Za enkrat ustavljcno opeharjenje Abesincev. Zadnjič smo poročali, ikako se je mudil angleški zunanji minister v Parizu. Cilj njegovega obiska je bil: mir med Italijo in Abesinijo na račun slednje. Zastopnika Francije in Anglije sta izdelala mirovni načrt, po katerem bi dobili Italijani od Abesinije mnogo več, nego so zasedli in sploh zahtevajo. S takimle mirovnim načrtom so hoteli nastopiti Angleži in Francozi v Ženevi. Predno sta sc upala angleški zunanji minister in francoski ministrski predsednik. Laval pred Društvo narodov, sta razložila svoje mirovne pogoje pred zbornicama v Parizu in Londonu, kjer so pa bili drugega mnenja. Celotna javnost je obsodila, da bi bili Abesinci, ki so doSlej zmagovali, opeharjeni in bi zgubili skoro polovic-o svoje državc. Ko je videl angleški zunanji minister, da je francosko-angleški mirovni predlog mesto na odobravanje zadel na odpor, je podal ostavko. Tudi Francozu Lavalu so so majala tla in njegovo stališčo jc zelo omajano. — V času, 'ko so hoteli Francozi in Angleži razdeliti abcsinsko medvedjo kožo, so Abesinci izvojevali par sijajnih zmag. Na severu so prekoračili reko Takazo in ogrožajo tialijansko dcsno ikrilo. Zadnja poročila z bojišča so trdila, da so abesinske čete na severu blizu mesta Aksum in v okolici mcsta Makale. Abeslnski cesar se je podal na sevcrno bojišče, kav je znak, da so hočejo Abesinci rc~no lotiti napnda. Manjše uspehe so dosegli Abesinci tudi na jugu, kjer se Italijani niti ne upajo na spregled. V očiglccl takim u^pchom se je posta- vila celotna javnost na stran Abesincev in zaenkrat je propadel mirovni prodlog1, kakor sta ga bila skovala v Parizu Francoz Laval in odstopli angloški zunanji minis-er. Kaj pa Mussolini? Vsakdo bi priCakoval, da se bo Mussolini oklenil z obema rokania francoskoangleškega mirovaega načrta, a je baš nasprotno istina! Mussolini je v svojih govorih v ča«m, ko so mu pouujali Angleži in Franoozi polovico Abesinijc, ozmerjal prve s hinavci, Franciji pa je očital nehvaležnost. Ponašal se je, da bo Italija v boju za pravično stvar v Abesiniji tudi gospodarsko vzdržala. S svojim bahavim nastopom je zapravil Mussolini še ono trohico naklonjenosti pri sosedih, ikatero je užival kljub vojni z Abesinijo. Tudi v velikem faši^ti- čnem svetu ima Mussolini od dne do dne več nasprotnikov. Vll bodo poostrili sankcije napram Italiji? 12. december je bil določen kot začetek poostritve kazenskih odredb proti Italiji. V poostritev sankcij spada predvsem prepoved uvoza petroleja v Italijo. Ravno v času, ko bi bilo moralo razglasitl Diuštvo narodov zaporo petroleja, sta primmala francoski ministr*ki predsednik Laval in angleški zunanji mini&ter Hoare s ponesrečenim mirovnim načrtom. Glede poostritve sankcij je prišlo v Zenevi do zastoja, ker je bilo omajano stališče francoske in angleške vlade. Sedaj, fco je propadel omenjeni mirovni predlog, bo Anglija sigurno zahtevala izvedbo nadaljnih kazenskih odredb.