470 itliznfca društva »Eiudski oder“ v zuezelt. tirstu modhi MIIIČSI SIM MU 1»] lili »MUZ! Po predavanjih Or. K, Rennerja, Dr, d. Danneheroa in L. Winarskeja; priredil Dr, Josip Ferfolja. Cena 20 vinarjev. Izdalo in založilo društvo »Ljudski ocler“ v Trstu Tiskal Dragotin Priora o v Kopru o o c o o o o Knjižnica društva „£jud$Ki oder" v Grstu : I. zvezek. = moderni politični razvoj. moderni gospodarski razvoj. Cilji socializma. Po predavanjih Dr. K. Rennerja, o o Dr. R. Danneberga in L. Winarskega priredil Dr. JOSIP FERFOLJA. Cena 20 vinarjev. Izdalo in založilo društvo ,,Ljudski oder" v Trstu. Tiskal Dragotin Priora v Kopru. 139470 Sodrugi! Organizacija nemško govorečih sodru- gov v Trstu je priredila dne 2., 8. in 17. marca t. 1. troje znanstvenih preda¬ vanj v »Delavskem domu« v Trstu. Kot predavatelji so prišli z Dunaja dr. Karl Renner, ki je govoril o »Modernem po¬ litičnem razvoju«, dr. Robert Danneberg, ki je govoril o »Modernem gospodarskem razvoju« in Leopold Vinarski, ki je raz¬ pravljal o »Ciljih socializma«. Ta preda¬ vanja so tako krasno vspela in tako splošno ugajala, da se je od mnogih strani izra¬ žala želja, da bi se jih izdalo tudi v slovenskem jeziku. Ustrezajoč tej želji je podpisano društvo naprosilo sodr. dr. Jo¬ sipa Ferfoljo, ki je drage volje priredil ona predavanja za slovenske sodruge. Sezite torej sodrugi pridno po tej knjižici in jo marljivo prebirajte. V marsičem Vas poduči in navduši za daljše boje. V TRSTU, meseca aprila 1910. Društvo „Ljudski oder“ v Trstu. Moderni politični rcizvoj i. Revolucija v 1.1848., njeni vzroki in posledice “ Ko so leta 1815. združene vojske evrop¬ skih vladarjev končno do dobra prema¬ gale Napoleona in zavzele Pariz, nastal je v Evropi mir, t. j. oni absolutistično- fevdalni mir, ki je vladal pred 1. r789. (prva francoska revolucija;. Zveza treh vladarjev tzv. sv. alijansa ruskega, av¬ strijskega in pruskega kralja je bdela nad tem mirom, njegov angelj varuh za celo Evropo pa je bil avstrijski kancler knez Metternich. V času tega mira je stopal gospodarski razvoj z velikanskimi koraki naprej. Prišli so v promet prvi stroji, moč pare se je začela umno izrabljati, zidale so se prve večje tovarne, gradile so se prve želez¬ nice, finančni kapital je ustvaril veliko industrijo in z njo industrijski proleta- rijat. Delavstvo se je grozovito izkori¬ ščalo ob pretiranem delavskem urniku (14 do 16 ur), zlorabljalo se je žene in 3 — otroke pri tovarniškem delu. A ne samo delavstvo, tudi malomeščanstvo, mali obrt¬ nik in rokodelec sta trpela po novem kapitalističnem razvoju. Vsled teh razmer se je porajala velika nezadovoljnost med evropskim ljudstvom in je zorela čim dalje bolj. Bilo je treba le povoda, da se je tleča iskra razpihnila v požar. Ta po¬ vod je dala slaba letina, ki je pritisnila 1. 1847. po celi srednji Evropi. V febru¬ arju naslednjega leta je izbruhnila revo¬ lucija v Parizu, v marcu na Dunaju. Pred njo so morali bežati oz. se poskriti zastop¬ niki absolutizma in fevdalizma. Revolucija v letu 1848. je imela torej svoje vzroke v kapitalističnem razvoju. Do tega časa so se namreč pod vplivom nastajajočega kapitalizma popolnoma raz¬ vili vsi stanovi oz. vsi razredi človeške družbe. Na eni strani imamo fevdalno gospodo t. j veliko duhovščino in plem¬ stvo, ki sta združena z absolutističnim prestolom in varujeta svoje koristi in ko¬ risti prestola, ki so ene in iste, istovetne nap ram koristim vsega ostalega ljudstva, meščanstva ali tretjega stanu, kakor ga je prva francoska revolucija imenovala. Toda ta tretji stan že davno ni enoten, razcepil se je po eni strani v velemeščan- ski (velekapitalistični) in malomeščanski razred, ki sta se zopet oba smatrala za celoto, buržoazijo, imajočo menda skupne nasprotujoče koristi proti zadnjemu go¬ spodarsko najniže stoječemu razredu prole¬ tariatu. Slednji se je 1. 1848. že zavedal — 4 — svojega razrednega stališča, francoski de¬ lavec je vihtel na barikadah 1. 1789. le francosko trobojnico, 1. 1848. pa poleg nje že tudi rdečo zastavo. V prvem veselju, ko je padel stari ab- solutistično-fevdalni zistem, ko je odpadlo tlačanstvo in desetine, ko se je proglasila politična svoboda, ko so stara gesla brat¬ stva in enakosti prevzela osvobojena srca — v tem prvem trenutku se je vele- in malomeščanstvo čutilo eno z delavstvom. Ali le malo časa je trajalo to bratstvo. Že nekoliko dnij po revoluciji se je me¬ ščanstvo v Parizu razdvojilo. Vele- in ma¬ lomeščanstvo je začutilo, da ima nasprotne interese od delvstva ter je začelo isto od sebe odbijati. S težavo je pariško delav¬ stvo doseglo dva zastopnika (Alberta in Louis Blanca) v narodnem zboru. (Progla¬ šena je bila medtem seveda republika). V tem sta ovadva takoj začela povdarjati gospodarsko-socijalne zahteve proletarijata. Otvorile so se narodne delavnice, v kojih so dobili brezposelni delavci dela in za¬ služka, v Luksemburgu pri Parizu se je otvoril zavod v proučevanje socijalnega vprašanja. Ali le malo tednov potem, in že najdemo združeno vse meščanstvo proti — delavstvu. Narodne delavnice se zapro in v mesecu juniju že je nad 10.000 de¬ lavcev poklala nastopivša meščanska re¬ akcija. Novi socijalni delavski razred je vse ostale prestrašil, da so se združili proti njemu. Zatajenje svobodomiselnih principov se je kmalu maščevalo na me- ščanstvu. Prvo je prišlo malomeščanstvo na vrsto, ki je bilo kmalu izključeno od zastopstva v narodnem zboru po vele- meščanih. A tudi to se je kmalu začutilo šibko, balo se je tudi maščevanja malo¬ meščanstva in delavstva, edino rešitev in oporo je vzvidelo v krepki vojski, zato se je podvrglo popolnoma generalu Napo¬ leonu (nečaku prvega Napoleona), ki se je kmalu na to 1. 1853. proglasil francos¬ kim cesarjem in uvedel zopet staro abso¬ lutistično vojaško vlado. Podobno usodo je imela revolucija na Dunaju in drugod, enaka znamenja pri njenem postanku in podobne posledice. Do 1. 1850. je bila po celi Evropi revolu¬ cija potlačena. Zapuščina iz te dobe nam je ostala v Marx -Engelsovem komunističnem mani¬ festu. Ko je i eolucija ugasnila, je Marx prvi spoznal, da so 1. 1848. socijalna pro- tivja igrala prvo vlogo, da so se borili različni razredi ne za kaka fantastična gesla, marveč za moč v državi. Mara je spoznal, da izvirajo vsi politični dogodki iz gospodarskih nasprotij. II. Meščanska ali buržoažijska doba A. Politična zmaga buržoazije (1848—1870) V tej dobi se je dovršila popolna poli¬ tična zmaga buržoazije. Po 1. 1848. bur- žoazija že ni bila več fevdalna; po eni strani so jo držali skupaj gospodarski in¬ teresi v nasprotju z interesi delavstva, po — 6 — drugi strani je buržoazija postavila v ospredje vse svoje politike narodnostno vprašanje. To vprašanje, vzbujeno po re¬ voluciji leta 1848., je prevzelo vsa srca kulturno sicer že dospelih a politično še ne združenih narodov. Ti so hoteli toraj predvsem politično združitev. Klasičen vzgled tega gibanja imamo na Nemškem in v Italiji. Italijanski politik Mazzini je bil prvi, kije tedaj formuliral narodno vprašanje. Na prvo mesto je postavil narodnostni prin¬ cip v nasprotju s dotedaj veljavnim prin¬ cipom absolutnega vladanja. Narod ne sme biti razkosan v različnih državah, pod različnimi vladarji, marveč bodi po¬ litično združen v eno celoto, po drugi strani bodi pa narod tudi popolnoma prost v izberi svojega vladarja. Te Maz¬ zinijeve ideje niso porodile le revolucije v mislih marveč tudi v dejanjih. Italijani so začeli boj za politično združitev, za Zjedinjeno Italijo Krasna Mazzinijeva ideja se je kmalu zlorabila. Lisjaški franaoski cesar Napo¬ leon III. je spoznal, da more prvi del narodnostne Mazzinijeve ideje t. j. geslo politične narodne edinosti le koristiti nje¬ govi absolutistični vladi. S tem geslom je lahko metal pesek v oči svojim Franco¬ zom, ki so bili itak že politično združeni v eno celoto. (Drugega dela Mazzinijeve narodnostne ideje o samoodločevanju na¬ roda se je seveda previdno izognil). Zato se je Napoleon III. »velikodušno« izrazil za Zjedinjeno Italijo in pomogel Italija¬ nom, ki so 1. 1859. pri Solferinu pobili Avstrijance. Napoleona III. sta prekosila državnika Bismarck na Nemškem in Cavour v Ita¬ liji. Ta dva sta izvedla politično ujedi- njenje Nemčije in Italije, ne radi nem¬ škega ali italijanskega ljudstva, ampak prvi radi pruskih koristij oz koristij prus¬ kega kralja, drugi pa v prospeh savojske kraljevske rodbine. Nekdanja meščanska demokracija, ki je 1. 1848. zapisala svo¬ bodo na svoj prapor, je podlegla temu narodnostno pobarvanemu cezarizmu (= sa¬ movlada kralja ali cesarja, oz. politika, ki ima pred očmi le kraljeve, cesarjeve koristi). V času tega boja med kraljem in me¬ ščanstvom je nastopila v letih 1861—1862 na Nemškem s ocijalna demokracija. Naj¬ imenitnejši njen agitator je bil Lassalle, za njim Schweitzer, oba na Pruskem. Lassalle je učil delavstvo delati lastno politiko, ne več kot privesek meščanstva. Zakteval je uvedbo splošne in enake vo¬ lilne pravice. Lassalle je imel prav, kajti kmalu je meščanstvo, kakor že omenjeno, vrglo pred kraljevsko močjo puško v ko¬ ruzo prepustivši delavstvo popolnoma njegovi usodi. Na Saškem je deloval Be¬ del, kojemu se je pridružil iz Pruskega pregnani Liebknecht. Bebel je učil delav¬ stvo spoznati resnico, da je meščanstvo raje podložno kralju, kot da bi šlo z de¬ lavstvom, vsled česar se mora delavstvo — 8 — združiti in zanašati se le na svojo lastno moč. Liebknecht se je pridružil splošnemu klicu po osvoboditvi in politični združitvi nemškega naroda, zahteval pa je isto¬ dobno rešitev delavskega stanu iz soci¬ alne bede. Liebknecht je seveda mislil z edinostjo nemškega naroda pošteno in je naravno obsojal vojno Prusije z Av¬ strijo 1. 1866., ki jo je imenoval bratovsko vojno in katastrofo za nemški narod. V boju za osvoboditev delavskega sta¬ nu je igrala lepo vlogo tudi delavska svetovna Internacij onala, ustanovljena po Marxu 1. 1864. Marx je spoznal, da se le v mednarodni združitvi delavcev vseh dežel in narodov delavstvo zamore rešiti mednarodnega delavskega sovražnika, ka¬ pitala. Ta Internacijonala je delavcem sicer moralno mnogo pomagala in me¬ ščanstvu nagnala veliko strahu, praktično se pa ni mogla zdržati radi pomanjkanja gmotnih sredstev 7 in tehničnih ovir pri vodstvu. Zato se je 1. 1876. razpustila. V tej dobi (t. j. v letih 1866—1870) je tudi staremu absolutizmu odklenkalo. Mo¬ ral je sam spoznati, da ne more brez ljudstva vladati, niti ne več proti njemu, zato mu je moral prepustiti delež poli¬ tične moči. V Avstviji se je to zgodilo po nesrečni vojni s Prusijo pri Kraljevem Gradcu 1. 1866. (uvedba ustave in konsti- tucijonalizma koj potem 1. 1867.) Fran¬ coskega absolutističnega cesarja Napole¬ ona III. je istotako upropastila nesrečna — 9 — vojna s Prusijo 1. 1870. — uvedla se je v Franciji republika. Ta republika je bila sicer meščanska in protidelavska, vendar je bil z njo star absolutizem strt za vedno. Značilno za protidelavsko mišljenje me¬ ščanstva je dejstvo, da je ono, ko je leta 1870. oblegala pruska vojska Pariz, in je delavstvo v splošni zmešnjavi prevzelo vlado (tzv. pariška komuna) ter junaško branilo rodno mesto, da se je meščanstvo raje podalo pruski vojski nego bi ostalo pod delavsko vlado. Na Nemškem pomenja politično zedi¬ njenje malih nemških državic v eno celoto (1871) z istočasno uvedbo splošne in enake volilne pravice za državni zbor tudi po¬ lom starega absolutističnega režima. Me¬ ščanstvo nastopi pod kraljevskim in jun- kerskim (= veleposestniškim) varuštvom vlado, delavstvo izide iz tega boja kot uporni premaganec. B) Zlati časi fauržoazije. 1870—1905) Z 1. 1870. začnejo za buržoazijo zlati časi. V 35 letni dobi zunanjega in noti anjega miru je buržoazija zamogla razviti svojo gospodarsko - politično moč do vrhunca. Meščansko parlamentarno življenje se je v tej dobi uživelo v narodno-militaristič- nih državah s kapitalističnimi uredbami. Ogenj nekdanje revolucije se zdi, da je pogasil popolnoma. V tem prvem času meščanske vsega- mogočnosti (1870—1885) nastopi tudi njena — 10 socijalna protirevolucija, to se pravi, meščanstvo uporabi vsa sredstva, da zatre delavsko, predvsem socijalnodemokratično gibanje. Na Nemškem, v Avstriji in na Francoskem začno preganjati delavske voditelje z veleizdajalskimi procesi, proti delavstvu se sklepajo izjemne postave. V duševnem oziru je opaziti protirevolucijo v okrepitvi klerikalizma, v gospodarskem oziru pa v carinski politiki (1879). Domači tovarnarji in producenti sploh dosežejo vsled svojega političnega vpliva pri vladi in zakonodaji svoje gospodarske koristi s tem, da se na tuje izdelke navali visoka carina, tako da zamorejo oni svoje izdel¬ ke poljubno visoko prodajati, ne da bi seveda delavske mezde za to razmerno povišali. Naraste draginja, ki tlači po¬ sebno delavstvo in malomeščanske sta¬ nove. Prvi, ki so se v tem času dvignili energično proti izsesavajočemu kapita¬ lizmu so bili malomeščanje in ne de¬ lavstvo. Povod za to je dala velika go¬ spodarska kriza iz leta 1873., ki je za¬ dela v prvi vrsti malomeščanstvo. Brez¬ vestni špekulanti so spravili tisoče in tisoče malomeščanskih družin v — mize- rijo. To nezadovoljnost malomeščanstva so porabili fevdalci in duhovščina, ki je za¬ čela organizovati malomeščanstvo proti nekrščanskemu internacijonalnemu kapi¬ talizmu pod zastavo tzv. » krščanskega « socializma. Druga skupina malomeščan¬ stva se je družila proti kapitalizmu pod — 11 — firmo narodnosti. »Mi moramo braniti nemškega človeka pred kapitalom« so klicali tu Schonererjanci; tam so Luegrovci pocl zastavo krščanstva in antisemitizma šli v boj zoper kapitalizem. Kakor eno, tako je tudi drugo geslo služilo le demagogiji voditeljev, vsled česar ni zamoglo v go¬ spodarskem oziru doseči zaželjenih vspe- liov, v političnem oziru pa sta vendar oni dve gesli prispeli k demokratizaciji Evrope. Takoj za malomeščanstvom se je dvig¬ nilo delavstvo. Delavski proletarijat v Nemčiji je vzbudil Internacionalo zopet k življenju, po spretnem vodstvu svojih izbornih duševnih voditeljev (Bebel, Lieb- knecht in drugi) seje notranje organiziral in okrepil. Napredujoč od zmage do zma¬ ge na volilnih bojiščih je prisilil vlado, da je odpravila izjemne postave proti de¬ lavstvu (1890). V tem času je padel tudi Bismarck, najhujši sovražnik delavstva sploh in soc. demokracije posebej. Nemški proletarijat je postal prvobo- ritelj in spodbuditelj vesoljnega proletari¬ ata. Ta vpliv se je posebno pokazal na Francosko, kjer vidimo vstajati drugo Internacijonalo (v Parizu 1. 1889.), ki je delavstvu določila 1. majnik kot delavski praznik. Še bolj blagodejno je vplivalo gibanje nemškega proletarijata na Avstrijsko, kjer je Dr. Viktor Adler stopil na čelo soc. demokratičnega delavstva. 12 — To tretje obdobje (1890—1905) je ka- rakterizirano po dveh prikaznih. Po eni strani vidimo naraščati moč socialne de¬ mokracije v vseh zapadoevropskih drža¬ vah in vstvarjati potom 'politično-volilnih bojev močne politične stranke, na drugi sliki pa vidimo kapitalizem ne le napre¬ dovati do omotične višine ampak tudi sto¬ pati istočasno potom kartelov in trustov v obrambno pozicijo nasproti konsumen- tom odnosno manjšim kapitalistom. Kar¬ telna veleprodukcija požira male podjet¬ nike in duši konsumente, ki morajo pla¬ čati cene, koje jim kartelisti diktirajo. Carinska politika, ki stoji pod vplivom kapitalistov, brani tujim cenim izdelkom z visokimi carinami črez mejo pod hi- nasko pretvezo, da je treba »varovati na- cijonalno delo«, in tako pridemo v Avstriji do raznik absurdnosti, da moramo n. pr. avstrijsko železo tu v Avstriji dražje pla¬ čati nego plačuje isto železo inozemec, ki mu ni treba plačevati visoke uvozne carine. To obdobje končuje skratka z vrenjem po celi Evropi. III. Nova revolucijska doba (od 1. 1905.) Z 1. 1905. je končala 35 letna mirovna doba, slede jej izbruhi počasno dozoreva¬ jočih in dolgo zatajevanih gospodarsko- socialnih in narodno političnih nasprotij. Vsi činitelji kapitalističnega gospodarskega — 13 — razvoja so se popolnoma raz\ ili. In baš ta kapitalistični zistem si je sam ustvaril tolika nasprotja, da so katastrofe neizo¬ gibne. Le poglejmo! Predvsem si je treba ogledati navidez¬ no protisloven pojav kapitalizma, t. j. njegov nacijonalistični zistem. Ta nacio¬ nalizem nima seveda nič skupnega z na¬ rodnostno idejo iz 1. 1848., ali kakor je že formuliral pozneje Mazzini, ali kakor jo razumemo mi socialisti. Ta kapitali¬ stični nacijonalizem hoče namreč gospo¬ dovati nad drugimi narodi, hoče jih go¬ spodarsko in politično zasužnjiti. Le en primer: nemško meščanstvo je bilo od 1. 1848—1870 navdušeno za Poljake, pozneje pa in do današnjega dne si nemška me¬ ščanska politika prizadeva z vsemi sred¬ stvi, ki jih ji daja na razpolago kapitali¬ zem, nasiloma raznaroditi poznanjske Po¬ ljake (Hakatizem). Kapitalizem je sam sebi namen, proiz¬ vaja do neskončnosti, kopiči bogastvo; na¬ predek moderne tehnične vede in njegova finančna moč mu to omogoča. Naravna zavora kapitalistični produkciji je trgi kupna sila domačih konsumentov. Ali tudi tu si kapitalizem pomaga, on izvaža svoje izdelke v druge države in kolonije. Eks- portna in kolonialna politika je torej tisti ventil kapitalizma, ki ga varuje, da ne poči vsled svoje prenapihnjenosti. Ve¬ likanska konkurenca med raznimi drža¬ vami je posledica te politike, ki zasleduje sicer izključno interese le kapitalističnih 14 slojev, a zahteva svoje največe žrtve od najširših plastij naroda, ki nimajo od te politike nobene koristi. Te žrtve obstojajo v krvnem in gmotnem davku, ki ga mora po pretežni večini odrajtovati delavno ljudstvo za militarizem. Neprestano do nepreglednosti napredujoče konkurenčno oboroževanje je tipični znak našega ka¬ pitalističnega časa. Za ljudske potrebe ni denarja, za militarizem pa ga je zmeraj dovolj. Saj tudi ni čuda, kapitalistična dr¬ žava, ki brani interese le svojih višjih 10000, mora te interese braniti z bajone- tami proti svojem lastnemu ljudstvu na znotraj, in s kanoni na zunaj proti vnanjim sovražnikoni-konkurentom. Boj za svetovni gospodarski trg, boj za svetovno vladar- stvo — impetijoMzem, je karakterističen za zgodovino modernih držav današnjih dnij. (Anglija, Združene države, Nemčija, Francija i. t. d.) Kolonialna politika pa je danes čisto dru¬ gačna kot je bila nekdaj. Preje se je s kolonijami le blago zamenjavalo, danes se uvaža v kolonije kapital. Moderna ko¬ lonialna politika gospodarski revolucijo- nira kolonije tako, da postanejo tudi ko¬ lonije kapitalistične. Posledice ne izosta¬ nejo: iz kolonij nastanejo kapitalistične države, ki imajo še to prednost pred Evropo, da imajo v sebi še vse mlade jtnoči, med tem ko je Evropa že izmoz¬ gana, kolonije nas z eno besedo potolčejo z našim lastnim orožjem. En primer: Ame¬ rika nas premaguje gospodarsko (železo, l?> - petrolej i. t. d.), Japonska pa je dala v zadnji ruskojaponski vojni stari Evropi takšen 'politično-militaristični odgovor, da ga gotovo nismo nikoli pričakovali. Preje smo mi izvažali v kolonije blago in dobivali od tam živež, sedaj nam ko¬ lonije že ne pošiljajo več toliko živeža, in nam ga bodo vedno manj (iz Amerike n. pr. bomo dobili le še malo žita več), ker ga bodo same zase porabile, — a za to nam kolonije pošiljajo svoje blago, ki je cenejše od našega. Posledica temu je zni¬ žanje delavske mezde pri nas, brezposel¬ nost, draginja. Pa še eno eno drugo sliko nam kaže kapitalistična in imperialistična koloni- jalna politika Evrope. Povsod tam, kjer je Evropa posegla v to politiko, povsod tam je izbruhnila vojna in revolucija. Že iz polpretekle dobe lahko štejemo sem špansko-amerikanske kolonijalne voj¬ ne, bursko vojno, in v zadnjem času rusko-japonsko vojno. Ta vojna je imela daljše posledice: predvsem notranjo rusko revolucijo, ki si je izsilila svoj prvi par¬ lament, takoj za njo imamo revolucijo v Perziji in na Turškem z istim efektom, potem revolucijsko gibanje na Balkanu, maroško vstajo i. t. d. Tudi v dosedaj okosteneli, navidezno flegmatični angleški imperialistični državi vre. Med 300 miljonskim indijskim naro¬ dom, ki ga angleški imperijalizem še tišči k tlom, se pripravlja gibanje, ki bo otreslo celi svet. Bati se je že v doglednem — 16 — času indijske vstaje, ki je sicer neizogibna. Za Indijci vstanejejo še drugi nezgodo¬ vinski narodi, dvigne se celi Orijent — evropska kolonialna politika doživi ža¬ losten poraz. Posledica temu bodo no¬ tranja kriza, draginja in vedno veča go¬ spodarska in socialna beda ljudstva. In v bivših kolonijah se dovrši isti proces, le še veliko prej kot v Evropi, saj je znano, da kolonije veliko hitreje živijo in rastejo nego Evropa. Tudi med koloni¬ jami zadivjajo boji, vstaje, revolucije. In dalje, ali bodo ti boji trajali do ne¬ skončnosti? Ne, pomirili se bodo, ker se bodo morali pomiriti. Od kapitalističnega družabnega reda izkoriščano in zlorab¬ ljeno delavno ljudstvo si isvojuje svojo politično in socialno svobodo. In to svo¬ bodo bo en narod privoščil drugemu, ker bo spoznal, da je le v svobodi vseh za¬ jamčen skupen interes, sreča in blago¬ stanje vseh narodov. Ne bo več tlačenih in tlačiteljev, marveč le zveza prostih, svobodnih narodov. Človeštvo bo spoznalo, da zamore poiskati svojo zadnjo in edino rešitev v svobodi in enakosti, v splošnem pobratimstvu vseh narodov. — 17 — Moderni gospodarski razvoj i. Gospodarske razmere v predmarčni dobi. Današnji kapitalistični gospodarski red je razmeroma še jako mlad. V predmar¬ čni dobi t. j. pred 1. 1848. ni še dovolj razvit. Na deželi smo imeli na eni strani kmeta-tlačana, na drugi strani gospodarja- plemiča, v mestih je v obrti prevladalo rokodelstvo. Podjetnikov v našem moder¬ nem smisln je bilo prav malo. Še-le v zadnjih desetletjih je nastal oni velikan¬ ski razkol, ki je razdelil človeštvo v dva tabora, v posedujoče in neposedujoče. Zasledujoč zgodovino gospodarskega razvoja v predmarčni dobi se moramo ustaviti pri onem zgodovinskem mejniku, ki je provzročil cel preobrat v tedanjem gospodarstvu. Ta mejnik je postaviti v dobo 14—16 stoletja. Pred tem časom smo imeli na deželi to le sliko: kmet je garal in tlačanil za graščaka, a ni mu bilo še tako hudo, ker je njegovo izkoriščanje imelo svojo mero v — želodcu grašča- '18 — hovem. To se pravi, graščak je izžel iz kmeta pač le toliko žita, sadja, vina in sploh pridelkov, kolikor jih je zamogel s svojo družino povžiti. Kar je bilo več, je ostalo kmetu. V mestih pa je bilo po¬ sebno življenje. Prevladalo je rokodelstvo, ki je bilo vse organizirano v cehih. Ti cehi so določali mero izvajanja posamez¬ nih izdelkov in prodajo istih izključivši na ta način nadprodukcijo in konkurenco. (V našem modernem smislu.) Uradi so te cehe seveda v vsem podpirali. Živila so si prvotno meščani sami nabavljali, ker so bili istočasno tudi sami kmetje in so imeli v mestih svoja polja, pozneje so do¬ bivali živila iz najbližje okolice. Vsled omenjenega gospodarskega preobrata, po¬ vzročenega po razvoju trgovine, se je pa izpremenilo to razmerje meščana do kmeta. Mesta so naraščala, in meščani so morali živila iskati pri kmetu. Prvi de¬ nar, hi ga je hmet prejel, je bil za-nj poguba. Kajti graščak, ki preje ni vedel kaj početi s živili, se je sedaj, ko so ista dobila denarno vrednost, znal vse drugače okoristiti s svojim gospodovalnim stali¬ ščem nad kmetom. Predvsem je začel po- vdariati in uveljavljati svojo laastnmsho pravico do vse zemlje. Kmetom, se je tr¬ dilo, gre le užitek od gosposke zemlje, in še ta užitek si morajo odkupiti z dav¬ ščinami v pridelkih in osebnih službah, s tlako. Graščak je pustil kmetu seveda le naj slabše polje, sam si je lepo zaokrožil najboljšo zemljo. V podporo svoje »pra- 19 — vice« se je graščak skliceval tudi na rimsko 'pravo, ki se je tačas začelo uve¬ ljavljati po naših in nemških deželah. To »pravo« — je kajpak dalo prav graščaku in ne kmetu. Državna oblat, seje končno Obrnila tudi proti kmetu, in tako je ostal sam v svojem obupnem boju proti graš¬ čaku; kmetske revolucije ali kmetski punti iz te dobe so končali s porazom kmeta in zmago graščaka. In v tem kmečkem tlačanu, ki mu je gosposka roka ur opala zemljo, imetje in osebno svobodo, v njem imamo prvi zarodek modernega prole¬ tariata. Ako hočemo z druge strani zaslediti prve kapitaliste, ne najdemo jih med ro¬ kodelci, ki so si z lastnim pridom neko¬ liko opomogli, ali ki so tudi obogateli, marveč jih "ob im o med bogatimi trgovci ko j m srednjega in začetkom novega veka. Kako je do tega prišlo ? S križarskimi vojnami od 11. ali 12. stoletja dalje se je Zapadu odprl Orijent z vsemi svojimi zakladnicami kulture in narave. Benečanske ladije, ki so preva¬ žale križarje v Palestino, so se vračale polne orijentalskih produktov, ponajveč luksurijoznih izdelkov. Od Benetk se je trgovina širila črez Alpe v Nemčijo. V 15. stol. se je ta trgovski tok zajezil s prihodom Turkov v Evropo. Za to je bila trgovina p; .siljena poiskati si drugih po¬ tov, in res, našla se je pot v Indijo okoli Afrike in odkril se je nov svet —- Ame¬ rika. Iz adrijanskega in sredozemnega — 20 — morja se je glavni tok trgovine preselil v atlantiški ocean, na mesto Btnetk je stopila Lizbona. Sicer pa je treba tu takoj pripomniti, da to, kar so delali Benečani, Genove- žani in za njimi Španci, Portugalci in drugi, ni bila nobena trgovina, marveč rop in goljufija. Portugalci so n. pr. »tr¬ govali« z velikanskimi profiti, do 2000% (dva tisoč od sto). Kako so ropali in mo¬ rili Španci v Ameriki, o tem nam pripo¬ veduje zgodovina strašne zgodbe. Grozo¬ vita pohlepnost po denarju in zlatu je prevzela Evropo. Ko je n. pr. Franc Piz- zarro podjarmil državo Heru, odnesel je ves zlati prestolni kinč v vrednosti kakih 100 milijonov kron. To zlato se je na Španskem prelilo v cek ne. In znana an¬ gleška kraljica Elizabeta je nastavljala roparske ladije, da so prežale na trgovske ladije vračajoče se iz Indije in Amerike. Španci so pogubili v Ameriki cele ro¬ dove. Pr^j prosti in svobodni, so ti rodovi morali delati Špancem kot sužnji, kot črna živina. Nevajeni nečloveškemu delu so ti ljudje poginjaii na sto tisoče. Brihtni do¬ minikanski menih Las Casas je temu zlu odpomogel in ga nadomestil z drugim: pripeljal je krepke črne sužnje iz Afrike, da so delali v amerikanskih rudnikih in plantažih namesto šibkejših Indijancev. S polno pravioo pravi tedaj Marx, da se je prvi kapital rodil iz blata in krvi, slepo in brezobzirno izkoriščanje, goljufija, ropanje, suženjstvo, to so bili — 21 — činitelji, ki so stali ob zibelki kapitala. — Toda prvi kapital se ni takoj izkoristil, kakor se n. pr. izkorišča dandanašnji, Ljudje niso vedeli prav za prav, kaj z njim početi. Niso ga še znali, niti ga še niso mogli produktivno naložiti t. j. tako, da bi kapital rodil zopet drugi kapital. Zato pa vidimo, kako se po čudni ironiji usode iz onega s krvjo in blatom oškrop¬ ljenega kapitala oživlja hrepenenje po he- lensko-rimski lepoti, mi vidimo, kako se s tem kapitalom ustvarjajo čarokrasne tvorbe renesančne umetnosti, mi vidimo, kako se baš v tej dobi slikajo najkrasnejše slike, ustvarjajo umetniški kipi in postav¬ ljajo imenitni spomeniki, kako' se gradijo bajne palače in cerkve, — vse to, kar nam še danes priča o nekdanji slavi in moči renesančne dobe.... Kapital se je produktivno, industrialno izkoristil še-le tedaj, ko se je prelomil stari čekovni red. Storila je to država oz. posamezni knezi in vladarji, ki so potrebovali denarja od bogatih meščanov- kapitalistov. Ti so denar dali, a zanj so dobili razne svoboščine in predpravice, ki so jih na škodo cehom uveljavili » 'trgovini in obrti tako vspešno, da so oni denar, ki so ga dali knezu, dobili nazaj z obrestmi vred. Ti bogati meščanje so bili z eno besedo resnični gospodarji po¬ litične situacije, četudi je na zunaj nasto- stopalo plemstvo s knezi na čelu kot pred- stavitelj politične moči. Zanimiv dogodek nam v tem pogledu pripoveduje zgodovina. 22 — Karl V. ne bi bil nikdar zasedel 1. 1519. nemškega cesarskega prestola, da mu ni bil pogodil bogati trgovec J.tkob Fugger iz Avgsburga, tzv. Rotschild XVI. sto¬ letja, 100.000 cekinov, s kojimi so se dali podkupiti volilni knezi. Obrt se je bila žo zdavno otresla starih ozkih mej, ko se je doma izdelovalo in tudi doma porabilo, naredila je tudi že davno korak naprej k rokodelcu, ki je izdeloval za trg in pristopala še k daljši, popolnejši obliki izdelovanja, k manufak¬ turi. Pod to obliko se razume ono obrt, kjer en podjetnik zaposluje večje število delavcev, rokodelcev, ki izdelujejo sicer doma t. j. izven podjetnikovega bivališča ali delavnice, a ne za se, ampak na pod¬ jetnikov račun. Ti delavci izdelujejo ali iz svojih surovin in s svojim orodjem ali pa s podjetnikovim orodjem in surovinami, oddajajo že gotov izdelek podjetniku tako, da je le ta le trgovec, ali pa oddajajo še ne popolnoma izgotovljene izdelke podjet¬ niku, ki jih v lastnih delavnicah spopolni in nato, kot trgovec in obrtnik v eni osebi, izroči daljnemu prometu. Pri tej manufakturni obliki obrti je bogati pod¬ jetnik izkoriščal do krvi posebno kmečke delavce, ki so mu vsled svojo gospodar¬ ske in duševne zaostalosti delali pač za vsako ceno. Toda še nismo dospeli h modernemu kapitalizmu. O tem zamoremo govoriti še le tedaj, ko si je podjetnik zgradil svojo tcornico, ko je torej v lastnem — 23 — obrtovališču zaposlil večje število delavcev, ki so pod njegovim neposrednim vod¬ stvom in nadzorstvom potom delitve in specijaMzacije dela začeli hitreje in ra¬ cionalnejše ustvarjati nove izdelke, in ko je slednjič podjetnik uvedel v tvornico prvi stroj, s kojim je še le zamogel pro¬ izvajati posamezne izdelke v velikih množinah. Toornično delo s pomočjo stroja je torej zrevolucijoniralo obrt in z njo celo gospodursko-socialno življenje človeka. Stroj se je uveljavil ne le v tvornici ampak tudi v prometu. Voznik se je umaknil železni cesti, jadrnica parniku, trgovina po suhem in po morju je naenkrat razmahnila mogočna krila po celem svetu. Slika gospodarskih razmer o predmarčni dobi ne bi bila cela, ako ne bi pogledali kaj se je v teku razvoja modernega ka¬ pitalizma zgodilo s kmečkim ljudstvom. Podaništvo in tla' a, ki sta kmeta osebno in gospodarsko zasužnjila graščaku, se nista dala več vzdrževati. Koncem 18. in početkom 19. stoletja, do 1. 1848. in s tem letom, se je rešilo veliko socijalno vprašanje kmečkega stanu v trojni smeri : osebni, gospodarski in politični. Novodobni tehnični preobrat v polje¬ delstvu, ki je nujno zahteval svobodnega kmetovalca, razširjanje fiziokratičnega nauka, ki je baš poljedelstvu pripisoval edino produktivno sposobnost med vsemi proizvajalnimi načini, prosvetljenost dobe in proglašen je človeških pravic — vse — 24 — to se ni moglo več strinjati s suženjstvom kmečkega stanu. Predvsem se je kmetu s zrušenjem podaništva dala osebna svo¬ boda. Nato sta se odpravila tlaka in desetina, ki ji je kmet moral odrajtovati graščaku, užitne pravice do zemlje so se izpremenile v pravo lastnino, ki se je oprostilo starih realnih bremen, sodna in policijska oblast graščakova nad kmetom se je zrušila in kmetu so se podelile politične in dr¬ žavljanske pravice. II. Velikanski preobrat provzročen po kapita¬ lističnem razvoju. Prva beseda, ki jo je stroj izgovoril izgvoril je bila ta, da je vpregel v tvor- niško dele zenske in otroke. S tehnič¬ nim napredkom, povzročenim po novoiz- umljenih strojih, je postal kapitalistu velik odstotek izučenega delavstva odveč. To delo je mehanično začel opravljati stroj, pomožne delavske moči je kapitalizem dobil v ženskih in otroških delavcih, ki so mu seveda veliko ceneje delali od izvežbanih moških delavcev. Nujna po¬ sledica ni izostala: na eni strani brez¬ poselnost in iz nje izvirajoča socialna beda, na drugi strani splošna degene¬ racija prebivalstva vsled zlorabljenja ženskih in otroških močij (od 10 — 18 ur na dan dela). Na Nemškem je n. pr. od 1895 do 1907. poskočilo žensko in otroško delo v tvornicah za 50°/ 0 > nad tem ko moško le za 2O 0 / o . Tudi na deželi je se¬ veda kapitalizem povzročil veliko revo¬ lucijo. En primer iz Nemčije, ki se je tako hitro industrializirala: v letih 1882 do 1907. je padlo kmečko prebivalstvo relativno od 42% na 28 2 / 3 % in tudi ab¬ solutno od 19'2 milijonov na 17 - 6 milijo¬ nov. Ta prikazen ne pomenja nič drugega, nego da se je s kmečkim prebivalstvom pomnožilo število industrialnih delavcev Sedanje kapitalistično proizvajanje je uničilo bivši srednji stan rokodelstva: velika obrt je malo požrla. Poskusi za rešitev tega srednjega stanu se niso ob¬ nesli nikjer in tudi ne v Avstriji, kjer vlada najbolj nazadnjaška obrtna politika. Rokodelec izginja ali postaja odvisen od kapitala. Rokodelec ne dela danes več za-se, marveč za podjetnika. Kjer še dela samostojno, ne proizvaja več novih izdel¬ kov, on jih le popravlja, reparira (n. pr. urar). Iz bivšega samostojnega rokodelca je postal torej delavec, in sicer dela on doma, na račun ali pa najmanj v gospo¬ darski odvisnosti od kapitalista, oziroma naravnost v podjetnikovem obrtovališču v direktni njegovi službi. Namestu starega srednjega stanu ro¬ kodelcev je ustvaril kapitalizem en nov srednji stan. Kapitalistični podjetnik po¬ trebuje namreč pri tehničnem in admini¬ strativnem vodstvu svojega podjetja in pri dovajanju svojih izdelkov k odjemal¬ cem oz. konsumentom vse polno izvežba- nih in inteligentnih pomagačev. Kakor je od priprostejšega delavca ukupil nje¬ gove roko ali fizično moč, tako ukupuje od inteligentnega delavca njegovo glavo, duševno moč in ga kliče na razliko od ročnega delavca za — uradnika. V bistvu pa ni nobene razlike med tema dvema, oba sta enako podložna kapitalizmu, oba sta delavca. Tudi kmečkemu ljudstvu se ne godi mnogo bolje kot rokodelcu. Splošne po¬ sledice kapitalizma je čuti tudi pri kmeč¬ kem stanu. Tudi kmet že hlapčuje kapi¬ talu, ker ne more izhajati pod bremeni, ki ga teže. Dolgovi, davščine in draginja povzročuje izseljevanje in proletarizacijo kmeta. Razvoj modernega kapitalizma je sploh preobrazil celi svet. Ljudje so si postali mnogo bližji nego so bili nekdaj. Sedaj je že celi svet preprežen z najrazličnej¬ šimi komunikacijskimi sredstvi — želez¬ nica, telefon, telegraf in brzopnrnik kraj¬ šajo razdalje med ljudmi. Smeli člove¬ ški duh ne miruje nikdar in že danes pomišlja na komunikacijo po — zraku. Pred 30 leti je francoski pisatelj Julius Verne (izg. Žil. Vern) napisal fantastičen poto¬ pis, kjer je njegov junak prišel v 80 dneh okoli zemlje. Ljudje so se pisatelju smejali, danes je oni smeli sen pisate¬ ljev resnica že prekosila, kajti mi rabimo danes za pot okoli zemlje le 62 dni. Svetovni trnov. promet znaša sedaj na leto približno 100.000 milijonov kron, od tega — 27 odpade na prekmorsko trgovino 4/5 in le na angleško 48°/ 0 - L. 1864. se je usta¬ novila svetovna poštna zveza in je eno leto potem razposlala 99‘/ 2 milijonov pi¬ sem, 1. 1907 jih je odposlala že 970 mili¬ jonov. Ta velikanski razmah kapitalizma je delavstvu prinesel dvoje: pomnožil je njegovo število in poslabšal njegov go¬ spodarski položaj. III. Prikazni kapitalističnega razvoja. Učinki kapitalizma so se nujno po¬ javili pri kapitalistih samih. Kakor je ka- pitalist-tovarnar uničil malega obrtnika- rokodelca, tako oničuje veliki kapitalist malega, veliki podjetnik malega podjet¬ nika, obrtna svohoda mu pač dovoljuje popolnoma svobodno konkurenco. Namen kapitalističnega podjetnika ni ta, da bi proizvajal toliko, kolikor je v danem trenotku potrebno , marveč njega vodi edini namen: doseči iz podjetja ko¬ likor največ možni dobiček. Pri današ¬ njem kapitalističnem proizvajalnem redu namreč ni nobene moči, nobene inštance,. ki bi urejevala oz. določevala mejo pro¬ izvajanja. Vsakdo lahko proizvaja kakr¬ šenkoli izdelek in kolikor mu je drago, in tako se ta struna napenja, dokler ne poči t. j. dokler ni več mogoče dobiti kupca za nagrmadeno blago. Ta nadpro- dukcija povzroči vselej gospodarsko krizo > — 28 — ■Od 1. 1826. se te krize v Evropi vedno ponavljajo. Ta kriza pomenja brezposel¬ nost in socijalno bedo delavstva in več¬ krat gospodarski polom podjetnikov sa¬ mih. Da se izognejo tistim krizam, skušajo podjetniki oddati svoje blago tujim, ne¬ kulturnim deželam kolonijam. — Toda kolonije ne dobijo od nas le blaga za porabo, ampak tudi kapital za lastno produkcijo. Na ta način postanejo kolo¬ nije našemu kapitalizmu konkurentinje, in on si mora poiskati zopet novih torišč. Ali do neskončnosti se kapitalzem ne more raztegniti; pride čas, ko se sve¬ tovni trg ne bo mogel več razširiti, in tedaj je bankrot kapitalističnega gospo¬ darskega reda neizogiben, ako ne bo poginil že preje, nego doseže zadnjo postajo. IV. Kapitalizem na vrhuncu svoje moči. Kapitalizem skuša na vse mogoče na¬ čine uiti nevarnim posledicam nadp>o- dukcije in svobodne konkurence. Pred¬ vsem skuša kapital in podjetja združiti na eno točko, jih koncentrirati, za to vstvarja velepodjetja v obliki akcij¬ skih družb. Še drugi činitelj, ki pride kapitalizmu na pomoč, so posojilnice in banke. Te so, prav za prav posredoval¬ nice za delovanja kapitala. Koncentracija kapitala pa še ni dovolj za preprečenje konkurence. Kajti še — 29 — vedno si stoje potjetniki vsak s svojim posebnim profitom sovražno nasproti. Ali kmalu spoznajo tudi podjetniki svoje skupne koristi. Za to se tudi oni organi¬ zirajo. Prva stopinja te organizacije so dogovori ali sporazumljenja za ceno iz delkov, druga karteli, tretja trusti. Pri navadnih dogovorih za enotno ceno izdelkov se podjetniki v časih eden dru¬ gega opeharijo. Ako se kteremu zazdi, da doseže za-se v danem trenotku večji dobiček, če prekrši dogovor in zniža ceno izdelku, tedaj se dotični podjetnik ne briga za dogovor (ker tudi ni nobene oblasti, da bi ga v to prisilila) in stori, kar se njemu prav zdi. Da se tako »ka¬ pitalistično krumirstvo« prepreči, se ka¬ pitalisti še tesneje združijo med seboj. Te združitve so karteli. Pri kartelih že ne razpolaga posamezni podjetnik prosto niti s prodajo niti z pro¬ izvajanjem izdelkov. To delo opravlja skupna podjetniška pisarna, v koji sedi izvoljeni podjetniški odbor. Ta pisarna sama prodaja za vse združene podjetnike, sama določa cene izdelkom, njej in ne več posameznim podjetnikom morajo odjemalci naslavljati svoja naročila. Ta podjetniška pisarna tudi določa, koliko in katere izdelke mora in sme vsak podjet¬ nik proizvajati. Ako se pokaže potreba v svrho zvišanja cen n. pr. ali v pre- prečenje nadprodukcije, tedaj se zniža tudi produkcija razmerno pri vsakem podjetniku. Tako sta n. pr. v letih 1908 — 30 — in 1909. kartela za bombaž in juto zni¬ žala pri svojih podjetjih produkcijo za 16°/ 0 , na ta način, da so ta podjetja po en dan vsakega tedna z delom mirovala. Steklarski kartel je že večkrat svoje to¬ varne za celi mesec zaprl. Kjer zasebni podjetniki ne morejo sami preprečiti nadprodukcije in znižanja cen, tu jim priskoči kapitalistična država v pomoč. Do kakih absurdnosti se tu pride, nam kaže slučaj, ki se je pripetil nedav¬ no v brazilijanski državi Sao Paolo. Ta država oskrbuje sploh 50 do 60% vse ka- vine produkcije na svetu. Ker so bile zadnji čas ugodne letine za kavo in se je je več pridelalo, kot jo je bilo mogoče prodati, je cena kave močno padla. S tem so prišli v škodo posestniKi kavinih plan taž, kjer se, kakor je splošno znano, ravna z delavci kakor s sužnji. In tem krvni¬ kom je priskočila država na pomoč. Iz¬ posodila si je pri amerikanskih, angleških, fransoskih in nemških bankah denarja, in je pokupila od posestnikov 8 milijonov Žakljev kave za 400 milijonov kron. To kavo drži sedaj v'ada v skladiščih toliko časa, dokler se cena kave zopet ne poviša. Če se pa to ne zgodi v kratkem času, tedaj bo prisiljena država to kavo sežgati, ako bo hotela imeti s svojo operacijo uspeha. Tej lumpariji se pravi v učenem kapita¬ lističnem svetu — valorizacija kave. Kartelirana podjetja se ne obotavljajo tudi zadržati tehnični napredek, ako je to njim v korist. Tako je n. pr. pred ne- kaj leti mednarodni kartel za izdelovanje steklenic preprečil tehnični preobrat te obrti. Z iznajdbo Owenovega stroja bi se steklenice lahko izdelovale veliko lažje in hitreje, t. j. čisto mehaničnim potom. S tem bi pa dosedanja podjetja trpela ve¬ likansko škodo. Da se to prepreči, je kar¬ tel raje sam uknpil patent na tisti stroj za 12 milijonov mark in zadržuje sedaj izkoriščanje nove iznajdbe. Vrhunec kapitalistične organizacije pa so trusti. Pri trustih že nimamo več niti posameznih podjetij, ta so že skupna last¬ nina kapitalistov, akcijonisti enega pod¬ jetja so ob enem akcijonisti drugega, ek¬ sistira prav za prav le eno samo veli¬ kansko velepodjetje. Ciin bolj je ktera država industrijalna, tem lažje se razvija popisana kapitali¬ stična organizacija. Tudi v Avstriji imamo že mogočne kartele, izmed kojih se je železarski že skoro povspel do trusta. Kapitalisti se pa ne zadovoljijo samo s svojo organizacijo, to bi jim bilo premalo. Njihov vpliv na zakonodajo je tako mo¬ čan, da se potom visoke carine prepreči uvoz tujih izdelkov v državo. In sedaj so kapitalisti gospodarji situacije. Oni so proizvajatelji (monopolisti) kakega izdelka In diktirajo odjemalcem lahko poljubne cene. Le en primer naj služi v pojasnilo: Pred par leti (1908) je dunajska občina rabila železne cevi za napravo novega vodovoda. Dobila je dve ponudbi, eno od avstrijskega, drugo od francoskega žele- — 32 — zarskega kartela. Za francosko blago bi se moralo plačati na državni meji carine 1.950.000 kron, voznina bi pa bila stala 20.000 kron. Vkljub temu je bila fran¬ coska ponudba le za 700.000 K višja od avstrijske. Ako bi torej ne bilo carine, bi dunajska občina prihranila 1,230,00 kron. Tako pa je šla ta svota v blagajno av¬ strijskega železarskega kartela kot čisti ekstraprofit njegove podjetniške organiza¬ cije in kapitalistične carinske politike. Podobno vlogo kakor v industriji ka¬ pitalisti, igrajo v poljedelstvu veleposest¬ niki ali veleagrarci. S pomočjo svojih organizacij in carinske poiitike, ki brani prihod cenili živil iz tujih držav, le še poostrujejo internacijonalne vzroke obsto¬ ječe draginje. Beda in pomanjkanje de¬ lavnega ljudstva je njihov dobiček Za to so ljudstvu ravnotaki sovražniki kot kapi¬ talistični tovarnarji. Rekli smo, da so banke nekake posre dovalnice za delo kapitalizma. In res , banke so tiste zakladnice, iz kojih črpa kapitalistično podjetništvo svoje moči. Zft to pa dobe banke odločilni vpliv na kapi talistično gospodarsko gibanje. Samo štiri dunajske banke imajo tak odločilni vpliv po celi Avstriji, to so Union, Landerbanka, dunajsko bančno društvo in kreditni zavod. Lansko leto so imele te banke 2423 milijonov kron prometa, 73‘/ 2 mi¬ lijonov bruto- in 417 10 milijonov čistega dobička. S temi denarci se da že nekaj napraviti! Kako se kapital koncentrira, vidimo dolje pri naslednjih vzgledih: Po statističnih podatkih iz 1. 1902. je le 451 podjetnikov v Avstriji imelo vposlenih 889 000 industrijskih delavcev t. j.*/ 4 vseh avstrijskih. Od teh 451 podjetnikov je 113 ob enem posedovalo 2‘/ 2 milijona ha. zemlje t. j. l / lt del vsega avstrijskega ozemlja. Na Nemškem je imelo pred kratkim le 214 bank 611 milijonov mark čistega do¬ bička. 9 berlinskih bank razpolaga s pre¬ moženjem 10.605 milijonov mark. V Ameriki, v tej kapitalistični državi prve vrste je koncentracija kapitala naj¬ bolj razvidna. V Združenih državah znaša vrednost vseh železnic 18 miljard dolar¬ jev. 82% teh železnic je lastnina 93 ka¬ pitalistov. Amerikanski kapitalisti, ki tvo¬ rijo po številu le l°/ 0 vsega prebivalstva, so posedovali 1. 1854. tudi 1% narodnega premoženja, 1. 1890. pa že 56% in 1. 1900. pa že 9O°/ 0 vsega narodnega imetja. Samo Rockeffeller razpolaga z 1 / 40 vsega ame- rikanskega premoženja. Na teh vzgledih vidimo jasno, kako se v rokah čimdalje manjšega števila ljudij koncentrira kapital, kako ovladuje nekaj bančnih kapitalistov in bančnih ravnate¬ ljev gospodarsko življenje celih narodov. v. Nujni prehod k socializmu. Podlaga kapitalističnega gospodarskega reda je zasebna lastnina proizvajalnih sredstev. Lastnina teh sredstev, ki je pr¬ votno usposabljala lastnika, da si je z njihovo pomočjo sam prislužil svoj kruh, je postala sedaj sredstvo za izkoriščanje drugih. Nasprotje med posedujočimi in neposedujočimi se čim dalje bolj po- o st ruj e. Edino mogoča rešitev je socializem t. j. družba sama se polasti proizvajalnih sredstev in namesto bančnih direktorjev postavi zastopnike delavnega ljudstva, da bodo vrejevali produkcijo in celo go¬ spodarsko življenje. Kapitalizem je ustvaril sam gospo¬ darske predpogoje za socializem. Od kapitalistov podružabljena proizvajalna sredstva so godna, da jih družba razlasti. »Kapitalistični monopol postane veriga za umno produkcijo, ki je z njim vzcve¬ tela. Centralizacija proizvajalnih sred¬ stev in podružabljenje dela dosežeta eno točko, ko postaneta neznosna s svojo ka¬ pitalistično skorjo. Ta mora počiti. Ura kapitalističnega zasebnega lastništva je odbila. Razlaščevalci bodo razlaščeni «. M arx in Engels sta povedala te besede že pred 62 leti v »komunističnem ma¬ nifestu «. Pokazala sta delavstvu pravo pot. Socialna demokracija kot zastop- — 35 — ničai delavstva tudi razume svojo nalogo ter organizira razredni boj za uresni¬ čenje socijalističnega cilja. Cilji socializma. i. Razredni boj. Kakor smo videli, stremita politični in gospodarski razvoj k enemu cilju, k so- cijalizmu, oba skleneta svojo pot z zmago socializma. Ta zmaga se pa doseže edino potom razrednega boja. Kaj je razredni boj? Nasprotniki socijalne demokracije ji očitajo, da je ona tista, ki je iznašla in povzročila razredni boj. To očitanje izvira ali iz zlobnosti ali pa iz nepoznanja zgo¬ dovinskega razvoja. Razredni boji so tako stari kakor civilizirana človeška družba. Narod, ljudstvo, to sti gesli, o kojili se misli, da imajo njuni pripadniki vsi po¬ polnoma enake interese. In vendar temu ni tako. Kakor opažamo, da so nekoji in¬ teresi pripadnikov enega in istega naroda med seboj popolnoma različni, tako vi¬ dimo, da imajo nekoje skupine iz pripad¬ nikov različnih narodov vsled posebnih skupnih znakov tudi popolnoma enake interese. Le poglejmo na enem vzgledu: — 36 — Delodajalci (podjetniki, kapitalisti) in delojemalci (delavci), — četudi pripadniki enega naroda, — imajo med seboj na¬ sprotne interese, med tem ko imajo vsi delodajalci na eni strani, — četudi pripa¬ dajo različnim narodom, različnim veram ali plemenom — ravno iste znake na sebi in popolnoma iste interese. In kteri so ti enaki oziroma različni znaki in interesi delodajalcev na eni in delojemalcev na drugi strani'? 1. ) Pri delodajalcih vseh narodov vi¬ dimo, da ali sploh ne delajo, ali pa de¬ lajo normalno, v plačilo pa ne dobe samo njihovemu delu primernega normalnega deleža, marveč veliko veči delež ; to pa za to, ker so ob enem lastniki proizva¬ jalnih sredstev (tovarne, delavnice, strojev, orodja, surovin, oz. zemljišča, živine i. t. d.) in proizvedenih izdelkov. 2 . ) Delojemalci (delavci) vseh narodov delajo normalno ali še več, pa ne dobe njihovemu delu primernega zaslužka. De¬ lodajalec, v koje lastnino in brezpogojno razpolaganje (kakor določajo današnje po¬ stave) pripadajo vsi užitki in vsi izdelki, koje ustvarja delavčeva roka, ta deloda¬ jalec oddeli delavcu v podobi mezde ve¬ liko manjši delež od onega, ki bi bil pri¬ meren delavčevemu delu. 3. Delavci zahtevajo vsled tega velike mezde in kratko delavno dobo, deloda¬ jalci (kapitalisti) pa hočejo ravno nasprot¬ no od delavca: veliko dela s čim nižjimi mezdami. Jasno je torej kakor beli dan, da pride nasprotje med tema dvema skupinama naravnim potom do izbruha, da udarita ena ob drugo. In to borenje dveh na¬ sprotne interese branečih skupin ali raz¬ redov , — to je razredni boj. Kakor torej uidimo na tem vzgledu,, razrednega boja ni iznašla socialna de¬ mokracija, marveč razredni boj je pro¬ dukti posledica gospodarskih in socialnih razmer. Naš moderni razredni boj je na¬ ravnost produkt modernega kapitalistič¬ nega reda. Zgodovina nas uči, da razredni boji pe svojem bistvu niso od danes, marveč so tako stari, kakor človeška civilizasija sa¬ ma. Le nekaj izgledov: boji med svobod¬ nimi in nesvobodnimi državljani iz staro¬ grških in starorimskih časov, med Patriciji in Plebejci v starem Rimu, med fevdalno gospodo in kmeti v srednjem veku, med fevdalci in meščani, med patriciji (staro- meščani) in cehovnimi mojstri (novome- ščani), med temi slednjimi in njihovimi po¬ močniki, in dalja revolucija iz 1. 1789. in 1848. — vsi ti boji niso nič drugega nego razredni boji. Razlikujejo se od našega modernega razrednega boja le v postran- skik znakih n. pr. pa so bili mogoče bolj komplicirani od današnjega, da se boju¬ joče stranke niso zavedale prav svojega razrednega stališča, ali da so se borile — posebno potlačevani razred — ne pod zastavo razrednih koristij, marveč v imenu kakih drugih več ali manj — 38 abstraktnih gesel (človečnost, pravič¬ nost i. t. d.) Moderni kapitalistični proizvajalni red je le še zjednostavil razredna nasprotja. Danes so ta nasprotja tako ostro začrtana, da je pot jasna in ni nobenega dvoma, kod je treba hoditi enemu in drugemu. Tu si stojita dva velika protivnika nasproti: na eni strani kapitalisti, na drugi prole- tarijat. Socialna demokracija, ki stoji na čelu proletarijata, torej ni vzrok, marveč produkt, posledica razrednega boja. Nasprotje med kapitalisti in proletari- jatom je splošno, univerzalno in interna¬ cionalno, to se pravi, to nasprotje je pro¬ storno tako široko kakor celi svet, ni se ustavilo ne pred mejami dežela, ne držav 7 , ne narodov: kapitalistično izkoriščanje je mednarodno, proletarska obramba proti njemu je naravnim potom tudi medna¬ rodna. Ta gigantični boj, ki se sedaj bije med kapitalizmom in proletariatom, ta daje pečat moderni dobi, on tvori zgodovino našega časa —- vspričo njega stopajo vsa druga nasprotja, vsi drugi boji v ozadje. Plemstvo n. pr ni več posebni razred za se, ampak le en del splošne meščanske družbe. Srednjeveškega plemstva ni več, plemiči tudi iz cesarskih in ■ kraljevskih rodov so dandanes podjetniki, fabrikanti. Malomeščanje in kmetje so tudi le raz¬ redni ostanki iz preteklosti, oni so tudi del meščanske družbe. Včasih se sicer razjezijo na kapitaliste, toda v razmerju k proletarijatu se čutijo s kapitalisti eno telo. Malomeščan in kmet ni prijatelj znanstvu, a je najboljši materijal za de¬ magogijo narodnega in krščanskega so- cialstva. II. Oblika in cilj proletarskega razrednega boja. Proletarci se bore proti kapitalu pod trobojno zastavo strokovne , 'politične in zadružne organizacije. Vse troje je pa eno : socialistično de¬ lavsko gibanje. In tudi cilj vseh teh or¬ ganizacij je eden in isti: odstranitev kapitalističnega gospodarstva, uvedba so¬ cialističnega proizvajanja (produkcije) in porabe (honsumpcije). Strokovne organizacije vojujejo prole¬ tarski boj na strokovnem polju, to se pravi: delavski pripadniki raznih strok ali stanov se med seboj združijo v svrho, da v okvirju današnjega gospodarskega reda izvojujejo proti kapitalistom-podjetnikorn iste stroke razna zboljšanja na mezdi, skrajšanje delavskega urnika, da dose¬ žejo vpliv na obrtovanje in podobno. Politična organizacija druži delavstvo vseh strok v boju za dosego politične moči v državi. Moderne države, moderna zakonodaja je ovladana kapitalističnim duhom. Zakoni se sklepajo v korist bo¬ gatim, v korist kapitalistom, a na škodo nižjih slojev. Bremena in pravice so kri- — 40 — vično razdeljene, to je tako: bogatim pravice, revežem bremena. Davčne po¬ stave, ki jih sklepajo meščansko-kapita- listične večine po državnih zborih, priza¬ našajo posedujočim razredom, a dušijo v obliki neznosnih indirektnih davkov na živila neposedujoče delavno ljudstvo. Ka¬ pitalisti se bahajo s svojimi direktnimi davki, a ta baharija je polna hinavščine; le poglejmo na enem vzgledu: Avstrija ima 10 4 / 3 miljard dolga (1 miljarda = ti¬ soč milijonov). Obresti tega dolga so ve¬ liko večje od vseh direktnih davkov, ki jih morajo plačati kapitalisti, in država mora te obresti plačati svojim upnikom, ki pač niso protetarci, ampak — kapita¬ listi. In tako dobe kapitalisti v obliki teh obrestij svoje direktne davke povrnjene. Vkljub temu deluje država v korist ka¬ pitalistom. Le poglejmo državni proračun in se prepričamo, da služi večina postavk kapitalističnim interesom. Tretja oblika socialističnega delavskega boja so zadružne organizacije, (konsumne in produktivne zadruge), v kojih se tudi družijo delavci vseh strok. Tudi zadružni boj je potreben, v prvi vrsti za to, da se delavstvo osvobodi od neproduktivnega posredovanja trgovcev. To posredovanje mora delavstvo drago plačati. Ako si na¬ bavi svoje potrebščine direktno od proiz- vajatelja (producenta) dobi gotovo cenejše in boljše blago. Če si poleg tega še samo to blago proizvaja (produktivna zadruga), je dobi pod še ugodnejšimi pogoji. — 41 Vse tri oblike delavskega boja so po¬ trebne za osvobojenje delavstva, vse tri skupaj tvorijo šele celi delavski boj. Nobene oblike se ne sme zanemarjati, kdor to dela, škoduje razrednemu boju v celoti. (N. pr. angleški delavci, ki zanemarjajo politični, francoski pa, ki zanemarjajo strokovno-zadružni boj). Treba je javno grajati tisti del stro¬ kovno organiziranega delavstva, ki ima le tisto borno desetico pred očmi , ki jo misli doseči kot priboljšek svoje mezde, a stoji brezbrižno napram veličastnemu, političnemu, boju proletarijata, s kojim bojem hoče ta izviti današnjim izkori¬ ščevalcem iz rok ne-le one borne desetice, marveč vse one ugodnosti in udobnosti moderne kulture, do kterih si delavski sovražniki prisvajajo danes izključne predpravice III. Od utopističnega k znanstvenemu socializmu. Že od starih časov sem se je čutila potreba po preureditvi človeške družbe v smislu pravičnosti, enakosti, bratstva in podobnih gesel. Ni čuda, saj krivica od nekdaj ovlada svet. Bili so ljudje, ki so hrepeneli po tej preureditvi svetil, po prerojenju človeštva v smislu pra¬ vičnosti, in ki so si tudi v svojih mislih ustvarili take slike o človeški družbi, ka¬ kršna bi po njihovih mislih morala biti. — 42 — Ti msilitelji se niso nič vprašali, ali od govarja njihova slika človeškemu razvoju, ali je mogoče, na kak način in zakaj se naj človeštvo preustroji po njihovi sliki. Ta slika je bila le iraz hrepenenja in častvovanja teh skozi in skozi čustvenih in sanjavih ljudi. In zato imenujemo nji¬ hove ideje sanjavi ali utopisticni socija- lizem. Temu socijalizmu je manjkala vsaka zdrava realna podlaga /.a njegove zah¬ teve, in vsaka moč v dosego teh zahtev. Ustvaril si je tiste sanjave slike o drža¬ vah bodočnosti, oživotvoril je celo take poskusne naselbine, — in je ostal tako od početka do konca utopističen. Predstavitelje tega sanjavega socija- lizma dobimo že v starem veku. Že pred Kristusom nam je starogrški filozof Pla- tou napisal knjigo »O državi ali o pra¬ vičnosti«, v koji nam podaja svoje ideje v državi, kakršna bi morala biti, da bi se uveljavila nravnost in pravičnost med ljudmi. Nastop krščanstva tudi ni nič drugega nego izraz podobnega stremljenja. V 16. stol. nam je Tomaž tsioras v svoji imenitni knjigi »Utopia« naslikal utopi- stično državo bodočnosti. Francoza Karl Fourier in St. Simon, Anglež Robert Oioen so tudi predstavniki ustopističnega socializma. Fourier je bil tako zaverovan v svoje sanjave deje, da si je domišljal, da presunijo iste tudi bogataše in da mu bodo kar vsipali denarja za uresni¬ čenje njegovih fantastičnih namenov. — 43 Skozi euo celo leto je čakal vsaki dan ob isti uri v svojem stanovanju človeko¬ ljuba, ki naj bi mu bil prinesel prvi milijon. . Še-le s prihodom Karla M arxa je soci¬ alizem krenil na realna tla. Spoznal je, da so človekoljubnost, ljubezen do bliž¬ njega, pravičnost in podobna gesla izgu¬ bila veljavo, da ne gre več zidati le na ta gesla svojih nad. Socijalizem je spoz¬ nal resnične razmere človeškega življenja, spoznal je v današnji kapitalistični družbi že obstoječa tehnična in gospodarska stremljenja človeškega razvoja in je iz¬ vedel ta stremljenja, te tendence do konca. Postal je z eno besedo znanstveni socijalizem. O njem bi lahko rekli, da ni nič drugega nego na-vse 'panoge člo¬ veškega življenja aplicirano znanstvo. Moderni proletariat, ki je postal no- sitelj tega znanstvenega socializma, . ne pričakuje več kakega neznanega odre¬ šenika, na zahteve več le v imenu pra¬ vičnosti preureditve družbe, marveč spoznavši svoje interese in pota razvoja se je strnil z modernim socializmom in pod njegovo zastavo se bon za svojo boljšo bodočnost. IV. Končni cilj socializma. Karakteristični znak moderne kapitali¬ stične produkcije je ta, da producirani izdelki niso nastali po individuelnem — 14 — ampak po kolektivnem delu, to se pravi, da jih ni ustvaril en sam človek, ampak velika skupina ljudij. Lastnina posame¬ znega izdelka pa ne pripade oni skupini ljudij, ki ga je naredila, marveč enemu poedincu, ki ni sploh ali pa je samo nor¬ malno prispeval k proizvajanju kot vsak drugi; to je očividno nasprotje, to je iz¬ koriščanje množice delavcev po poedincu. In to nasprotje in izkoriščanja hoče so¬ cializem odpraviti in sicer odpraviti na edino mogoči način t. j. s tem, da postavi celo človeško družbo za lastnico proiz¬ vajalnih sredstev in proizvedenih izdel¬ kov. S tem dobi razredni boj svoj na¬ ravni zaključek, s tem je dosežen končni cilj socijalizma. Socializem si je pa v svesti, da svojega končnega cilja ne doseže naenkrat, zato si je postavil na svoji dolgi poti razne postaje tzv. minimalni program. Ako se socializem sedaj bori za dosego splošne in enake volilne pravice, tiskovne svobode 8-urnega delavnika i. t. d., se s tem ne bori za svoj končni cilj, marveč le za tiste postaje, ki ga vodijo k cilju: podru- žabljenju proizvajalnih sredstev. Tako nastala osvoboditev delavnega ljudstva, proletarijata, ki je sedaj zad¬ nji razred človeštva, bo pomenjalo osvo- bojenje cele človeške družbe. v. Socialistična družba. Kako si bo socialistična družba ko- nečno uredila svoje življenje, kaj bo vse počela — s tem vprašanjem se ne mo¬ remo podrobno pečati, ako nočemo zaiti tudi mi v sanjarjenja, v utopizem. Pač pa lahko trdimo o socialistični družbi z vso gotovostjo sledeče: Prva njena naloga bo, da uporablja¬ joč najnaprednejšo delavno metodo in vse pridobitve moderne kulture (po¬ sebno na tehničnem polju) po ra¬ zumnem načrtu organizira delavni pro¬ ces in uporabo izdelkov. Le tisti iz¬ delki in le toliko se jih bo proizvajalo, kolikor jih bo treba. Ta potreba se bo morala seveda ugotoviti. Če se pa skla¬ dišča napolnijo, tedaj ne bo to nikaka nesreča za ljudi (kakor dandanes, ko nad- produkcija provzroča krizo, brezposelnost, bedo), marveč polna skladišča in boga¬ stvo socijalistične družbe bo pomenjalo skrajšanje delavnega časa, več prostosti. Učenjaki, ki niti ne stoje v socialističnem taboru, so preračunali da bi naša družba po primerni razdelitvi dela in dohodkov potrebovala za kritje vseh potreb komaj 5-urni delavnik, nekateri govore celo o 3-urnem delavniku. Naravno je, da bo socialistična družba zahtevala, da bodo vsi delali , ki so spo¬ sobni za delo. Tudi bo skrbela, da se premosti ona velikanska propast, ki tako — 46 — poniževalno odi danes ročnega delavca od inteligenta, da se po možnosti združi ročno in duševno delo, česar ji s primer¬ no vzgojo že od mladosti ne bo težko doseči. Nevedneži in hudobneži strašijo ljudi s socijalističnim bau-bau-om, češ, zadnjo kronco boš moral dati in jo razdetiti med sodruge. Ne gledč na to, da denarja v socijalistični družbi sploh ne bo po¬ treba, so take trditve neresnične: soeija- lizein noče deliti, marveč združiti last¬ nino, on hoče povzdigniti vse ljudi v lastnike. Ta skupna lastnina bo veljala le za proizvajalna sredstva, porabna (obleka, živila i. t. d.) ostanejo pač v zasebni lastnini. Tudi v svojem stano¬ vanju in v svoji družini se bo človek lahko prosto gibal. Če si kedo več za¬ služi, bo imel tudi večje užitke. Socia¬ lizem in prostost posameznika se ne iz¬ ključujeta, ampak se le izpopolnjujeta*). Socialistična družba bo kar največ štedila s svojim najdragocenejšim bla¬ gom, s človeško delavno močjo. Vdobi se več prostega časa in s tem več prostosti. Duševni in etični užitki bodo pristopni vsem, ker bodo vladale popolnoma demo¬ kratične uredbe. Vse človeške moči bodo služile skupni blaginji. S socialistično družbo se bo še-le začela zavedno razvijati človeška zgodovina. *) Čitaj o teh vprašanjih Etbin Kristanovi brošuri »Nevarni socializem« in »Strahove«' - 47 — NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000510671