PRILOGA
^ DOMOVINI
Leto XIV.
V Ljubljani, dne 10. marca 1938*
št. 10,
Naš mlad! krat) smuča
Ko se je Nj. Vel. kralj Peter IL pripeljal v Rateče-Plauioo.
Prekrasni zimski dnevi so privabili našega mladega kralja iz Prestolnice v prelestno gorenjsko prirodo. Kakor številnim drugim gostom iz naše države in iz tujine, je bilo nebo tudi našemu kraljevskemu smučarju nadvse naklonjeno. Nj. Vel. kralj Peter IL se je pripeljal v Slovenijo prejšnjo nedeljo, 20. februarja. Med maloštevilnim spremstvom je bil njegov zvesti spremljevalec športni učitelj g. Pelan. V ledovje zakovano Blejsko jezero je našega mladega kralja nenavadno presenetilo. Izredno mu je ugajala popolnoma spremenjena podoba raja. Kralj se je nastanil v Suvoboru, toda del svojega zimskega oddiha je tudi prebil v sokolskem okrevališču v Kranjski gori. Bilo je vsestransko poskrbljeno, da je lahko mladi vladar čim izdatneje izkoristil lepe zimske dni, da je spoznal naša najlepša zimovišča in da se je na smučkah okrepil.
Kraljevo slovo od Gorenjske.
tMEHA COP. Na Jesenicah je te dni po dolgem bolehanju umrl upravnik cari-narne g. Miha čop. Pokojnega so dobro Poznali naši planinci, saj je bil kot njegov tovariš Joža Čop izmed največjih ljubiteljev naših gora ter izredno dobrodošel v vsaki družbi. Po svojem srou in plemenitosti je bil visoko spoštovan v vseh krogih. Pokojni Miha Cop, ki je bil daljni sorodnik znanega slovenskega učenjaka Matije Čopa, je izšel iz predvojnega nacionalnega gibanja (Preporo-dovci) ter je ves navdušen odšel 1. 1912 kot prostovoljec v črnogorsko armado, kjer je bil pod Tarabošem tudi ranjen. Dobil je visoko črnogorsko odlikovanje. Razume se, da je bil ob začetku vojne Interniran v avstrijskih ječah, toda po vojni se je zopet javil koroškim prostovoljcem in se boril za domoviuo. Študiral je pravo v Gradcu in Belgradu ter postal upravnik carinarnice na Jesenicah, kjer ga je zalotila smrt. Slava junaku I
NAJSTAREJŠI SOKOLSKI BLAGAJNIK UMRL. Prejšnji ponedeljek so na Vačah pokopali 86-letnega vpokojenega poštarja Ivana Ilaša. Ilaš je bil med najstarejšimi Vačani, ki se je ohranil do poznih let nenavadno veder in živahen. Pred tedni ga je napadla pljučnica, v soboto zjutraj so ga našli mrtvega. Ilaš je bil dolenjski rojak z Bučke. Davkarska služba ga je privedla v Litijo in kasneje na Vače, kjer je prestopil k pošti. Po velikem požaru, ki je uničil vse Vače, si je tudi postavil lastni dom in se trajno naselil na Vačah. V prvem zakonu je imel 10 otrok. Po smrti svoje prve žene se je kot 601etnik v drugo poročil, njegova nevesta je štela manj ko SO let. Za 801etnico je dobil Ilaš takšno vezilo kakor le malokateri oče: na svet je pri-vekala punčka ,ki zdaj šteje 6 let. Vseh otrok je bilo 15, le eden je umrl, ostali objokujejo smrt svojega skrbnega, res zglednega očeta. Nekateri so na Vačah, drugI v Ljubljani in v Beogradu, dva pa iz daljne Francije nista mogla priti h pogrebu. Poštar Ilaš je bil živ vzor zavednega Sokola. Sodeloval je tudi v političnem pokretu in po njegovi zaslugi so bile Vače dolgo dobo krepka nacionalna trdnjava. Sokolu na Vačah je bil ne samo ustanovitelj, marveč vso dobo tudi skrben blagajnik, gotovo najstarejši v Jugoslaviji. Bratje Sokoli iz Vač in Moravč so ga zatorej ponesli k večnemu počitku. Naj v miru počiva!
JUBILEJ DELA. Eden naših najbolj 1 znanih gospodarskih delavcev, industrije® Alojzij Vodnik je praznoval oni da t svojo 70-letnico. Rojen v Podutiku Iz znan« kamnoseške družine, je moral šo zel« mlad prevzeti po smrti svojega očeta kamnoseško podjetje, ki ga je v tek« 501enega delovanja razvil v eno največjih podjetij v državi. Spričo teh njegovih lastnosti so mnoga podjetja želela nje« govo sodelovanje ter ga vidimo danes na odličnih mestih naših prvih domačih podjetij. Je predsednik Ljubljanske kw ditne banke, v kateri upravi sodeluje že preko SO let, nadalje predsednik Zdra-f ženili papirnic Vevče, Goričane in Medvode d.d. in član uprave raznih drugih gospodarskih ustanov. Obrtniška stro« kovne organizacije so našle v njeni vedno svojega zagovornika in požrtvovalnega sodelavca. Sam pozna vrednost dela In zato tudi ceni uradnike in delavstvo v podjetjih, katerim načeluje, ko' svoje sodelavce ter je pokazal ob vsaki nrilikl razumevanje za njihve potrebe. Želimo slavljencu ob njegovem pomembi em jubileju še mnogo zdravih in sreč ašh let|
5SEN	DOKTOR RUDARSKE VISOKE SOLE. Prezident francoske
gepublike g. Albert Lebnin je bU te dni od rektorja Parme In treh drugih pro-promovtran za častnega doktorja rudarske visoke šole v Pribramu. Na Miki vidimo Parmo v trenutku, ko izroča francoskemu državnemu predsednika
diplomo v Elizejski palači.
ITALIJANSKI HIDROA VIJON C.A.N.T., ki Je »gorel nad Atlantskim morjem med poletom čez Ocean. Pilota Stoppanija, ki Je padel z gorečim aparatom v morje, so rešili
Ostanki poštnega letala zračne proge Berlin—Koln—Pariz po nesreči prt Le Bourgetu,
Trupla posadke so zgorela
Najnovejše
V RUSIJI ČISTIJO DALJE. Petoric* obtožencev iz sedanjega moskovskega procesa. Od zgoraj navzdol: Jagoda, Bu-harin, Rikov, Rakovski, Krestinski.
DVA RUSKA VOHUNA
in njegova žena, pevka Skoblinova. Prvi je dal navodila za ugrabitev generala Millerja po sovjetskih agentih v Pariza in je potem zbežal Jz Francije. Njegova Žena je šele te dni priznala, da je bila poučena o vohunskih tajnah svojega moža
križem sveta
DRUŽINSKA SREČA. Holandska Pre-Stolonaslednica princesa Julijana In nje fcoprog princ Llppe-Biesterfeld s svojo prvorojenko.
VSAK DAN MOČNEJŠA SILA V ZRAKU. Prvi izmed štirinajstih aeroplanov, ki jih Je naročilo angleško zrakoplovno ministrstvo. V dolžino meri 40 m in lahko sprejme
42 potnikov
POVRATEK IZ ABESINIJE. Mussollni Objema maršala Grazianija pri povratku iz Abesinije v Rim.
VRENJE V AVSTRIJI. Zadnji teden Je bilo v Gradcu več javnih hitlerjevskih demonstracij, ki povzročajo Schuschnig-govi vladi prav resne skrbi. Demonstranti so uporabljali celo zastave s kljukastim križem.
POZNAJO VRTOGLAVICE. Delavci na kupoli cerkve sv. Petra v Rim«, kjer instalirajo priprave za električno razsvetljavo.
Avstrijski vojaki-smučarji na vežbah ob robu gozda pri Hainbaehu
Tedenska
kronika
NEDOLŽNA ŽRTEV VOJNE. Civilisti vlečejo v Teruelu na Španskem iz hleva konja, k! ga je ubil izstrelek nasprotnikov.
ŠPANSKE PREDSTRA2E V SNEGU. Okrog Teraela se zadnje čaM! zopet močneje gibljejo vojaški oddelki generala Franca, ki se mora j« boriti v snegu in višini 1300 m
KITAJKE PROTI JAPONSKEMU NASILJU. Kitajske junakinje, ki se s posebno hrabrostjo borijo v vrstah kitajske vojske proti Japoncem.
RAZDEJANJE VOJNE. Vojaštvo generala Franca je v majhnih oddelkih zasedlo republikancem iztrgani Teruel, o katerem je uradno dognano, da je nad 20 odstotkov stavb uničenih do temeljev, 98 odstotkov pa poškodovanih po eksplozijah in požarih
GENERAL HATA, novi poveljnik japonske vojske na kitajskem bojišču.

JAPONCI NASKAKUJEJO. Oddelek japonske armade pleza na zidovje starega utrjenega
gradu v Ciningu, provinca Šantung.