Oni, ki krizo delajo, a je sami ne občutijo* NARODNA SLOGA Časopisje celega sveta se bavi š kri- 20; gospodarski modreci in jDolitični ^reci sestavlja^o recepte proti tej vlaču- oi, ki je nezakonski otrok napuha in se- oičnosti. Tudi mi smo marsikaj napisali o podvigih te presmentane krize, ki nas ^grize od vseh strani, ali vse to ne zale- že mnogo! Zdravnik, ki leči jetičnega bolnika, mu ne bo odrezal noge; čev- ijar ne Jdo mogel napraviti modnih hlačj učitelj se ni učil krpati čevljev; du- hovnik se ne razume na stroje — itd. Kakor ,,strokovnjak", ki je po cigano- vem vzgledu ,,kravo s svedrom drl"- re- šujeo naši gospodarski modrijani pro- blem pobijanja krize v tako bogati državi, ki ima vse preidpogoje, da po- stane — druga Švica. — Imeli smo žit- ni režim, p katerem nisrno smeli pisa- tl Sedaj ga ni! Bridke skusnje so lzsi- lile jikvidacijo te ustanove. Imeli smo davke, katere so'koneno morali ukiniti; šmamo dojgove, na katerih plačilo se bo m o r a 1 o č a k a t \ vsaj do prihod- iije žetve; dobili smo Tnozefriska na.o- čila, katera smo ,,morali" odkloniti in še mnogo tega! — Sedaj pa se ozrimo prav radika^no na one elemente. ki krizo delajo; a je sami ne občutijo! — — Najprej pa nekaj nasvetov iz vrst na-ših naročnikov, ki "menjjo, da je mogo-če krizi hitro zadati smrtni udarec. Čujno! — p:e' ]e ireba dvigniti kupno moč kmeia, kmetskega in industriji-kega pro-letarijata sp*oh. Zvišanje delavskih pla m znižanje tržnih cen — je takorekcč eno vprašanje! Zakon o pobijanju dra-ginje je sicer izdelan prav idealno, a bi moral že pred 3 leti biti pravomočen. — Z zmanjšanjem de^ovnih ur bi se občut-no omelia brezposeinost in domača industrija bi dobila dobre trgovske zve-zt. — Sebičnost napuhnjenih koristo lovcev ne dopušča znižanja obrestnih mer, niti se ne ozira na potrebe kmeta obrtnika in deiavca. — Tu Je treba moč-ne roke ali pa bajonetov, ki bi neka zalegli! — Poglejmo dobičke velikih porPe-*;:. PAB (privil. agrarna banka) iz!-.a ,e pri glavnici 700 miljonov dinarjev 4j miljonov dobička. — Sladkorna tovarna v Velikem Beč-kereku ima pri 3J miljonih obratne glav-nice kljub krizi b!izu 18 miljonov do-bička. A cene sladkorju? Zopet drug zavod v državi je od glavnice 40 miljonov dinarjev napravil 6 in pol miljona dinarjev čistega do-bička. — Prekosila je ta zavod Srbska banka, ki je pri kapitalu 40 in pol mi-ljona Mzaradila" samo — 9 in pol mi-ljona dinarjev.' . . Našteli bi še lahko več takih pri-merov za cel leksikon. Seveda je ,,kri-za" cenen plašč za — dolžnosti napram javnosti. Gg. ravnatelji takik podjetij dobi-vajo honorarje po Din 15 Uo 20.000 me-sečno, dočim podrejeni ne prejema-jo niti 5 odst teh premij! Imamo sluča-je, da je tak ,,rentnik" celo — inozemec, ki ne rrpLzume našega jezika a je vsled nase mehkužne miselnosti kljub praz-noti svoje glave postal pri naš ,,nena-domestljiv". * Taki ljudje ne poznajo krize, kef so v svojern napuhu in sebičnosti di-rektni povzrjčitelji krize ter njeni pos-pesitelji. Ti tipi so najogabnejši pospe-šcvateljj krize, katero podnetujeio s svojo verižniško miselnostjo. Odredi se naj po pazljivi presbji vseh računskih zaključkov oddaja pre-možen;a vseh, ki prekomerao zaslu-žijo. Odtegljaj bi ne smel biti manjši od ene tretjine! Razni banketni patri-joti bi ob takem ukrepu koj pokazali svojo pravo barvo. In tisti lopovi, ki so naš denaf^znosili v tujino? Kazno* vati jih je treba kakor največje zločin-ce po posebnem zakonu za zaščito go-spodarskih interesov države s tem, da bi se takim premoženje kratkomalo za-plenilo. — Resen čas zahteva energičnih.mož, ki si upajo s prav radikalnimi otired-bami na dan. ' Pozno je sicer, a se je čas, da se marsikaj zamujenega popravi. ,,Knza'' bo sama od sebe poginila, kadar bodo č.uvarji državnega reda in gospodarstva storili vse, da bo slednji državljan imel svojemu družabnemu. položaju primerne dohodke in ne e-den trikrat preveč in drugi petkrat pre-malo! — Odprite oči! — Obveznost najemninskih pogodb in potrdil o plačani najemnini ter razveljavljenje takšnih oprostitev. Zakon o spfemeTnbali in dopolni- ! tvah zakona o itaksah, ki stopi v veljavo 1. aprila, vsebuje med drugim sledeče določbe:- Uvede se obvezna raba potrdil za sprejemanje zakupnine za stanovanja in lokale; razen tega se z zakonom določijo obvezne pogodbe o zakupu sianovanj in lokalov. Potrdila m po-godbe bodo monopolizirani obrazci z vtisnjeno takso in potrebnim besedilom, ki ga bodo pogodbeniki sami izpolniii, dobili pa jih bodo pri vseh prodajal-cih tobaka in taksnih znamk. Od 1. aprila dalje so vsi lastniki stavb dolžni izdajati potrdila na teh monopoliziranih obrazcih in napraviti pogodbe za nove zakupe. Prav tako se morajo za stare zakupe napraviti pogodbe najkasneje do I. julija. Zakon določa za kršenje teh predpisov kazni za lastnike stanovanj. _ Za pogodbe o zakupu hiŠ, stanovan] in lokalov se plača taksa na podlagi lefne zakupnine. in sicer od 2401 do 3600 Din 10 Din; nad 3G00 Din do 6000 Din 20 Din; nad 6030 do 10.COO Din 30 Din; nad 10.000 do 2)000 Din L0; nad 20.000 do 30.000 Din 103 Din; nad 30.000 do 50.000 Din 200 Din; nad to vsoto pa za vsakih nadaljnih ,100 Din še pol odstotka. Za potrdila o prejeti zakupnini in najemnini za stanovanja in lokale se plača do 1003 D;in 2 Din; od 1003 do 2000 Din 5 ;Din, od 2000 do 3000 Din 10 Din nad toi vsoto pa za vsakih lQd Din 0.25 Din i Lastniki stanovanj so Holžni izdatf_ potrdila, sicer §e kaznujejo z globg^ z 20 do 200 Din Vse oprostitve od taks po prejšnjem1 zakonu o taksah, ki so jih bila de- • ležna razna humanitarna društva z§ zabavne prireditve, se z novim zako nom o taksah ukinejo in morajo od-1. aprila dalje plačati takso. Vstopnice za vse prireditve morajo biti državne-ga izdanja in se dobe pri pristojjiih davčnih upravah; taksa in stroški zae njih izdelavo se morajo plačati vnapref, Denarni zavodi se morajo posluže-vati monopoliziranih računov, ki se dobe v vsaki prodajalni tobaka in taks-nih znamk z vtisnjeno takso za 1 Diif.. Vsi motocikli s prikolico ali brez nje morajo plačati takso po svoji težt.. .Lastniki morajo pri)aviti svoja k*<>^^ lesa najdalje do T. maja upravni oblas^1 >da §e ugotovi teža in na podlagi tegpk taksa. Vsa ostala motoraat vozila, Id pri*1 dejo v promet po 1'. aprilu, se rnora-^ jo v roku 10 dni prijaviti upravni obla-sti in plačati 'zanje taksa po teži. Določbe o trošarinah pa bomo objavili naknad.no, čim izide tozadevni pravilnik zakona o ukinitvi trošarfn. Zadeva je še zelo sporna, ker so malo-dane vsi prizadeti predplačali velike zneske, za katere povračilo morajo vla-gati posebne prošnje. — Več o ukinit-vi trošarin pisemo pod rubriko ,,Ga-spodarski vestnik". — Vzgoja in izobraževanje mladine pri Sv. Marku niže Ptuja. Dne 20. marca sta imeli kmetsko in gospodinjsko-nadaljevalna šola pri Sv. Marku svoj zaključek. Kmetsko-na-daljevalna šola deluje že dve leti ter je imela v dveh letnikih 76 gojencev. .Letos je dokončalo drugi letnik 5.& fantov. Gospodinjsko-nadaljevalna so-la je bila ustanovljena lansko jesen. O-biskovalo jo je 14 deklet \z Bukovec in Stojnc. Ker šolsko poslopje pri Sv. Marku nima primernih prostorov za gospodinjsko-nadaljevalno šolo se je letos nastanila v Bukovcih. Tako bo potovala vsako leto od vasi do vasi šolskega okoliša Sv. Marko, ki obsc-ga 6 velikih političnih občin. Obe šoli sta delovali roko v roki. Cilj jima je bil, vzgojiti in izobraziti fan-te in dekleta v dobre gospodarje in go-spodinje. Vodstvi obeh šol stremita za tem, da se poskuša tudi vse tiste nauke, ki jih podajata v šoli organizirano iz-vesti. Da si mladina razširi svoje oh-zorje in da vidi kako je gospodarstvo urejeno po drugih krajih so si gojencf že dvakrat ogledali ljubljanski vele-sejm, kmetijsko šolo pri Sv. Juriju ob juž. žel, banovinske trsnice in dreves-nice pri Kapeli, so dvakrat obiskall vzorno posestvo pokojnega Škrleca v Vičancih, si ogledali selekcijojiirano; živinoreio pri g. Janžekoviču v Ster-jancih, posetili higijensko in sadnoraz-stavo v Ptuju, prisost\rovali števiiniH^^ skioptičnim predavanjem v Ptuju, ki sfl jih priredile razne korporacije itd. Da med gojenci goji zadružni ?u|l; \ in čut samopomoči, je kmetsko-nadalje-v ] valna šola organizirala drevesnico. Lan-sko leto je nasadila in cepila okoli 100^ divjakov. Gojenci so pozimi sami rego."^ lali svet, spomladi pa posadili drevesp^ jfca in drevesnice ogradili. Pravo veselje ||e bilo gledati te krepke markovske fan- te, ko so regolali, po vaseh od pose- stika do posestnika pobirali gnoj za Jk-ompost, zlagali kompost itd. Tudi so- ;he in razni drugi materijal so gojenci ^iade volje sami prispevali. O vsem de- lu in prispevkih materijala za drevesnico se vodi posebno knjigovodstvo. Ko bodo drevesa vzgojena, bo vsak gojenec [prejel drevesca zastonj. Razdelila se bo- do po količniku, vsakoraur, ki je pri- ^speval z materijalom ali delom. Dre- •vesriični odbor si pridržuje samo kon- trolo, da bo vsak gojenec posadil dre- rvesa pravilno in samo na domačem po- sestvu. Kmet se boji investicij. Taka samopomoč pa pokaže, kako si lahko •kmet z zavedno skupnostjo izboljša gotovo panogo gospodarstva.. Nadalje so gojenci iansko leto po-sadili na domačem posestvu okoli SOkg fižola ,,Kivan" za proizkusnjo, letos pa so nateočri čez 630 jajc plemenske Štajerske kokDŠi ter osvojili nučrt, da organizirajo v domačem okolišu nekaj nesnih središč, ki boJo sčasoma os-krbela kraj s čistokrvno perutnino. Več sgojencev-po es n kov je zapro;i!o kr. ibansko upravo za uredite/ vzornih |jnoj šč in travnikov. KonTno imao go-jenci v nač/tu naba/o sejan-gi stro-ja, kateega boi> o.ipla^evali z izku-pičkom tistega odvišnega se.ne.ia, ki g*a drugače porabip pri sejanju zroko. Na videz ti ukrepi ne pomenijo veliko, a marano ?e opravičiti s tem, da ŽAimo v te.kem gospodarskem po-Joža-u, in di ni. denarja za večje gospo-darske irivesucije. Gleda pa š? na to, da pri teh go p )darsdh ukroih ni u-fcešcen samo pohlep po pndobiva-iju, temveč, da se krepi in goji zainižni cut in cut kmečke samopomoči. No?e-jno, da bi se pn naših skupnih pod-jctjih izživijali nagoni piidobivanja in izko.iščana zemle a'i sjčlovekaam-pak, da se ravno te strani našega čh- veka Hblažijo m porinejo v ozadje, ter se razvijejo ljudje, ki so pripravljeni za blagor skupnosti tudi nekaj žnva-vati. Obe šoli sta se vzdrževali s prispevki d.omačih občin, okrajnega kmetijskega odbora v Ptuju in pa s sredstvi, ki so jih dale razne lastne prireditve, Posodo za gospodinjsko-nadaljevalno šolo je prispevala kr. banska uprava v *Lju-bljani. $tedilnik si je nabavila šola sa-ma iz prostovoljnih prispevkov. Kjjub temu, da gre trda za denar so tukajšnji občani prispevali v to svrho okoli 80D Din, kar pomeni, da se zavedajo, kako po^rebna je tukajšnji mladini poklicna izobiazba. Ker krajevne samoupravne e-dinke vs'ed nizkih proračunov niso mo-gle prspevati kurjave, so gojenci napra-vili po vaseli zbirko za d/va; nabrali st toliko, da smo laliko dve zimi g eli | šo ske prostore. Pri iem smo se pre-p; ča'i o pravilnosti Fordovega načela, da p eveika podpcra podp:ra ienobo in u' i a inici a ivnost. Pepričanl smo, a.o b' nam meodijni krajevni faktor-ji niuli i po^poro v izo ilju, bi gotovo šoli tako dcnro ne uspe i. Gojenci in goenke sa se m-oral! z odb rom in vad-stvorn vred b-iriti za procvit šole i 1 rav-1:0 to je pripomo^lo, ch sta se obe šoii tako globoko ukoreninili v kra u. Da ostane še nadalie vez med ab-so'venti obeh šol in vodstvom se ]?. ob p i'iki zaključka organiziral svet absol-ven ov in absjlventinj kmetsko i.i go-spodnjsko-nadaljevalne šo!e. S.e^ s^ bo sestavlal po pjt.ebi \ečkrat na leto. Člani in čknice bodo pravi tolmači kra-jevn!h polreb in teženj. Svet si je nadel r.alogo, da bo reševal \se gospodarskc kultiine, zdravst\ene, higijenske in so-cfjalna vprašanja svojega okolisn ter bo posku^al navezati stike z vsemi k ajev-nimi samoupravami, drustvi v svrho skupne:a de!a za piocvit rnarkovske^a kraja. — Prva brfzalkoholn-s.' gostilna na Bregu pri Ptuju. Cen'enemu občn^tvu vl udn> r.a-znanjatn, da se je na Bregu pri Ptuju št. 31 dne 3. aprila 1!):32 otvorila p va b eza koholna g^ostilna ter se cenjenim igostom zajamči prvovrstna k a v a¦, č a j, razne druge brezalkoholne pija-če ter mrzla jedila po n a j n'i ž j i c e n i. A. PODGORŠEK. Črna gora pri Ptuju K^,.-- f V času, ko narava vstaja v no-r^- vo življenje in se v človeku poraja ^ tirepenenje po lepotah stvarstva i božjega, vpliva na človekovo dušo T~ "pismo, katerega prinašamo v na-r slednjem, ker se v njem ^rcali vsa lepota gotovega koščka naše lepe pokrajine: L Ptujska gora v (apnTu 1932. Dragi gospod urednik!_ Mili rai f^rijatelj! < V Sprejmi bežne vtise mojega kratke-•vga bivanja v tem krasnem "*k!/aiu, nad .katerim lebdi Milost Vsesilnega, v kra-ju, ki je pravi biser lepih vinsk^ih goric Slovenije! — Neskaljena modrina neba se boci nad znova se porajajfočo po-snladjo. Tu, v tej solnca bogati pokrajini ic božajo nežne južne sapice, da se ču-tLiš svobodnega, sproščenega o:l vseh tmučnih misli; nov pogum do življen-¦Ja, nova moč se poraja v že skoraj oto--pdih žilah in ljubezen vstaja in ra- ste v srcu, kakor zeleneča, skoro cve-toča vinska trta, nežno, tiho, vstra-no..." Sedaj zeleni in poganja klice In listje, da za omamnim cvetom prinese opojni sad'. . . Samoten popotnik uživa po zgodo-vinskem hribu navzgor in navzdol nepo-pisne radosti in duša se napije ob teh misUčnih melodijah lepote ter pozablja vse minule in še neslutene bodoče udar-ce Usode ... ; Diven razgled d\'iga človeka nad zemljo in krasno negovane gorice so le privid o Edenu onstran meja zemelj-skih teženj. — Mogočno, a vendar milozvočno do-ni zvon in razliva svoj misijonski k!ic po širnem Dravskemjpolju. v naročic goric, njiv, gozdov in livad. Kbiiko gorja je ta zvon že pregna! v težkih dneh, koliko tolažbe dal mno^im, pre-mnogim, ve samo.OnL katerega slavo in čast oznanjuje ... Težka Je govorica trde zgodovine iž dni preskušeni dolgih stoletij. Šii.ie slovenski zgodovinarji, rned prvimi Jr. August Stegenšek, prof. dr. Fran Ipišaje s'o-go — tudi nekdaj zeb ,,skreganih'\ — §t. JANŽ(LOKA) - (Brezobziren aviomobi.ist.) — Ob sklepu naše zad-nje š-ev.Ike smo prejeli: Neki še ne-izsledeni avtodivjak je v soboto zju-traj na ce^ti med Lo^o in št. Janžem poclr! nekega moža srednjih let. Po-nesrečenec je zadobil na glavi in po ce-lem telesu tako težke poškodbe, davsled njegovega stan-a ni bilo mogoče u;to-tovti njegove istovetnosti (identitete). Kakor je vse obsodbe vredno, da je ne-znani avlomobilist pustil svojo žrtev na cesti brez pomoči ležati, tako zasluži vo-dja avtobusa tt. Leninger vso polivalo, ker se je zavzel za po.iesrečenca in ga prepeljal v ptujsko bolnico. Res lep vzg!ed človečanskega čustvovanja, ki za^luži vspričo surovega časa javno po-hvalol — BREO PRI PTUJU. - (Novost za abstinente!) Da bi se ustreglo žclji mnogili, katerim ne prijajo alkoliolne pijače, se je oivorila na Bregu pri Ptu-ju brezalkoholna go'stilna,ki ]e prva v našem mestu. Gostom se bo nudla poleg prvovrstne kave, čaja in raznih brezaikoholnih piiač tudi iz-bera mrzlih jedil po na;nizji ceni. Vcč v pglasnem delu lista. — PTUJ. — (Tenkojutni živd ali pa slaba vest?) Neki gaspodje v Ptuju so začeli radi ,,raznih komentarjev" v na-šem listu zavzemati proti istemu pro- tivno sta!išče. Preskrbeli bomo, da bo-do gospodje v prav č i s t o tiskanem li-stu zvedeli za marsikako č i s t o resni*-, co, čeiudi bo mogoče za tega ali onega prebridkal — Argus Petovianus. — ,,ZATAJENI SIN" povest izpod pere-a prav prip:o-;tega ljudskega pi-satel;a bo s prihodnjo številko dokonca-r.a. Ker je povest vzbudi!a mnog) za-nimanja med poJeželskim Ijudstvon, bomo isti ponatisnili in bode knjga na-š m naročnikom po zmerni ccn. napr.o-daj. Oni pa, ki niso nardčniki našega lista do^e strogo popravljeno knjgo po ceni Din 10 —. Kot prihodnji pod-listek bo izhajala zbirka novel pod ni-slovom ,,PES V CERKVI". - Napa-ta vseMna, bičanje razmer, globoka res-nica, teptana p:avica, larizeisko hin-u-stvo, — vse to bo v zbirki teh no/el, ki bodo za ma.sikoga doora šola. — ,,ARGUS PETOVIANUS ' - jeraš na]novejši sotrudnik in izvesliteli. Ker pozna p-.ujske razmere vsled dolgoiei-nih skušenj mnogo bolj kakor kak ,,p:i-vandran Kranjec', kateri naslov se je preje! našega urednika, ki je raJom s Pohcrja (analogno istojiasnemu naslo-vu od strani f,$tajerca" v štev 21 oJ-1. 19121), smo mu izvestiteijsko službo.-ia-dl povenli. Mjž i na ne-le daljnogled, ampak je tudi obirožen z drcnnogle-dom in tudi z aparatom za presvitl^erje diobovja. Ker nam je obljubil dognaii bistvo^ptujske krize i.s. srčne kakor-gp-spodarske, smo ga veseli sp.ee i vkrog naš"h točnih in rsclnih izvestitelie«,-..^ boječ se, da bi tarča za kake eventuefni ,,razžalitve" bil nesrečni že od shvneja ,,štajerca" imenovani ,,privandratJi Kianjec'"... ¦ Onim, kine razume' kajev — (Znak: „ — "). — l nik, ki je že nekaj generacij vz^ojil-in se sedaj na predvečer svojega z.\ '¦'¦ '•'~- ja smeji marsikateri politični, kui:__^ in gospodarski zaletelosti nas prosiza 1 obiavo sledečih stvari: V p/av' lepem 2. članku Vaše 12. Številke sts omenili ludi ,,advokatski frak' ia ,,farško kiifo". Oboje ste dali pod pravilne narekaje in imei sem priliko čuti jezo nekih ,,šoi-sarjev ' (ne pozabite raOjih na^ekn. imajo svoj pomen, kar ve vsak po\ pre-čen petošolec!) In sedaj, ko je ta lapida-ren članek objavljen, noče vedeti nik- Idto, da je z ,,advokatskim frakom" (z na-r«3tajf proiirn!) mišljena prozorna gonja proti onim pravozastopnikom, ki se za-»vedajo, da izhajajo iz kmečke družine, cla jih ,,mati kmetska je zibala." Tasta-novska gonja je bila protiutež takozvani wfarški gonji" (ne pozabite narekajev, lotroci!) Star lisjak, kakor sem jaz; nek-danji mežnar, organist in šolnik, sedaj pa ,,kronski" patriot to lahko nizumem: samo sodobna deca tega razumeti bas ne more, ker je otrovana s kaplicoj ne-kake ,,naprednosti". (Ne pozabite na-rekaja, prosim gospon vurednikl) Prav bedasto ,,hecni" časi so bili, ko so ad-vokati napadli ,,farško kuto", ki je seve-da reagirala z ,,advokatskirn frakom". Oba ta dva stanova sta vredna vse časti. Ker pa se ne bosta najbrž več grdo gle--da?a, vas vprašam, kaj pa nrij povem jaz, šolnik, mežnar, občinski tajnik, or-ganist, t,Winke!schreiber ' in ,,krorrski" lentnik k zap,ma-nce" in druge komedije, k> sovamdanes duševna hranal — •Fr. Do-š. ' Podporazanabavosemen. Po poročilih kr. banskih uprav so le-tošnji posevki pretrpeli veliko škodo vsled ^lementarnih nezgod, zaradi če-sar je nastala velika potreba po jfaznih semenih. Da se pomaga siromašnim kmetom, je kmetijski minister na pred-log oddelka za rastlinsko proizvcdnjo odredil, da se kr. banskim upravam na-kaže podpora za nabavo semen, ki se naj brezplačno razdeiijo med najsiro-mašnejše kmete. Tako so dobile pod-poro: Dravska banovina 35 tisoč Din, primorska 95 tisoč, dunavska 75 tisoč, zetska 95 tisoč, drinska 75 tisoc, morav-ska 55 tisoč. savska 75 tisoč in vrbas-ka 55 tisoč. Podpore se bodo izplace-vale preko Privilegirane agrar. banke. Iz dovoljenega kredita bodo kr. banske uprave na '.naj hitrejši način nabavile semena po pjfebi in svoji uvidevnosii. Banske uprave nudi svojim naročnikom ta; e u^oJn it"? — Poma^ajie t pečim in o ii ri-ii- Čukov parlament odgoden Radi težkih notranje politicnih vzrokov v s:ranki čukov s^ pozivajo po- slanci in poslanice iz Maribora, Slov. Bistrice, Celja, Ljutomera, Ormoža,. Sie-dišča, zastopnica Dravske doline in' ' nadaPe vsi manda^arji iz P.uja'(centrum in predmest.a!) Sv. Urbana, Rogoznice, j Krčevifie, Sv. Marka, Sv. Barbare in haloški ,,Oberčuk'' s svojimi pomoeni-ki, da pravočasno vloži-o svoje inter-pelacije v pisarni predsedstva zboTj nice. Pokrajinski pos!anci, ki so zbor-nici veiko zgago napravili naj se ome-jijo na interpelacije in n.ij deiikatnih družinskih razmer ne objavljajo. — Po naročilu s-kupščinskega predsed-- ; nika Pink-Pink Fuč. Krizobrc. g-^ne-raini ta'nik zbornice Čukov. — Radi pomanjkanja prostora so se r?.zr»a poročila niorala odložiti za ¦ prihodnjo številko. I Gospodarski vestnik. . ji^rejuje Konrad 2nuderl — Maribor.) j ^ Eden največjih vzrokov toliko opi-?"": rospodarske krize je mrtviio de-af so mnogi gospodarskf stro-kovnjaki že ponovno poudarili. Zau-pajte svoje prihranke, četudi so borni obremu domačemu denarnemu zavo-fcfu, kateri vam bo vsako n o v o vlogo r siučaiu potrebe tudi izplačal v celpti. l/pra?ajte nas za nasvet, kje bi vas hihnajbolj varno naložen. (Svo- > ^ o. w im!) — Pri nakupo\ anju in sploh l^ospodarstvu se ozirajte samo na tvrd- Jle, ki Jmajo svoje ogfase v ,,Narodni Slogi" in povejte tudi dotičnemu pod- jetniku, da ste v listu brali njegovo pri- poročilo! — -----Nabava plemenske živine za dravsko banovino. Kmetij-sko ministrstvo je dovolilo izplacilo podpore v znesku 95.000 D!n banski upravi v Ljubljani za nabavo plemen-ske živine.— Ukinitev državne in bano-winske trošarine na vino in žganje. Na seji finančnega odbora, la se je vršila 21. t.m., je finančni mini-ster dr. Djordjevič izjavil v imenu vla- de, da se trošarina na vino in žgan-je v dosedanji obliki ukine in da v bo-doče preneha vsaka obveznost pro.z-va-a!ca glede .plačevanja kakršnihkoli davkov na vino in žgan-e. Namesto do-sedatije državne in banovinske troša-rine se bo uvedla posebna trošarin-ska taksa, ki jo bodo mo:ali pUČeva-ti vsij ki na drobno točijo alkoholne pijace. Vi-ino te iakse bo dolo?i!a po-sebna komisija na podlagi dejanskega prometa in po kakovosti točilnice, ta-ko da bodo n. pr. male gostilne plača-le riizko takso, veiike restavracije z ve-likim prometom pa primerno višjo. Ob-čine bodo sme'e še nadalje pobirati ma--ksimalno trošarino na vino in žganje na svojem področju. V ostalem pa bo |prK>met vina :in žganja popolnoma svoboden. — Važne spremembe o tak-sah smo 'objaviii na l. strani danas-nje številke. Tičejo se najemninskih po-godb in potrdil o plačani najemnini ter o ukinitvi nekaterih taksnih oprostitev. Članek je važen za vsakogar. Proračun dravske banovi-ne odobren. Finančni minister je ;odobril proracun dravske banovine. Banovina je predlagala proračun v znes-ku 170,532.955 Din, odobreni proračun pa znaša 147,452.142 Din Banovin-ska uprava sme razen odobrenih do- hodkoV ir.esli še banov:njko (loklado na direktne davke do 35 odst., ce-starsko doklado ,do 25 o:lst. i:i zdrav-stveno doklado H odit.. — Proračun je sestavl'en v znamenju naVcčjega varčevanja ter je kljub temu za go-^podarske svrhe in kmetiistvo zelo vzgledno preskrbljeno. ¦R u s i j a n a r o č a s t r -.j j <_ v A v- s t r i j i. Rusija je narojila na Duna- | ju za štiri mi^i^one dolarjev (ca. 230 milijonov dinariev) strojev za ooclelo- vanje lesa, poljedelstvo in oroJja. •Ta naročila so velikega go-podar-s!.e;"a romena za s sed 'o Avst i.o, ki b Sahko svoje brezposeine lepo oskrbela. Morda pa bodo mnog', pri n.is živeči ,,ncnadjome.4!jA'i strokovn"aki", kakor se ino^emci baliato nazivajo ngp;a.iii vendar le nekaj prostora za domačine. ki kljub svoj višji strokovni izobraz-bi mo ajo g!odali trdo škorjico brez-pose'nih podpor in milosti javne do-brodelnosti. Gospodarsko . časopisje, kaieremu je zg;ofj do go^i-oiarske^a nz^-^ja d -žav, v katerih izhaja pa o ruskih naro-čilih še sledeče poroča . ter je vzlasti markantno za pobijanje krize pri nas še našemu krogu neznano dejstvo, da je tudi tovarna Kranjske industrijske daiž-be na Javorniku dobi!a meseca de-cembra iz Rusije naročila za večjo par- iijo elektrodov, kar bi bilo začasno pre-prečilo odpust tamošniega delavstva.: Tovaina pa ne dobi od Narodne biiiike potrebnega kredita, da bi mogla to na-ročilo rea!izirati. — Vsled tega nadvse žaio-.tne^a dej-siva, je množica n a š i h Ijudi izrcčena bedi in pomanjkanju. — . "j Sovjeti so nadalje naročiii v Ita- , liji pii firmi Fiat petsto motorjev za lelala in ve!i!;o množino drugih stro-", jev. Pii riemških kovinskih industrijah , so naročili za tristo milijonov rnark kov'nr-kih izdelkov. Nehote se vsakemu treznemu motrilcu takih razmer vsilju-' je misel: Aii se pri nas ruska narocila ne sme^o sprejemati ? Razprava o trošarinskem zakonu. Ka seji Narodne skupšcine, ki se je vršila v četrtek 31. marca, se je pričela razprava o spremembah troša-rinskega zakona. Razprava se je nada-Ijevala v petek 1. t.m. Z novim zako-nom bo s 1. apnloin ukinjena trošari-na na vino in žganje, namesto n;'e pa bo uvedena posebna tro?nr'na, ki ji bo"'o piačevali samo točiici pijač nj. diobno. S lem zakonom se povišuje t:'ošarina na kvas od 4 na 8 Din o:l kg. Obenem se ukinja dosedanja prepoved izda- j janja koncesij za tovame kvasa. — [\ Olej gornjo notico o ukinitvi 1xch; šarine in članek na 1. strani lista! -[] L Stražar ____ Zatajeni sin. (16, nadaljevanje.) Sele, ko se je patck ^ do smrti z enlašena Angelica znašla v grajski so •bani in je pred seboj ob svitu sveče ugledala zlohotnega, — jijej poznanega rožeškega graščaka, se ji je povrni'a zavest Padla je na kolena vzdignila . . ;i pa proseče in tako milo spregovo- fila, da bi se mogla usmiliti tudi najtr- šemu kamenju ali najbolj krutemu raz- bojniku: f ,,GnadIjivi gospod graščak! Usmi- lite se me, saj vam nisem storila nič Žalega! Kaj mi vendar hočete?" i Jo je ugajalo grasčaku. Zlobno se je smehljal, ko je videl pred seboj tako) potrto in preplašeno dekle. Sele črez Las je snregovoril rezko posmehljivo: >J ,/Ha, ha, ti grajska nevestica! Nič jne-ne glej tako preplašepo. Da se boš ma!o privadila, kako je pri nas na gra-dovih, ,boš nocoj pri nas prenočevala. Hlapci, odvedite jp!" Sirovi oskrbnik in hlapec sfa sko raj nesla poirto in malodane nezavestno nesreoio dekle, po raznift hodnikih in stopniicah — do groznih grajskih ječ... Oskrbnik je vzel v roke Š3p klju-čev in z jednim odprl debela okovana hrastova vrata. Ob medlem svitu lešeerbe je ne-srečna Angelica videla, kam so jo pri-vedli. Znašla se je v ozki čumnati, jet-niski celici, komaj toliko veliki, da se je mogel krščanski človek vleči za si!o na tla. — Pred njenimi očmi so se vrstile ži-ve slike, katere pa niso imele med se-boj nobene zveze. Čim se je popolnoma zavedla, je vide!a na tleh nekaj p^epe-rele slame a škoraj čisto pod oboka-nem stropu pa malo zamreženo o-kence', . . — *• Suroveža sta kar potisnila ubogo dekle y to ceiico, oskrbnik je še zlob-no rekel pri odhodu predno je zakle-nil vrata ječe: ,,No, no nevestica, sedaj pa — si nasa v našem gradu . . . — Le ženi-na ti še manjka... Ha, ha, — ha1." Jelniška temota in ostri hlad sta zdramila nesrečno jetnico. Do 'dobra se je zavedla, kaj se je vse dogodilo ž njo v tako kratkem času. Mučne skrbi so jo "objele. <— Po dolgem se je ma-lo umirila; tiho in vdano se je pripo-ročila pomoei Marije Pomočnice. —\ Njena čista vera ji je pomagala v tem duševnem boju. Po molitvi se je občatila zelo po-toražena; vs"ed tako nenadnih dogod-kov in razburjenja je postala utrujena in zaspana. Stisnila ge je v kot in kma-lu zadremala'... — A ni do;go snivala. Nesrečna jet^ nica je čula, da jo jiekdo kliče pri ma-lem okencu. — Na veckratno klicanje je spoznala, da jo kliče. grajski pastir Anžek. Kar iz-nenada so jo obšli veseli občutki. Hi-tro ]e*bila pri malem okencu, ko je da-la zaznati Anžeku, da ga čujfe in posluŠa, Mladi grajski pastir ji je nato go-voril: ,,Angelica bodi pripravljena, še no-' • coj boš rešena! — " [} Razburjena jetnica je kajpak' z vscs skrbjo vpraševala nenadnega rešitelja, kdaj in kakb bo to izvedel. — ^ Pa Anžek ji je še-le samo rekel:*^} ,,Ves Angelica, čas je zlato! To se posebno v tej noči. Samo pripravlje-na bodi — z Bogom!" Kaka izprememba naenkmt! Da si je biia Angelica v grozni mfzli in temni ječi a vkljub temu se je je polaš-ča'o veselo r"azburl;ivo presenečenje — na rešitev, od nje dobrega in poznane-. ga Anžeka?... fl Nikdar ga ne bo pozabila! 7% ' ((Konec prihodnjič.) :1 LO Konee tarnanja o krizi v prašiiereli! Ceno prašičcin odločuje: Previdna reja, t. j., da se zrcdijo in ne obolijo! To dosežete, ako dodenete k krmi vsaf dvakrat tedensko oblastveno prcizkušeni ,MASTELIN' ki se dobi v vsch trgovinah po I>an 3'— in 6*—. Kjer tcga ni, pišite na glavno zalogo A. KOSEC — Maribor, Tezno. V Ptuju sc dobi ,,Masteliri" v trgovini Do! i mm irc M\lm twl Da v i edan em težkem času omogo-čimo tudi manj premožnim dobavo do-bre knjige, ki je v nastopajoči tujsko prometni sezoni ^rav dober pnročnik za izlete in zgodovinski zbornik podat-kov lepe izletne točke v ptujskem okra-ju, razpošiljamo proti po5i!jatvi zneska Din 5. v znamkah za vsakega ljubitelja domačih znamenitosti prav zanimivo knjižico, dokler traja zalog^a! — Uprava lista. — Mali ocflasi Ljubitcljem sloveoske prsmi! •Nas sotrudnik znani plovenski pes-nik <— učitelj Anton Mohor ima še ne-kaj svoje zbirke ,,P e s m i" v zalogi. Splošna kritika o tej knjigi, ki ne bi smela manjkati v nobeni knjižnici je ze-lo Ugodna. Opozarjamo Ha njo vse pes-nikove kolega, društvene knjižnice \n zasebnike. Lična obsežna knjiga stane Din 25.- in se naroča bodisi naravnost pri avtorju učitelju A. Mohorju, v Ma-riboru <— Maistrova ul. 18 ali pa pri upravi ,,Narodne S'oge" v Ptuju. — POLTOTORNI AVTO tipe FIAT, novejše ^namke z moder-njm komforiom. zelo dobrb ohranjen, porabijiv tudi kot ^aprto luksuzno vo-zilo, pripravno za pohiike trgovske stro-ke, iz\Tstne funkcije ee pod roko prav po ceni proda. '_____. Ponudbe je poslati na upravo iisfer pod šifro ,,FIAT". Žensko dTokolo se kupi pod roko! Vprašati v Upa^ vt lista. Postrcžnlca poštena, delavna In vestna želi zapcf-lenja 3 do 4 ure dnevno pri kaki o-bitelji, uradu, tigovini ali kjerkoli. -Ponudbe na upravG lista pdd flPoste- na in zanesljiva." <— ; (izviren kavkaški rocni izdelek) v veli kosti 3.50-2.50 m se pod roko ugod-no proda. Naslov v Upravi tfsta. , Ako res ne najdete za svoj okus primerne zaloge manufakturnega bk ga doma in ,,morate" v tujino,vsk-vite se v JVlariboru! — S tem si bode te prihranili stroške pa potni list že leznico In razočaranje ter bodete v sedanjih težkih Časih pocen kupili n a j b o 1 j š e blago ie v