Politični ogled. Avstrijske dežele. Kmalu snidejo se delegacije. Pravoč je, da ho5ejo ogerski poslanci od vlade zvedeti, kaj bo z Bosno ali Hercegovino. — Državni zbor pri5ne delovati 18. apiila. — Salcburško namesfnijo hočejo združiti z Lineško, da se pencz pribrani. Jcdnako kaže razpustiti graško in tržaško nadsoduijo. Nemce lebko potegnejo k Dunajskej, za Slovence pa 8e ustanovi posebna v Ljubljani; veliko tisoč goldiuarjev bilo bi pribranjenib. — Neniski liberalci so piecej razdevani in tudi jibov ,,Scbulverein" ne dela 5udežev, akoravno njcgovi kričači poštenim a premalo opaznim Nemcem drzno v žepe segajo po denarjih za ,,Jndeževe gioše". V Gradci je od 90.000 prebivalcev še samo 600 pri društvu. Koroški župani podpisujejo proteste zoper dr. Vošnjaka. No, tudi ti kiičaei se bodo navolili, slovenski župani pa so bude graje vredni, da se dajo tako grdo zapeljevati. — V Ljubljani so v 3. razredu zmagali Slovenci sijajno : Horak je dobil 185, Zamik 182 iu Hribar 180 glasov, neničurji pa komaj 38, 36 in 33 glasekov. Dnes voli II. razred. — Ogerski listi pišejo nienje srdito zoper Ruse, pravijo, da avstro-ogerska država še ni dovolj močna za vojsko zoper Rusijo. Zoper nemško-pruski ,,Schulverein bilo je zopet mnogo sbodov, kder so zbrani protestirali zoper umešavanje tega društva v ogerske šolske zadeve. Hrvatske vlade duša in dcsna roka bana Pejačevi5a, baron Živkovic, naiuerava službovanje odložiti. Mnogo Hrvatov bo tega odstopa jako veselib. Železnica Sisek-DoberliDska je veudar enkrat odprta; dne 10. apiila za5eli so po njej reduo voziti. — Na Dunaj gre general Bauer za višjega vojaškega poveljnika, baron Filipovič pa se vrne v Prago nazaj. Vnanje države. Blizu 851etni knez Gor5akov je odložil službo ruskega kanclerja sam rad; miuister vnanjib zadev postal je plem. Giers, na Ruskem rojen Nemec. Pri Odesi so razjarjeni Rusi razdjali Judorn 30 kolib in 80 biš. — Turški sultan je začel vojakov kupi5iti na bolgarskej meji, Bolgari so vsled tega iznemirjeoi pa tudi druge evropske vlade, ker bi utegnila iz tega še vojska nastati. V Aziji med AiDieni |>restopa mnogo razkolnikov v katol. Cerkvo. Najve5 za ta uspeb storili so 55. oo. jezuiti. — Italijani bi radi kos Egiptovske dežele ob RudeSeni niorji dobili, toda Egip5ani jim ga ne pustijo iz dobra. Kardinal Jakob ni botel je odstopiti od tajništva iu vnanjih poslov pri katoliškej Cerkvi, toda papež so mu poslali bvalno pismo in nečejo tako izvrstnega moža pogrešati v velevažnej službi — Francoski rovar Gambetta nakupil je nad 20 5a8opisov, ki morajo vsi za njega delati in njegovo politiko hvaliti; Gambetta se laska Italijanom in vabi k zvezi zoper Nemce. — Nemski cesar Viljelm je zopet okreval. S papeženi se biž5as pogodi krualu in tako zadobi Nemčija zaželeni cerkveni mir. — Na Španjskem še pnntanje delavcev celo ni zatrto. — Angleži in Amerikanci se malo kregajo, ker Angleži irske vstase kaznjuje, 5eravno so atiieriški državljani. Vodja irskih zaveznikov, Parnell, sniel je toliko zapustiti je5o, da obiš5e sestro v Parizi, 5ije otrok je umrl. Po dokončanem obiskovanji niora se Painell zopet vrnoti v je5o!