za višje razrede pa lahko pripravijo aktivnosti v povezavi z varnim kolesarjenjem, preglede tehničnega stanja koles, pripravijo lahko fizikalne in kemične preizkuse o vplivih hitrosti in sil, o izpušnih plinih v prometu in podobno.
Lahko pa postane vsebina prometne varnosti tudi lokalni dogodek, saj se lahko v pro-metnopreventivne aktivnosti vključijo tudi prostovoljci in se skupaj s otroci lotijo ogleda varne šolske poti z vseh mo-
Foto: M. Ozmec
Za varnost in pravilno obnašanje najmlajših udeležencev v cestnem prometu morajo v prvi vrsti skrbeti njihovi starši in skrbniki.
Napoved vremena za Slovenijo
Če se zgodaj preselijo ptiči, hudo čutijo zimo o božiči.
Prevladovalo sončno vreme, le v zahodnih krajih se bo čez dan oblačnost povečala. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 6, v alpskih dolinah okoli 0, ob morju 9, najvišje dnevne pa še za kakšno stopinjo višje kot danes.
V sredo bo zmerno, občasno pretežno oblačno in večinoma suho. V četrtek bo na Primorskem delno jasno, drugod pretežno oblačno. Ponekod bo občasno rahlo deževalo, količina padavin bo majhna.
žnih smeri in sproti opozarjajo na vse možne nevarnosti, ki pretijo šolarjem na poti v šolo in nazaj domov. Pri tem naj opazujejo vedenje udeležencev v prometu v okolici šole, lahko opravijo tudi predstavitev katerega od poklicev, ki je povezan s prometom, na roditeljskih sestankih pa lahko vsebine predstavijo tudi staršem in jih povabijo k sodelovanju.
V tednu prometne varnosti predlagajo tudi obiske pri županih, na katerih lahko otroci predstavijo svoj pogled na prometno-varnostno situacijo v njihovem šolskem okolišu in podajo tudi svoje predloge za izboljšanje prometne varnosti. Lahko pa ponovno preverijo, tudi če se varne šolske poti dejansko uporabljajo in ali so izvedeni vsi potrebni ukrepi, ki so jih predlagali.
Varnost v naših mestih - ulice otrokom!
Ob evropskem dnevu prometne varnosti načrtujejo v ponedeljek, 13. oktobra, po vsej Sloveniji izvedbo akcije Ulice otrokom,v kateri želijo vsaj ta dan zapreti za promet vse ulice v okolici šol in vrtcev, kjer bi se lahko najmlajši sprostili ob otroških igrah. Pri tem ne gre za glavne ceste v naselju, ampak za tiste ulice, ki bi jih lahko z dolgoročnimi ukrepi dejansko preuredili v območja umirjenega prometa, kjer imajo prednost šibkejši udeleženci v prometu, torej otroci, pešci in starejši, hitrost vozil pa je omejena le na 5 km na uro. V tem primeru se akcija Ulice otrokom ujema s sloganom evropskega dneva prometne varnosti - Varnost v naših mestih.
Ugotovljeno je, da je v urbanih središčih bistveno premalo površin, ki bi bile namenjene otrokom in njihovi igri, s temi prireditvami pa želijo v posameznih mestih opozoriti tudi na druge probleme, ki jih imajo otroci v sodobnem cestnem prometu, saj še vedno ni dovolj
varnih šolskih poti, kolesarskih stez in stez za rolkanje. S simbolnim dejanjem, da posamezne ulice vsaj en dan v letu prepustimo otrokom, pa želijo opozoriti tudi na druge razsežnosti pretirane uporabe motornih vozil v urbanih okoljih.
Po podatkih republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se je v lanskem letu akciji Ulice otrokom v Sloveniji pridružilo 35 občin, ki so izvedele zaporo na 66 ulicah, v dodatnih štirih občinah pa so izvedli prireditve na šolskih dvoriščih ali drugih neprometnih površinah. V šolah, kjer so aktivnosti izvajali, pa so bili odzivi izjemno pozitivni, tako med učenci kot med učitelji in vodstvi šol. V akcijah pa so na sproščen in nazoren način opozorili na pomembna vedenja o prometu in hkrati dokazali, da lahko nekatere mestne ulice v večji meri namenimo aktivnostim otrok in stanovalcev.
Ob letošnjem evropskem dnevu prometne varnosti želijo, da bi 13. oktobra po Sloveniji zaprli najmanj 50 ulic, v sodelovanju s šolami, občinskimi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in drugimi organizacijami pa bodo pripravili številne aktivnosti, ki so tesno povezane s prometno varnostjo, to so spretnostni poligoni, prikaz nudenja prve pomoči, otroške športne igre, risanje po asfaltu ipd. V ta namen so na Republiškem svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu za organizatorje pripravili poseben plakat, na katerega je potrebno vpisati, katero ulico nameravajo ta dan zapreti in uro zapore. Pripravili pa so tudi dve verziji letakov, eden je namenjen voznikom in vsem odraslim, ki jih pozivajo, naj namenjajo večjo pozornost šibkejšim in najbolj ogroženim udeležencem v cestnem prometu, drugi pa je pripravljen tako, da lahko otroci v okviru svojih aktivnosti na drugi strani letaka narišejo ali napišejo svoje želje za večjo varnost v prometu.
V obe prometnopreventivni akciji, v teden prometne varno-
Osebna kronika
Rodile so: Nada For-štnerič, Bukovci 66, Mar-kovci pri Ptuju - Matica; Gordana Ornik, Žabjak 34/a, Ptuj - Ožbeja; Mateja Purg, Dravinjski Vrh 67, Videm pri Ptuju -Vida; Polonca Drevenšek Ranfl, Gerečja vas 39/b, Hajdina - Matevža; Helena Hartman, Zg. Nego-nje 14/a, Rogaška Slatina
-	Ano; Janja Meznarič, Stojnci 66, Markovci pri Ptuju - Luka; Andreja Repič, Hvaletinci 23, Vi-tomarci - Alino; Martina Toš, Podvinci 58, Ptuj - Le-ilo; Katja Špec, Kardeljeva cesta 80, Maribor - Evo; Karmen Vaupotič, Ozka ul. 14, Maribor - Hanno; Smilja Kmetec, Potrčeva cesta 31, Ptuj - Tiana; Marlon Murko, Mestni Vrh 63/a, Ptuj - Selino; Sanja Kesar, Moškanjci 117, Gorišnica - Žana; Liljana Ploj, Ribiška pot 16, Ptuj
-	Matica; Petra Žnidarič, Cezanjevci 8, Ljutomer -Gala; Nina Novoselnik, Potrčeva 60, Ptuj - Luka; Martina Slana, Polenci 9, Polenšak - Emmo; Nataša Benko, Sp. Velovlek 29/a, Ptuj - Žiga.
Umrli so: Ciril Šatej, Ob Grajeni 2, Ptuj, rojen 1927 - umrl 19. septembra 2008; Silva Laura, roj. Turnšek, Brstje 12/a, Ptuj, rojena 1932 - umrla 23. septembra 2008; Jožef Potočnik, Zg. Leskovec 18, rojen 1940 - umrl 27. septembra 2008; Franc Gašparič, Trnovski Vrh 18, rojen 1923 - umrl 26. septembra 2008; Marjeta Župec, rojena Ranfl, Cunkovci 13, rojena 1920
-	umrla 29. septembra 2008; Frančiška Krajnc, rojena Šeruga, Svetinje 15, rojena 1932 - umrla 2. oktobra 2008; Anton Meško, Mihovci pri Veliki Nedelji 20, rojen 1932 - umrl 2. oktobra 2008.
Poroka v Ptuju: Vin-cenc Majcen in Mateja Krajnc, Bratislavci 25/a.
Poroka v Ormožu: Anton Kosi, Trgovišče 38, Velika Nedelja, in Martina Puklavec, Drakšl 35/b, Velika Nedelja.
sti otrok in evropski dan prometne varnosti z akcijo ulice otrokom se bodo na pobudo sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki ga požrtvovalno vodi Franc Kozel, tudi letos vključili v mestni občini Ptuj. V ta namen so že julija imenovali petčlansko delovno skupino, ki jo vodi Boža Papež, o podrobnejši izpeljavi posameznih aktivnosti pa se bodo ptujski preventivci dogovorili na seji sveta v torek, 7. oktobra, ko se bodo seznanili tudi z oceno varnosti otrok v tekočem šolskem letu, o akciji Bodi preVIDEN, o napravi VIDKO na območju upravne enote Ptuj, o prometnopreventivnem izobraževanju učencev, o učnih delavnicah na srednjih šolah pod naslovom Tudi mladost naj bo radost v cestnem prometu, o vključitvi v 2. svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč, opozorili pa bodo tudi na prometno nevarne, oziroma črne točke v prometu.
M. Ozmec