// <, ·,:· .. •J; ; ,\ l~:.::,:~::6 izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of surveyors,slovenia, yugoslavia ci ~ letnik 29, ljubljana, 1985 izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of surveyors, slovenia, yugoslavia ~ = ~ ,letnik 29, str. 75-132, ljubljana,oktober 1985, udk 528,863 Uredniški odbor: Izdajateljski svet: - predsednik - Tomo Bizjak - glavna in odgovorna urednica - Božena Lipej - urednik za znanstvene prispevke - Boris Bregant urednik za splošne prispevke, informacije in zanimivosti - Jože Rotar - člana - Peter Svetik, Andraž Šinkovec - tehnična urednica - Albina Pregl - delegati ljubljanskega geodetskega društva: Tomaž Banovec, Teobald Belec, Milan Naprudnik, Janez Obreza - delegata mariborskega geodetskega društva: Ahmed Kalac, Janez Kobilica - delegata celjskega geodetskega društva: Gojmir Mlakar, Srečko Naraks - delegat dolenjskega 9eodetskega društva: Alojz Pucelj - delegat primorskega geodetskeaa društva: Frančiška Trstenjak - delegati uredniškega odbora: Tomo Bizjak, Jože Rotar, Peter Svetik Prevod v angleščino: Danila Beloglavec Lektor: Božo Premrl Izhaja: 4 številke na leto Naročnina: Letna naročnina za delovne kolektive je za prvi izvod 1.600 din, za nadaljnje izvode 800 din~ Letna naročnina za nečlane Zveze geodetov Slovenije je 200 din. Naročnina za člane Zveze geodetov je plačana v članarini. Naročnino lahko poravnate na naš žiro račun št.: 50100-678- -000-0045062 - Zveza geodetov Slovenije, Ljubljana Prispevke pošiljajte na naslov glavne oziroma odgovorne urednice: Republiška geodetska uprava, Kristanova 1, 61000 Ljubljana, telefon 312-773 in 312-315. Prispevki naj bodo zaradi lekto- riranja tipkani vsaj s srednjim razmikom vrstic. Za navedbe in morebitne napake v rokopisu odgovarja avtor sam. Rokopi- sov ne vračamo. Tisk: Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani Naklada: 1100 izvodov Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št.4210-35/75 z dne 24.1.1975 je glasilo opravičeno temeljnega davka od prometa proiz- vodov V S E B I N A Stran UREDNIŠTVO BRALCEM 77 IZ ZNANOSTI IN STROKE - Izmera mikromrež na ozemlju Ljubljane (Florijan Vodopivec, Janez Oven) 78 - Valorizacija objektov in naprav komunalne hidrotehnike na osnovi podatkov GPKN - primer mesta Maribor (Albin Rakar, Jeni Makuc) 91 - Izdelava geodetske dokumentacije za gradnjo hidroelektrarne na reki Muri (Cveto Pečar) 104 - Geodetska dela za hidroelektrarno Solkan - projekt tehničnega opazovanja (Jožef Hosner) 108 NOVI PREDPISI, RAZISKAVE, KNJIGE, PUBLIKACIJE 112 RAZNE NOVICE IN ZANIMIVOSTI 114 IZ DELA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE IN ZVEZE GIG JUGOSLAVIJE 124 IZVLEČKI 129 C O N T E N T THE EDITORIAL BOARD TOTHE READERS 77 FROM SCIENCE AND PROFESSION - Micronetworks surveying on the territory of Ljubljana (Florijan Vodopivec, Janez Oven) 78 - Valuation of communal hydrotechnics' facilities and installations on the basis of graphic schema of communal facility and installation data - the town of Maribor case (Albin Rakar, Jeni Makuc) 91 - Elaboration of surveying documentation far the construction of hydro-power plants on the river Mura (Cveto Pečar) 104 - Engineering surveying at hydro-power plant Solkan - plan of technical observations (Jožef Hosner) 108 NEW REGULATIONS, RESEARCH, BOOKS, PUBLICATIONS 112 NEWS AND CURIOSITIES 114 FROM THE WORK OF ASSOCIATION OF SURVEYORS SLOVENIA AND UNION OF GEODETIC ENGINEERS AND SURVEYORS OF YUGOSLAVIA 124 ABSTRACTS 129 UREDNIŠTVO BRALCEM Skladno s sprejetim Programom izdajanja Geodetske~a vestnika za leto 1985 je pred vami dvojna številka glasila.Večji del te številke bi mo- rali s svojimi strokovnimi in drugimi prispevki oblikovati člani območ­ nih geodetskih društev, zato smo z zanimanjem pričakovali "naročene" prispevke iz vse Slovenije. Opažamo, da se zadnje čase v veliki meri vrstijo prispevki istih avtor- jev, ki obveščajo bralce o strokovnih dosežkih. še vedno ostaja precej področij, ki bi zanimala širši krog, jih pa nihče ne obdeluje. Tako se dogaja, da je glasilo pogostokrat ozko strokovno obarvano, kar ne more pritegniti k branju večjega števila naročnikov in hkrati tudi ne vzpod- buja k pisanju. Redko slišimo komentarje ali pripombe na naše delo,poqrešamo pa tudi predloge za izboljšanje vsebine glasila. Moti nas tudi to, da si neka- teri resnično prizadevamo, da bi bili oddani prispevki čimprej natisnje- ni in razposlani naročnikom, potem pa izvemo, da kolegi ne prejmejo gla- sila tudi dlje časa po izidu, ker se zatika pri razdeljevanju izvodov po posameznih inštitucijah. To je le nekaj kritičnih pogledov na obstoječo situacijo, ki bodo morda pripomogli k oblikovanju prihodnjih številk glasila. Glede na visoke stroške tiska, simboličen znesek naročnine in težavno pridobivanje ustreznega sofinanciranja bo verjetno težko izdati zadnjo številko glasila z gradivi s strokovnega geodetske0a posvetovanja v ena- ki obliki. Zato se bo treba v prihodnje določneje dogovoriti o tem, kaj in kako bo- mo izdajali,ter kakšen delež bodo nosili pri tem naročniki in sofinan- cerji. · Za to številko glasila smo prejeli prispevke iz Mariborskega in Primor- skega geodetskega društva, ki smo se jih zelo razveselili. S tem je bila vsaj deloma izpolnjena programska naloga o večjem sodelovanju območnih geodetskih društev. Strokovna prispevka opisujeta izdelavo 9eodetske do- kumentacije za gradnjo hidroelektrarne na rek~ Muri in geodetska dela na hidroelektrarni Solkan. Strokovnim prispevkom sta se pridružila še dva, in sicer: o valorizaciji objektov in naprav komunalne hidrotehnike in o izmeri mikromrež. V uvodniku bi opozorila še na prispevek o nastajanju osrednje geodetske zbirke na gradu Bogenšperk in pozvala vse, ki se ne boste našli na ob- javljenem spisku darovalcev finančnih sredstev ali boste ugotovili, da dogovorjenega 7.neska 1.000.- din še niste v celoti poravnali, da izpol- nite položnico. V doglednem času bomo obnovljeni spisek ponovno objavi- li. Da bi -vam olajšali delo, smo n~kaj položnic priložili k tej številki glasila. Na koncu morda še misel o letošnjem Dnevu geodetov,ki ga pripravlja Primorsko geodetsko društvo. Sredi meseca novembra bo na voljo publikacija z nosilnimi referati o te- mi obnove zemljiškega katastra, kar pomeni, da se boste lahko tuoi vi vključili s prispevki, saj je izbrana temi\ izredno aktualna. Primorcem želimo uspešne pripra·.re, za vse pa velja: "Nasvidenje v Portorožu". Glavna in odgovorna urednica Geodetskeqa vestnika Božena Lipej GV 29(1985)2-3 77 IZ ZNANOSTI IN STROKC Florijan VODOPIVEC* Janez OVEN** IZMERA MIKROMREŽ NA OZEMLJU LJUBLJANE*** l. l. UVOD V sodobnem svetu se je pokazala potreba in možnost za raziskave na vseh področjih človekovega delovanja. Posebno zgodaj so se pojavila hotenja, da bi človek obvladoval naravo in naravne zakonitosti. Vendar mu to do danes še ni v celoti uspelo. Tako kot druge vede hoče tudi geodezija prispevati svoj delež na področju, s katerim se ukvarja. Ker je ozko specializirana in ni le sama sebi namen, se povezuje z ostalimi vedami in tako v interdisci~linarnih nalogah in raziskavah pomaga reševati in rešuje probleme. Izkazalo se je, da lahko geodezija s sodobnimi instru- menti in metodami reši problem, ki ga drugače ne bi mogli. Vsi vemo, da je bila zemlja že izmerjena in so bili dani parametri krog- le in rotacijskega elipsoida, s katerim je zemlja aproksimirana. Ker je zemlja vesoljsko telo, se po zakonih vesolja ohlaja, to pa se kaže v ne- prestanem spreminjanju. Posledica tega ohlajanja so naravni pojavi, kot so potresi, erozija, tektonski premiki ... Ti naravni pojavi povzročajo veliko gmotno škodo in človeške žrtve. Zato si mnoge vede prizadevajo in med njimi tudi geodetska, da bi take naravne nesreče preprečile ali vsaj pravočasno napovedale ali opozorile na verjetnost njihovega nastan- ka. 1.2. DOSEDANJE RAZISKAVE Leta 1977 je bila v sodelovanju med Geodetskim zavodom SRS in Oddelkom za geodezijo pri FAGG podana raziskovalna naloga z naslovom UVOD V GEO- DETSKE MERITVE RECENTNIH PREMIKOV ZEMELJSKE SKORJE V SRS. Vštevši prve meritve je bila končana leta 1979. Dolgoročno je bila naloga predvidena za zbiranje podatkov za napovedo- vanje potresov. Te podatke naj bi dobili iz meritev recentnih premikov zemeljske skorje ob prelomnicah. Ker je naloga dolgoročna, je bilo treba v začetku izdelati: - metodologijo geodetskih meritev recentnih premikov zemeljske skorje, - zasnovo organizaciJe in financiranja sistematičnih geodetskih meritev premikov zemeljske skorje v SRS, - uskladitev in povezavo geodetskih meritev in raziskav z geološkimi in seizmološkimi meritvami in raziskavami v SRS, - določitev hitrosti vertikalnih premikov zemeljske skorje na potresnem območju Ljubljane, * ** *** 61000, YU, Ljubljana FAGG, dr.teh.znanosti. Dipl. ing. geod. Poročilo o istoimenski raziskovalni nalogi RSS. Prispelo z, objavo 1985-09-1~. 78 GV 2 9 ( 19 8 5) 2- 3 - dolžinske premike za določitev bodočih položajnih premikov zemeljske skorje na potresnem območju Ljubljane. S sistematičnimi meritvami v daljšem časovnem obdobju lahko določimo vek- torje recentnih premikov in potrdimo ali ovržemo domneve o horizontalnih recentnih premikih. Po štirih letih od prve izmere bi s sodobnimi instrumenti lahko zaznali morebitne premike na baznih mrežah. Po prvi ponovitvi ni mogoče pričako­ vati, da bi domneve o premikih zavrnili, temveč od nje pričakujemo rezul- tate z namenom, da bi videli, kako hitri oziroma veliki so recentni pre- miki glede na časovno periodo. 2.MREŽE OB LJUBLJANSKI PRELOMNICI Ob ljubljanski prelomnici imamo tri mreže: - severno mrežo Gameljne, - srednjo mrežo Ljubljana, - južno mrežo Dobravica. 2.1. Mreža Gameljne Prvotna mreža je bila sestavljena iz štirih točk. Točke so na zadnjih odrastkih Šmarne gore, to je Debeli hrib, in na drugi strani preloma na obronkih Rašice - Mali vrh. V ravnini sta bili še točki Blato in Skaruč­ na, ki pa nista vidni med seboj. Točke so bile prvotno povezane v dveh neodvisnih trikotnikih. Zaradi graditve nove avtoceste Kranj-Ljubljana steber v Skaručni ni pov- sem "varen" (stabilen), ker leži zelo blizu avtoceste in so zaradi tega možni lokalni premiki. Zato je bil poleg obstoječega stabiliziran doda- ten steber, in sicer približno 30 metrov proč od starega stebra pravokot- no na os avtoceste. Točki smo poimenovali s lols (stara) in loln (nova). Tako smo dobili med petimi točkami tri neodvisne trikotnike. 2.2. Mreža Ljubljana V Ljubljani je bila pozicija za postavitev mreže zelo neugodna. Glavni prelom poteka med Gradom in Šišenskim hribom. Kot tretjo točko so izbra- li Golovec. Ta trikotnik je zelo neugoden, ker je precej razpotegnjen, saj meri najdaljša stranica kar 3500 metrov. Zato so mreže razširili na pet točk, to pa zato, da bi dobili s povečanim številom opazovanj večjo pozicijsko natančnost. Novi točki sta na Univerzitetnem kliničnem centru in na stavbi Petrola na Titovi cesti. Posebnost v ljubljanski mreži je Grad. Tu imamo visoko opazovališče, točka pa je stabilizirana v bližini, tako da lahko šteje- mo stolp za pomičen; steber se uporablja kot zavarovanje visokega opa- zovališča. Iz točke na Golovcu je mogoče kontrolirati stranski prelom med Golovcem in Gradom. V ljubljanski mreži se z vseh točk vidi na vse ostale točke. 2.3. Mreža Dobravica Zaradi barjanskih tal je Juzna mreža postavljena na obronkih Mokrca. Po nasvetih geologa se opazuje Mišjedolski prelom in vzporedni prelom na planoti zahodno od vasi Dobravica. Po ena točka je v Sarskem in na Dol- gih njivah, dve ob cesti Ig - Golo. Centralno točko tvori še točka v Do- bravici. Za mrežo je pomembna diagonala, ki poteka med točkama 111 in 113. GV 29(1985) 2-3 79 3. MERITVE V MREŽAH 3.1. Horizontalne smeri Horizontalne smeri srno merili v šestih girusih po girusni metodi s pol- sekundnim teodolitom DKM 3. Pred izravnavo srno kontrolirali tudi srednji pogrešek opazovanj enega girusa in srednji pogrešek aritmetične sredine ter šest girusov. srednji pogrešek opazovanj enega girusa srno računali po enačbi: [(vv )] [(vv)] = [(dd)] - [{d)]2 M = + (s-1) (n-1) g s Mreža M l. mer. M M 2. mer M g g g g Gameljne 1 1,19 - 3 '08 11 1,35" Ljubljanaf 0,68 - 1,69" 1,17" 0,95 - 1, 76 II 1,13 11 -Dobravica 0,96 - 3, 08 11 1, 65 11 Srednji pogrešek aritmetične sredine srno računali po enačbi M = + i Mreža M l. mer M M 2. mer M Gameljne ni pod. o' 54 11 0,49 - O, 69 11 O, 55 11 Ljubljana ni pod. o' 57 11 0,39 - O, 72 11 o' 46 11 Dobravica ni pod. O, 45 11 0,39 - 1, 26 11 O, 6 7" 3. 2. Dolžine Dolžine med točkami v mreži so merjene obojestransko z Mekornetrorn ME 3000. Kilometri, stotine metrov, desetine metrov, metri in decimetri so merjeni dvakrat, centimetri, milimetri in desetinke milimetrov pa so mer- jeni v seriji po dvanajst odčitkov z uporabo gumba (SYSTEM REVERSE). To pomeni merjenje fazne razlike pri obeh ničlah (O in TI). Če je eden iz- med odčitkov očitno odstopal, srno ga črtali in takoj nadomestili z novim. Kjer je bil signal (odboj) dovolj velik, srno merili tudi z barvnim fil- trom. Uporabljali srno le modri filter, ki je imel krajšo valovno dolži- no. Dolžine, ki srno jih izmerili, so bile poševne in jih je treba še reducirati. Da bi določili, s kakšno natančnostjo srno izmerili stranice, srno izraču­ nali srednji pogrešek iz dvojnih merjenj po enačbi: M = + ½ ~ [(p~d)] Mreža M l. meritev M 2. meritev Gameljne 0,46 mm/km 1,03 mm/km Ljubljana 2,02 mm/km 1,18 mm/km Dobravica 1,53 mm/km 1,56 mm/km 80 GV 2 9 ( 19 8 5 ) 2- 3 4. TERENSKE MERITVE Terenske meritve srno v letu 1983 opravili na dveh mrežah, na severni mreži v Gameljnah in južni mreži pri Dobravici. Bazna mreža v Ljubljani ni bila izmerjena, ker nam vremenske razmere (megla in onesnaženo oz- račje) nisodopuščali tega. Meritve bi lahko izvedli, vendar z manjšo natančnostjo, kar v nalogi ni dopustno, saj bi to pomenilo, da bi se premiki lahko zabrisali zaradi prevelikih srednjih pogreškov. Mreža v Ljubljani je bila zato izmerjena poleti 1984. Meritve na severni bazni mreži v Gameljnah so bile izvedene med 7. in 26.oktobrorn 1983. Južno mrežo pri Dobravici srno merili 12., 15. in 16. novembra 1983. Mrežo v Ljubljani srno merili 2., 5. in 7.julija 1984. Pri izmeri so bi- li uporabljeni isti instrumenti in prizme kot v mreži Dobravica. Poseb- nost mreže Ljubljana je visoko stojišče 106s, s katerega smo se navezali na točko 106z. Ocena natančnosti merjenja dolžin iz razlik dvojnih merjenj Mreža Stranica s' Razlika d v mm km l. mer. 2. mer. Gameljne l0ls-103 1,28 +0,6 +1,6 103 -102 1,36 -0,6 -1,4 104 -103 0,90 -1,1 +3,7 l0ls-102 1,10 -1,1 -0,2 104 -102 0,88 +1,0 +0,4 l0ln-102 1,07 / -3,1 l0ln-103 1,28 / +1,6 Ljubljana 108 -106s 1,79 -3,8 +1,5 105 -106s 1,98 +2,2 -0,2 106s-107 1,49 +6,9 +4,1 109-106s 1,15 -7,8 +3,7 108 -105 1,47 -6,5 +3,7 109 -108 1,46 +3,5 -3,7 108 -107 2, 77 -12,7 +2,0 109 -105 2,46 -11,6 -0,2 109-107 1,36 -3,2 +5,8 Dobravica 110 -112w 0,76 +2,6 +3,9 110-113 1,02 +3,7 -3,9 111-110 1,68 +6,0 +1,1 112w-113 O, 77 +1,7 -2,6 111-113 1, 72 +3,4 -0,2 114-113 1,47 +1,3 -1,7 lll-112e 1,05 -4,9 +5,1 112e-114 1,26 +4,8 -3,4 111-114 1,01 +1,0 +1,6 / ni meritev Poleg horizontalnih kotov, vertikalnih kotov in dolžin srno na vseh sto- jiščih merili še temperaturo in zračni pritisk. Tu smo merili, da bi ugotovili temperaturne razlike med točkami. Po pregledu zapisnikov smo ugotovili, da razlike niso velike, zato smo atmosfero šteli za homogeno. 5. PRIPRAVA IN OBDELAVA PODATKOV DRUGE IZMERE 5.1. Priprava horizontalnih smeri Ko so bile terenske meritve opravljene, smo se takoj lotili računanja mrež. že med meritvami smo kontrolirali dvojni kolimacijski pogrešek GV 29(1985) 2-3 81 in računali reducirane smeri. Tako smo pred izravnavo ponovno natančno izračunali T.O. l. Nato srno reducirane smeri po girusih vpisali v T.O. 2. Izračunali srno aritmetične sredine smeri iz šestih girusov in srednje pogreške opazovanih smeri. 5.2. Obdelava višinskih kotov Te srno izračunali v T.O. 1 v s kalkulatorjern. Ker so bile zenitne raz- dalje merjene dvakrat, srno izračunali aritmetično sredino, še prej pa srno jih reducirali. Do redukcije je prišlo zaradi uporabe različnih vrst prizem, ki so bile uporabljene pri meritvah in so imele različno višino. 5.3. Redukcije dolžin Redukcije dolžin srno razdelili na dve skupini: l. instrumentalne redukcije, 2. redukcije v mreži. 5.3.1. Instrumentalne redukcije Kot instrumentalne redukcije srno upoštevali: - adicijsko konstanto razdaljernera in prizem, - redukcijo zaradi spremenjene temperature resonatorja, - redukcijo zaradi različnih višin prizem. Adicijska konstanta pride ker razdaljernerov merilni sistem ni povsem centričen. S časom se spreminja, zato jo je treba večkrat določiti. V tem primeru je bila konstanta določena v tovarni Kern, približno mesec dni pred meritvami. Tako je podatek za adicijsko konstanto vzet iz de- klaracije testiranja instrumenta. Ker srno uporabljali različne prizme, srno morali upoštevati tudi njihove adicijske konstante. V resonatorju je določena primerjalna frekvenca; ta je odvisna od dol- žine resonatorja, njegova dolžina pa od njegove temperature. Ker srno uporabili prizme različnih tovarn, se niso razlikovale le adi- cijske konstante, ampak tudi njihove višine. Zato srno pri izračunu konč­ ne razdalje morali upoštevati še višinsko razliko med višino instrumen- ta in prizme. 5.3.2. Redukcije v mreži Mrežo srno računali v lokalnem koordinatnem sistemu na nadmorski višini najnižje točke mreže. Zato srno upoštevali redukcijo na horizont in re- dukcijo na skupni nivo po znanih enačbah. 5.4. Kontrolna računanja pred izravnanjern Da izključimo možnost napačnega tolmačenja rezultatov, naredimo pred iz- ravnavo enostavne neodvisne kontrole. Kontrola pri horizontalnih kotih je kontrola zapiranja trikotnikov. Najprej izračunamo kote iz smeri (T. o. 2) in jih sestavimo v trikotnik. Vsota kotov mora biti 1800 , vendar zaradi pogreškov vedno odstopa. Srednji pogrešek opazovane smeri srno iz- računali po Ferrerovi strožji enačbi: m=+{W Mreža Gameljne Ljubljana Dobravica 82 rn l. meritev O, 50 11 } 0,45 11 0,61 11 o f 7 4 II GV 29 (1985) 2-3 m 2. meritev O ,4'4". } O f 88 II o f 56 II 0,69 Pred izravnavo smo preverili še ujemanje kotov, izračunanih iz merjenih in reduciranih dolžin in merjenih kotov. Rezultati so pokazali, da so razlike v dopustnih mejah in so meritve solidno opravljene. Ocena natančnosti opazovanja smeri po Ferreru Mreža Trikotnik f = 180° vsota kotov l. mer 2. mer Gameljne l0ls-102-103 +1,62" +l, 2" 102-104-103 -0,62 +1,4 l0ln-102-103 / +0,2 Ljubljana 105-108-106s +0,46" +3, 3" 108-109-106s -0,17 -2,0 109-107-106s -2,01 -0,l 105-108-109 +1,37 +1,8 108-107-106s +0,20 -2,3 105-109-106s (-1, 08) (-0,5) 108-109-107 (-2,38) (+O, 2) Dobravica 113-110-112w +2,79" +l, 9" lll-114-112w +1,66 -1,6 110-111-113 +0,08 +0,8 111-114-113 +1,83 -0,9 110-lll-112n +1,03 / 114-113-112s +2,14 / ( - odvisni trikotniki / - ni meritev 6. IZRAVNAVA Izravnavo smo opravili na univerzitetnem računalniku DEC 10, po že pri- pravljenih programih za posredno izravnavo kotnih in dolžinskih merjenj pod pogojem, da je po izravnavi ~pvvij = minimum. 6.1. Izbira koordinatnega sistema Uporabili smo koordinatni sistem, ki je bil izbran že pri prvotni izme- ri, tako da je os x približno vzporedna s smerjo preloma. Do neke mere smo odstopali le v tem, da smo na podlagi prve in druge izmere morebiti uporabili novo izhodiščno točko, ker se nam je zdela po dveh meritvah bolj stabilna. 6.2. Izbira uteži Na podlagi prve in druge izmere smo lahko ocenili natančnost posameznih meritev. Glede natančnosti ni bistvene razlike med prvo in drugo merit- vijo, kljub temu pa je druga meritev v vseh treh primerih točnejša, de- loma zaradi večje izkušenosti, deloma zaradi na novo kalibriranega raz- daljemera, deloma pa tudi zaradi večbarvnega merjenja dolžin v Gameljnah in na Dobravici. Če bi se izbire uteži držali matematično, bi morali pri kotnih merjenjih za vsako meritev upoštevati svoj srednji pogrešek in s tem svojo utež. Ker pa vemo, da je lahko merjenje tudi bolj ali manj obremenjeno z boč­ no refrakcijo, smo pri kotnih merjenjih upoštevali za obe meritvi in vse tri mreže enak pogrešek ± l". GV 2 9 ( 19 8 S ) 2 - 3 83 Podobno bi morali ravnati tudi pri dolžinah. Znano je, da je pri rneko- rnetru začetni pogrešek le 0,2 mm, pogrešek pa narašča s ,r-s-. Iz prakse pa verno, da to velja le za idealne vremenske in terenske razmere. Ker pa takih med meritvami ni bilo (zlasti v Ljubljani), srno upoštevali gle- de na dolžine in ostale pogoje merjenja te vrednosti: - mreža Gameljne+ l mm za vse dolžine, - mreža Ljubljana-± 2 mm za vse dolžine, - mreža Dobravica+ 1,5 mm za vse dolžine. S takimi utežmi srno se lotili izravnave posameznih mrež. 6.3. Izbira ostalih pogojev in predhodna analiza merjenih podatkov Ko srno imeli vse meritve reducirane na skupni nivo, to je v vseh prime- rih višina najnižje točke v mreži, srno analizirali tako kotna kot dol- žinska merjenja. Spremembe izmerjenih horizontalnih smeri so bile kazalec horizontalnih premikov. Spremembe dolžin pa so bile kazalec spremembe merila, danega s frekvenco razdaljernera, in šele spremembe tako popravljenih dolžin so kazale morebitne premike. Tako srno imeli vse merjene elemente za obe meritvi in vse tri mreže v enotnem sistemu in smo se lahko lotili izravnave. Pri tem smo se odlo- čili, da zaradi spremembe merila ne borno le ustrezno povečali prvotno izmero, ampak jo borno na novo izravnali po istem programu. Pri izravna- vi druge izmere smo upoštevali izravnane koordinate prve izmere kot pri- bližne vrednosti, popravki koordinat pa nam pomenijo direktno premike. 7. ANALIZE POSAMEZNIH MREŽ Kot srno že omenili, srno najprej skrbno analizirali vse spremembe v ko- tih in dolžinah, da bi že pred izravnavo lahko razdelili točke na sta- bilne in na tiste, ki kažejo premike. Že analize so pokazale, da so sko- raj vsi premiki le vrstnega reda natančnosti izmere. Torej so lahko de- jansko premiki ali pa le posledica nenatančnosti meritev. Po dveh merit- vah imamo le en premik, znan pregovor pa pravi: Eden ni nobeden. Posku- šali smo ga ovreči in izluščiti morebitne premike. Najprej smo izločili premike, ki naj bi nastali na isti plošči, na kateri sta dve točki.Tako srno že pred izravnavo ločili spremembe na zgolj pogreške meritev in na spremembe, ki so lahko tudi horizontalni premiki. 7.1. Mreža Gameljne Groba analiza pokaže, da sta le točki 102 in 103 zanesljivo vsaka na svoji strani prelomnice. Iz točke 103 imamo daljši dve orientacijski smeri na dve točki, ki pa sta na drugi strani prelomnice. Podobno ima- mo na točki 102 dve orientacijski smeri, ena je zvonik cerkve na Šmarni gori, ki je tudi na drugi strani prelomnice. Mnogo boljša je orientaci- ja na trigonometrijsko točko 204 Rožnik, žal pa ni bila opazovana pri prvi izmeri. Predhodne analize in izravnava (vštevši vse orientacijske smeri) so pokazale, da so v mreži nastale spremembe, ki kažejo določeno težnjo premikanja. Zato srno morali zavreči vse zunanje orientacije. Na podlagi spremenjenih horizontalnih kotov in dolžin smo upoštevali točki 103 in 104 kot stabilni točki. Rezultati z ustreznimi prikazi in ocena natančnosti (elipsa srednjih pogreškov) so prikazani v tabeli in na sliki. 84 GV 29(1985)1-2 GAMELJNE Merilo 1 : 2s.ooo M elips 5 : l DOBRAVNICA Merilo l : 25.000 M elips 5 : l GV 29(1985)2-3 85 Tabela premikov in elips pogreškov Meritev y {m) X (m) A (mm) B (mm) 0 (st.) TOČKA 101s 1979 10393,4255 11218, 6002 2,6 1,2 101,50 dy, dx 0,0013 0,0021 1983 10393,4268 11218,6023 2,6 1,0 104,39 TOČKA 102 19 79 11242,5928 10532,2117 2,1 0,9 137,88 dy,dx 0,0014 0,0040 1983 11242,5914 10532,2157 2,2 1,0 138,54 TOČKA 101n 1983 10411, 8072 11210,6781 2,6 1,0 105,23 Ker smo si točki 103 in 104 izbrali kot stabilni, smo za točki 101s in 102 dobili premike kot posledico spremenjenih izmerjenih podatkov. Za točko 101n pa je bila druga meritev šele začetna meritev. Oba premika v točkah 101s in 102 prideta izven elipse pogreškov, vendar sta še v mejah trikratne vrednosti srednjih pogreškov, tako da še ne moremo zago- tovo govoriti o premikih. Poskušajmo analizirati nastale premike. Pre- mik točke 101s je približno pravokoten na traso nove avtoceste in je zato lahko posledica zemeljskih del in obremenitve tal, torej le lokal- ni premik. Premik točke 102 pa je v smeri preloma, torej je lahko dejan- sko prišlo do premika celotnega bloka vzdolž prelomnice, vendar moramo biti tudi tu previdni. Točka je izbrana precej nerodno nad kamnolomom in zato je tudi tu možen lokalni premik, saj kaže ravno proti kamnolomu. Seveda pa bomo morali počakati še na tretjo meritev, ko bo situacij~ bolj jasna. 7.2. Mreža Dobravica Na Dobravici je mreža dokaj zapletena, saj sestoji centralna točka 112 iz štirih opazovališč v linah cerkvenega zvonika in pete talne toč­ ke kot točke 112z. Postopek ugotavljanja premikov je bil tudi tu podoben kot v prejšnjem primeru. Da bi se pri izravnavi izognili različnim utežem za smeri in dolžine (v zvoniku le nekaj metrov), smo vsa opazovanja na točki 112 re- ducirali na 112z. S tem smo poenostavili izravnavo in primerjavo rezul- tatov. Tudi tu nastopajo primeri, da so orientacijske smeri na drugi strani prelomnice. Ker so te orientacijske smeri le tri do štirikrat daljše od dolžin v mreži, precej prispevajo k napačni predstavi o premi- kih. Zato smo izhodišče mreže prenesli s točke 112 na točko 111. Vzrok tega je, da so meritve na točki 112 zelo zapletene in zato možnost pog- reškov večja, Točka 111 leži na trdnem zemljišču na planjavi, tako da je tu možnost lokalnih pomikov neznatna. Težave z orientacijo na točke, ki leže na drugi strani prelomnice, so nas prisilile, da smo tudi tu upoštevali točki 111 in 114 kot dani točki, torej brez medsebojnega pre- mika. Na ti dve točki smo nato izravnali ostale točke. 86 GV 29 (1985) 2-3 Tabela premikov in elips pogreškov Meritev y (m) X (m) A (mm) B (mm) gl (st.) TOČKA 110 1979. 9293,4630 10273,4721 4,5 2,1 8,32 dy,dx -0,00ll 0,0024 1983 9293,4619 10273,4745 3,7 1,9 0,01 TOČKA 112 1979 9989,1176 9960,4553 2,9 1,7 176,68 dy,dx -0,0038 0,0032 1983 9989,ll38 9960,4585 3,0 1,6 174,98 TOČKA 113 1979 9645,0053 9323,0352 3,7 1,8 152,82 dy,dx -0,0004 0,0017 1983 9645,0049 9323,0369 3,3 1,7 155,59 Tudi tu že bežen pogled pove, da so vsi premiki približno v smeri pre- loma. Vendar je tu premik le malo večji in pride izven elipse srednjih pogreškov le pri točki 112. Točki 110 in 113 pa imata premike celo manj- še od srednjega pogreška v smeri premika. Res je, da vsi premiki kažejo v isto smer in s tem opozarjajo na možnost dejanskih premikov v naravi, vendar bomo morali za potrditev ali zavrnitev te predpostavke počakati še na naslednje meritve. 7.3. Mreža Ljubljana Ta mreža je vsekakor najbolj zahtevna, saj ima več slabih lastnosti: - od vseh ima največje dimenzije, - oblika je slaba zaradi razpotegnjenosti, - ima dve nestabilni točki na visokih zgradbah (zaradi oblikovanja mre- že same), - vizure potekajo predvsem nad urbanim območjem. Ta mreža je bila izmerjena šele leta 1984, ker jeseni 1983 tega ni bilo mogoče narediti. Po predhodnih redukcijah in obdelavi podatkov smo sku- šali že na podlagi terenskih meritev ugotoviti stabilne oziroma nesta- bilne točke. Odločili smo se, da naj bo izhodiščna točka 107 (Golovec) z orientacijo na točko 108, ker se je ta dolžina popolnoma ujemala v obeh izmerah.Ta- ko smo dobili rezultate, ki so prikazani v tabeli. Za nas sta zanimiva le relativna premika točk 105 in 106z z oziram na iz- hodiščno točko 107. Točki 108 in 109 sta le pomožni točki za oblikovanje mreže. Premik točke 105 za malenkost presega srednji pogrešek določitve lege te točke. Vendar ne trikratne vrednosti. Premik je približno v sme- ri prelomnice in kaže na možnost dejanskega premika ob njej. Podoben premik, tudi malo večji od srednjega pogreška, dobimo tudi pri točki 106z, vendar malo iz smeri preloma. GV 29 (1985) 2-3 87 88 LJUBLJANA Merilo 1 : 25.000 M elpis 2 : l GV 29(1985)-2 Tabela premikov in elips pogreškov Meritev y (rn) X (rn) A (mm) B ( mm) ~ (st.) TOČKA 105 1979 7367,4010 12177, 3516 17,0 3,4 37,23 dy,dx -0,0023 0,0269 1984 7367,3987 12177,3785 12,0 2,4 37,23 TOČKA 106z 1979 8790,7368 10642,7045 6,7 4,4 24,78 dy,dx -0,0020 0,0107 1984 8790,7348 10642,7152 4,7 3,1 2 4, 9 8 TOČKA 108 1979 8800, 4013 12494,2137 13,3 2,5 64,97 dy,dx 0,0000 0,0000 1984 8800, 4013 12494,2137 9,4 1,7 64,97 TOČKA 109 1979 9663,8098 11317,7110 6,6 2,7 75,31 dy,dx -0,0069 -0,0029 1984 9663,8029 11317,7081 4,7 1,9 75,31 Tudi tu premik ne presega trikratne vrednosti srednjega pogreška. Ostali dve točki 108 in 109 ne kažeta večjega premika, to je lahko zgolj nak- ljučje, možnost pa je tudi, da ležita na isti plošči kot točka 107. Pri vseh teh premikih v Ljubljani moramo ponovno poudariti, da je ta mreža manj ugodna od ostalih dveh in zato tudi premiki manj zanesljivi. Enako kot pri predhodnih dveh meritvah pa velja, da bo treba počakati vsaj še na eno , da borno lahko bolj z gotovostjo sklepali o morebitnih premikih. 8. ZAKLJUČKI Po dveh meritvah, to je po določitvi enega premika, je težko skleniti kaj določnega. Poudariti je treba, da je pri izmeri takih mrež potreb- na kar največja prizadevnost vseh dejavnikov, ki vplivajo na merske re- zultate in s tem na končne rezultate, to je na določitev premikov. To dejstvo potrjujejo dcsedanje meritve in določitev premikov, ki so vse v mejah dobljene natančnosti. Da bi lahko zagotovili boljše rezultate je treba zagotoviti potrebna finančna sredstva, s katerimi bi lahko: - na terenu vse vizure očistili tudi najmanjših ovir, ki z refrakcijo kvarijo rezultate; - dalj časa izvajali opazovanja, da bi res lahko merili v idealnih vre- menskih razmerah ali pa meritve večkrat ponovili (pogosto slaba vid- ljivost orientacijskih točk); - prehodno kalibrirali razdaljerner. Le tako dobljeni merski podatki bodo zagotavljali rezultate z največj0 možno natančnostjo in s tem natančno določitev morebitnih premikov.če pa ne bo dovolj sredstev, bomo morali čakati daljše obdobje, da se bodo premiki sešteli na nedvoumno določljivo velikost. GV 2 9 (19 8 5 ) 2- 3 89 Po drugi strani bi morali sočasno _,~azovati tudi višinske premike, bo- disi s trigonometričnim višinomerstvom (s sočasnim opazovanjem zenitnih razdalj z obeh krajišč stranice) ali pa z geometričnim nivelmanom prek dolin ob vznožju, kjer točke stoje. Seveda so za to potrebna dodatna finančna sredstva, ki pa bi se kmalu obrestovala, saj so bili vertikal- ni premiki že ugotovljeni na trdinskem delu ob južnem robu Ljubljanske- ga barja med raziskavami posedanj na Ljubljanskem barju. LITERATURA l. Bregant, Jenko, Vodopivec: Uvod v geodetske me~itve recentnih pomi- kov zemeljske skorje v SR Sloveniji, Raziskovalna na- loga za Raziskovalno skupnost Slovenije, Geodetsko upravo SRS, Republiško skupnost za ceste in Združena elektrogospodarska podjetja Slovenije, Ljubljana 1979. 2. Bregant, B., Vodopivec,F.: Recentni premiki zemeljskega površja in njihov vpliv na lego geodetskih točk, Raziskovalna naloga za Raziskovalno skupnost Slovenije in Geodet- sko upravo SRS, Ljubljana 1979. 3. Čubranič,N.: Viša geodezija I, Zagreb 1954. 4. Čubranic,N.: Težine mjerenja, Zagreb 1965. 5. Čubranič,N.: Teorija pogrešaka s računom izjednačenja, Zagreb 1967. 6. Deumlich,F.: Instrumentenkunde der Vermessungstechnik, Berlin 1972. 7. Jordan-Eggert-Kneissl: Mathematische Grundlagen, Ausgleichungsrechnung und Rechenhilfsmittel. Band I. Stuttgart 1961. 8. Jordan-Eg9ert-Kneissl: Hohenmessung - Tachymetrie. Band III. Stuttgart 1956. 9. Jordan-Eggert-Kneissl: Die Entfernungsmessung mit elektromagnetischen Wellen und ihre geodatische Anwendung. Band VI. Stut- tgart 1966. 10. Grossman W.: Grundzuge der Ausgleichungrechnung. Berlin 1969. 11. Gunter P. und Kollektiv: Grundlagen der Vermessungstechnik. Band I. Berlin 1977. 12. Mihailovičr K.: Geodezija II. Beograd 1974 (l.del), 1978 (II.del). 13. Ramsayer,K.: 14. Ramsayer,K.: 15. Ramsayer,K.: 16. Spiegl,M.: 17. SGU: 18. SGU: 19. Svečnikov,N.: 20. Vodopivec,F., 21. Vodopivec,F.: 22., Vodopivec,F.: 90 Strenge und genaherte Ausgleichung von Raumnetzen. Munchen 1971. Raumtriangulation in eine lokalen kartesischen Koor- dinatensystem. ZfV 1965. Von der zwei-zur dreidimensionalen Geodasie. Wichmann Geo 1971 Karlsruhe. Mathematical Handbook. New York 1968. Pravilnik za državni premer I.dio Triangulacija,Bg.1951 Pravilnik za državni premer II-A. Osnovni radovi na gradskom premeru, Beograd 1956. Viša geodezija, Beograd 1955. štupar,I.: Merjenje vertikalnih premikov stalnih točk na potresnem področju Ljubljane,Sklad B.Kidriča,Lju­ bljana 1972. Določitev najbolj ustreznih formul za oceno natančno­ sti mestnih nivelmanskih mrež na podlagi merjenj Lju- bljane, Ljubljana, SKB 1974. Raziskava stabilnosti nivelmanskih reperjev Ljubljan- ske mestne mreže, Raziskovalna skupnost Slovenije za Sklad Borisa Kidriča in Skupščino mesta Ljubljana, GV 29(1985) 2-3 Ljubljana, 1976. 23. Vodopivec,F.: Razdaljerneri in trilateracija, Univerza Edvarda Kar- delja FAGG, Ljubljana 1982. 24. Wolf,H.: Ausgleichung nach der Methode der Kleinsten quadrate. Albin RAKAR* Jeni MAKUC** Hamburg - Bonn 1968. VALORIZACIJA OBJEKTOV IN NAPRAV KOMUNALNE HIDROTEHNIKE NA OSNOVI PODATKOV GPKN - primer mesta Maribor 1.0. Izhodišče Intenzivnost družbenih vlaganj v mestna območja povzroča, da postajajo ta območja izredno zapletena in kompleksna stvarnost in da postaja mes- tno zemljišče vedno pomembnejša ekonomska dobrina, s katero je treba kar najskrbneje gospodariti. Pri tem pa je treba upoštevati celoten sklop, od pridobivanja, opremljanja in oddajanja zemljišč v uporabo do obliko- vanja in zajemanja protivrednosti uporabe mestnega zemljišča. Vlaganja sredstev v mestno zemljišče, predvsem v komunalo in prometno infrastrukturo, namreč spreminjajo zemljišče iz terre-matiere v terre- capital in mu s tem večajo uporabno vrednost. Večjo uporabno vrednost mestnih zemljišč zaradi bolj še kapi talne opremljenosti pa dejansko izko- riščaj o proizvodne in neproizvodne dejavnosti, ki taka zemljišča upora~ bljajo. Zato je nujno treba oblikovati sistem porazdelitve družbenih vlaganj v komunalno in prometno infrastrukturo med vse uporabnike mestnih zemljišč, ne pa da ·.ta bremena skoraj izključno nosijo investitorji novih gradenj, kot je bilo doslej. Osnovo za porazdelitev stroškov (bremen) komunalne infrastrukture med posamezne uporabnike mestnega zemljišča (pri oddaja- nju in pri uporabi) pa tvori nedvomno njena vrednost, izražena v dinar- jih na površinsko enoto mestnega zemljišča. Še do nedavna so se v naši republiki s problemom vrednotenja komunalne infrastrukture in mestnih zemljišč ukvarjali le posamezniki in ožje znanstvene skupine. Precejšen del njihovih prizadevanj in dognanj je upo- števala nova prostorska zakonodaja, predvsem novi Zakon o stavbnih zem- ljiščih.1) Ta zakon je med drugim uvedel in natančneje opredelil tudi po- l)Glej: UL SRS, št. 18-932/84. * 61000, YU,Ljubljana, FAGG-Institut za komunalno gospodarstvo dr.teh. znanosti ** Dipl.ing.geod. Prispelo za objavo 1985-08-10. GV 29 (1985) 2-3 91 jem: "povečana vrednost stavbnega zemljišča, ki je neposredno ali pos- redno posledica vlaganj družbenih sredstev, lokacijskih in drugih ugod- nosti". Glede slednjih zakon med drugim določa 2 ): 1) Povečana vrednost pripada občini, v kateri je zemljišče. Višino in način zajemanja povečane vrednosti stavbnega zemljišča določa občin­ ska skupščina. 2) Občina namenja zbrana sredstva iz naslova povečane vrednosti stavb- nih zemljišč za pridobivanje, pripravo in opremljanje teh zemljišč. 3) Povečana vrednost se zajema ob prometu s stavbnim zemljiščem in pri njegovi uporabi. Pravna osnova za njeno zajemanje sta zakon in odlok občinske skupščine, ki temelji na zakonu. 4) Ob prometu stavbnih zemljišč med družbeno pravnimi osebami se zajame le višina. vlaganj v ta zemljišča. Zakon prinaša novosti tudi glede pogojev za oddajo urejenih stavbnih zemljišč v uporabo fizičnim in družbeno pravnim osebam. Tako zakon med drugim določa, da se odda stavbno zemljišče v uporabo proti plačilu cene tega zemljišča in prispevka k stroškom za njegovo pripravo in opremljanje, ki ga mora plačati investitor. Cena pa obsega povprečne stroške pridobitve zemljišča in povečano vrednost zaradi druž- benih vlaganj, valoriziranih v letu oddaje. Način valorizacije povpreč­ nih stroškov pridobitve zemljišča in družbenih vlaganj predpiše občins­ ka skupščina. Ta določila bistveno spreminjajo dosedanjo prakso, ki je dejansko upoš- tevala samo neposredna (knjigovodsko izkazana) vlaganja v posamezna stavbna zemljišča. Valorizacija vseh oblik minulih družbenih vlaganj v stavbna zemljišča se nam tako kaže kot imperativ pri vseh oblikah in fa- zah gospodarjenja z njimi. To, kar je bilo prej le uveljavljeno prepri- čanje stroke, je postalo sedaj zakonska nuja. Z njo se bodo morale v naj krajšem času soočiti občinske skupščine in stavbno zemljiški skladi. Pomembnosti problemov in nalog, ki se nanašajo na vrednotenje komuDalne infrastrukture, so se med prvimi v SR Sloveniji zavedali tudi v Maribo- ru, natančneje na Samoupravni interesni skupnosti za komunalne dejavno- sti in na Mestni geodetski upravi. Metodološko razrešitev problema so zaupali Institutu za komunalno gospodarstvo iz Ljubljane, ki je v zvezi s tem zasnoval projekt z delovnim naslovom Metodologija inventarizacije in valorizacije fiksnih fondov za potrebe vrednotenja stavbnih zemljišč. Doslej smo opravili prvo fazo tega projekta, v kateri smo razvili temelj· no metodo in jo tudi operacionalizirali v smislu vrednotenja objektov in naprav komunalne hidrotehnike na območju urbanističnega načrta mesta Ma- ribor. Objekti in naprave komunalne hidrotehnike seveda še ne pomenijo celotne komunalne infrastrukture, so pa njen bistveni del. Zasledimo jih praktič· no v vsakem naselju, in ne le v večjih urbanih središčih kot na področ­ ju komunalne energetike, TT omrežij ipd. Metodologijo, ki smo jo razvili zaradi vrednotenja objektov in naprav komunalne hidrotehnike, lahko smi- selno uporabimo tudi pri ostalih sistemih, ki so omrežno intenzivni(top- lovod, plinovod, električno distribucijsko omrežje, omrežje javne raz- svetljave ipd.). To je bil dejansko temeljni razlog, da smo se odločili za pripravo in objavo pričujočega članka. Izkušnje, ki smo si jih pridobili v Mariboru, utegnejo namreč koristiti tudi manjšim občinskim središčem, ki stojijo pred istimi problemi. Naslednji razlog pa je izrazito raziskovalne na- rave. Vzporedno z osnovno nalogo, to je vrednotenjem objektov in naprav 2 )Glej 7.člen Zakona o stavbnih zemljiščih, UL SRS, št. 18-932/84. 92 GV 29(1985) 2-3 komunalne hidrotehnike, smo namreč razvili tudi metodo vzorčenja za oce- no dolžin vodovodnega in kanalizacijskega omrežja na osnovi podatkov, ki nam jih daje grafični pregled komunalnih naprav (GPKN). Metoda in njeni rezultati utegnejo zanimati predvsem mlajše kolege, ki obvladajo temeljna statistična znanja in ki imajo poleg operativnih tudi razisko- valne ambicije. 2.0. Kratek pregled možnih metod za vrednotenje komunalne infrastruk- ture in podrobnejša opredelitev izbrane Za vrednotenje komunalne infrastrukture prihajajo v poštev predvsem te metode:3) - metoda kumuliranja investicij na neko začetno inventurno stanje, - metoda izbora tipičnih prostorskih enot (vzorčnih naselij, stanovanj- skih sosesk, krajevnih skupnosti ipd) in - metode vrednotenja komunalne infrastrukture na podlagi podatkov kata- stra komunalnih naprav. Pri uporabi prve metode dobimo le vrednost komunalne infrastrukture, ne pa tudi njene prostorske razporeditve. Ta metoda je primerna predvsem za makroekonomske analize in je bila za te potrebe tudi dejansko razvi- ta. Zahteva pa brezhibne knjigovodske podatke, po katerih je mogoče ugo- tavljati tudi strukturo investicij glede na bruto, neto in nove investi- cije. Pri ostalih dveh metodah pa je mogoče poleg vrednosti komunalne infra- strukture določiti tudi njeno prostorsko razporeditev, pri čemer pros- torske enote lahko poljubno izbiramo. V operativnem smislu je zelo primerna kombinacija teh dveh metod, še posebno ko hočemo gostoto vrednosti komunalne infrastrukture vezati na upravno-teritorialne enote. Tako kombinacijo smo dejansko uporabili tudi ob primeru Maribora, kjer srno kot temeljno prostorsko enoto uporabili krajevno skupnost. Metodo vrednotenja komunalne infrastrukture na podlagi podatkov katas- tra komunalnih naprav srno prvič razvili in empirično preizkusili ob pri- meru Celja leta 1981.4) Vrednotenje objektov in naprav komunalne hidro- tehnike srno v Mariboru opravili praktično po isti metodologiji, le pros- torske enote in delovni postopki so bili nekoliko različni. V Celju smo izhajali iz geometričnih prostorskih enot, pri čemer je prostorska eno- ta pomenila 1/8 lista temeljnega topografskega načrta v merilu 1:1000. V Mariboru pa srno kot prostorsko enoto, tudi na željo naročnika, upo- rabljali območje krajevne skupnosti. Gostoto vodov (dimenzijam/ha) smo v Celju določili na podlagi števila presekov (intersekcij) linij testne mreže in linij komunalnih vodov. V Mariboru pa smo do teh podatkov priš- li z neposrednim merjenjem dolžin komunalnih vodov (m) in planimetrira- njem ustreznih oskrbovanih površin (ha). Temeljna značilnost in prednost uporabljene metodologije je v tem, da z njo določimo ne le vrednost posameznih komunalnih mrež, ampak tudi gos- toto teh vrednosti, izraženo v din/m2/ha oskrbovane površine in njeno prostorsko razporeditev. 5 ) Pri tem je gostota vrednosti primarnega om- 3)Glej podrobneje: Albin Rakar, Metode valorizacije komunalnih fondova; v: Stambena i komunalna privreda, št. 11-12/1982, str. 37-46. 4)Glej podrobneje v: Albin Rakar, et al, Metode za vrednotenje komunal- ne infrastrukture; FAGG- Institut za komunalno gospodarstvo, Ljublja- na, 1981, 120 str. 5 lzgolj za potrebe komunalne ekonomike, natančneje za določanje elemen- tov cen, nam zadostuje že podatek o (celotni) vrednosti posameznih komunalnih mrež, za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči pa nujno po- trebujemo tudi•podatke o gostoti vrednosti teh mrež in o njeni pros- torski razporeditvi. GV 29(1985)2-3 93 rezJa za celotno oskrbovano območje konstantna, gostota vrednosti sekun- darnih omrežij pa je neposredno odvisna od gostote njihovih dolžin (di- menzijam/ha). Gostoto dolžin sekundarnih omrežij določimo na podlagi podatkov grafičnega pregleda komunalnih naprav. Gostoto vrednosti sekundarnih komunalnih vodov dobimo tako, da gostoto dolžin pomnožimo z njihovo nabavno oziroma sedanjo vrednostjo. (V for- malizirani obliki je model zapisan v naslednjem poglavju). Za podatkovno bazo nam je pri delu služil GPKN, ki je v Mariboru v ce- loti izdelan. Dolžine komunalnih vodov srno neposredno merili, površine KS, ki niso v celoti napajane, srno določili s planirnetriranjern na TTN 5. S planirnetriranjern srno določili tudi celotno površino območja pre- skrbe z vodo in celotno površino območja preskrbe s kanalizacijo znotraj UN mesta Maribor. Inventarizacijo in valorizacijo srno izvedli na podlagi vzorčenja. Ven- dar srno vzorčno metodo uporabili le za sekundarno komunalno omrežje, objekte in naprave. Za primarno omrežje, objekte in naprave pa srno iz- hajali iz celotnega popisa. Podatke o primarnih objektih in napravah so nam dale komunalne delovne organizacije (Mariborski vodovod in PNG Nig- rad, TOZD Kanalizacija). Prav tako so nam te delovne organizacije dale tudi finančne podatke o komunalnih objektih in napravah. Osnovo za valorizacijo nam je pomenila nabavna vrednost komunalnih ob- jektov in naprav po stanju 1.1. 1985. Dobili srno jo na osnovi kalkulativ- nih vrednosti komunalnih objektov in naprav, ki bi veljale v letu 1985. Za posamezne primarne objekte (npr. črpališče v Melju) pa srno vrednost po stanju 1.1.1985 dobili z revalorizacijo gradbene vrednosti iz inves- ticijskega programa. Revalorizacijo srno izvedli na osnovi statistično ob- javljenih indeksov gradbenih stroškov. Določitev vrednosti, gostote vrednosti in prostorsko razporeditev gos- tote vrednosti komunalnih mrež na območju urbanističnega načrta mesta Maribor je bila naša osrednja naloga. Poleg te pa srno hoteli ugotoviti tudi, koliko so podatki, ki nam jih daje GPKN zanesljivi in uporabni za ocenjevanje celotnih dolžin vodovodnih in kanalizacijskih sistemov, še posebej tedaj, ko o teh omrežjih nimamo na razpolago nobenih drugih po- datkov. V ta namen srno razvili vzorčno metodo in na podlagi naključne izbire enot (krajevnih skupnosti) ocenili celotno dolžino vodovodnega in kanalizacijskega omrežja na območju urbanističnega načrta mesta Ma- ribor. Tako ocenjene dolžine srno nato primerjali s podatki Mariborske- ga·vodovoda in Komunalnega inženiringa. 94 3.0. Formalizacija modela Formalni zapis in rešitev problema OC$nitve dolžin sekundarnih komunal- nih mrež, celotne vrednosti in gostote vrednosti objektov in naprav vo- dovoda in kanalizacije je v kratkem takle: Če označimo s: F •.•. F v L v Gv p celotno oskrbovalno površino znotraj UN mesta Maribor skupno oskrbovalno površino v vzorčnih KS (ha), skupno dolžino vodov v vzorčnih KS (rn1 ), gostoto vodov na območju vzorčnih KS (rn/ha), (ha), L; ocenjeno dolžino vodov na celotnem oskrbovalnem območju znotraj UN mesta Maribor (ml), L .... pravo dolžino \Todov na celotnem oskrbovalnem območju znotraj UN mesta Maribor, veljajo tale razmerja: GV 2 9 ( 19 8 5 ) 2 - 3 L' == Gv . F ............... . p m (--) ha (m = m ha ha) za ocenjeno dolžino komunalnih vodov smo izračunali razmik zaupanja za stopnjo tveganja 5 % in stopnjo tveganja 10 %. Označimo z: stopnja tveganja, odklon zaupanja, standardno napako ocene in standardni odklon gostote vodov. Odklon zaupanja izračunamo po enačbi: eL, z (cl) SEL, pri čemer je SD /1 - ~ 6) SE = ~ L -fn" L' - eL I O'.'. <( o... NO 1 <(-....... CJ'.l O'.'. (S) :) (S) >-t >-t :z:: lf) ~ (/) O'.'. f- __J " W<( >-t ~ a LL o:z::: o II w O'.'. (.!) O... :z:: 106 IS) IS) IS) IS) IS) IS) IS) IS) IS) IS) IS) IS) ' I V projektu mora biti posebej poudarek na organizaciji in pogostosti opa- zovanj ter posredovanju rezultatov in morebitnih ukrepanjih, če se ugoto- vijo bistvene spremembe na objektu. za objekt hidroelektrarne Solkan je izdelal projekt tehničnega opazova- nja v sodelovanju z izvajalci geodetskih del IBE Ljubljana v letu 1982, v letu 1983 pa ga je dopolnil z dejanskimi ugotovitvami po potrebah do- ločenih opazovanj. IV. IZVAJANJE MERITEV Skladno s projektom tehničnih opazovanj so bila na objektu HE Solkan med gradnjo opravljena tale pomembnejša dela: a) Razvita in stabilizirana je bila mikrotrilateracijska mreža: vanjo so bile enakovredno vključene .točke zavarovanja turbinske osi. Mre- ža je sicer vezana na obstoječo izmeritveno mrežo, vendar je zaradi specifičnosti izravnana lokalno. b) Ob cesti in. železnici so bile postavljene točke za ugotavljanje de- formacij terena med deli v gradbeni jami. c) Na objektu so bile med gradnjo in po koncu gradbenih del stabilizi- rane točke za ugotavljanje horizontalnih in vertikalnih pomikov ter zasukov. d) Med gradnjo je bilo zaradi lažjega izvajanja zakoličb in kontrol po- stavljenih več pomožnih osi in zavarovanj, ob koncu del pa so bile opuščene oziroma so postale nepotrebne. Meritve pomikov so se izvajale in se še izvajajo z natančnostjo in upo- rabo instrumentov, ki jih določa projekt, to je s Kernovim razdaljemerom Mekameter Me 3000 in nivelirjem Zeiss coni 007 z invar lato, medtem ko so se ostale meritve in zakoličbe izvajale z uporabo razdaljemerov AGA 12 A in WILD DI4L ter sekundnih teodolitov. Rezultati meritev so se sproti izračunavali in redno sporočali ustrez- ni službi. V. SKLEP Ob koncu gradnje hidroelektrarne Solkan lahko ugotovimo, da je za uspeš- no izvajanje del pri takšnih objektih nujno potreben dober projekt geo- detskih del, ki mora določati vse osnove za nemoteno izvajanje del. Ta projekt je dokument za izvajanje določenih del, obenem pa zavezuje izva- jalca geodetskih del, da izvaja dela enakopravno z drugimi izvajalci. To pomeni, da so gradbeniki dolžni upoštevati geodetske oznake in jih ohraniti nepoškodovane, obenem pa z geodeti sodelovati v celotnem obdob- ju gradnje. Pri gradnji hidroelektrarne Solkan je bilo sodelovanje med geodeti in ostalimi izvajalci del zares vzorno in si tega želimo tudi pri gradnji ostalih objektov. VIRI: Projekt tehničnega opazovanja hidroelektrarne Solkan - Jankovic Mato: Inženjerska geodezija III - Pravilnik o tehničnem opazovanju visokih jezov GV 29(1985) 2-3 111 NOVI PREDPISI„ RAZ,ISRAVE;, KNJIGE„ PUBLIKACIJE S prvo številko Geodetskega vestnika v letu 1985 smo se odločili za po- membno novost. Z željo, da bi tudi širši javnosti predstavili naše gla- silo, smo uredništvo časopisa Delo obvestili o izidu prve letošnje šte- vilke. V Književnih listih Dela z dne 15. avgusta je bil v rubrik~ Po- šiljke iz tiskarne objavljen kratek članek, ki qpisuje vsebino Geodet- skega vestnika. Ker menimo, da bo tudi to pripomoglo k uveljavitvi geo- detske stroke v naši družbi, bomo s takim načinom obveščanja nadaljeva- li tudi v prihodnje. KNJIŽEVNI LISTI Ljubljana, 15. avgusta 1985 :,lr, 7 DELO Geodetski vestnik 1 V 1. številki Geodetskega vestnika, ki vstopa že v 29. leto izhajanja, uvodoma glavna in odgovor- na urednica Božena Lipej gllvori o letu 1985 kol o letu velikih odločitev glede razvoja gco,ktskc službe. Geodetska služba. ki je zadolžena 1a ob- vladovanje fizičnega stanja v prostl>ru, dobiva vedno nove in zahtl:vnc_j~c zadolžitvi' na tem po- dročju, realizacija teh številnih naloi: pa je pnkg drugega lesno povezana z razpolož' 1ivimi fina11 čnimi sredstvi, ki jih ho morala dr ,l'ba zagota- vljati v večji meri. Eden vodilnih prispevkov v glavni rubriki Ve- stnika je Obnova zemljiškega katastra; besedilo so pripravili Vladimir Kolman. Gojmir Mlakar in Dušan Mrzlekar. To je ena od prioritetnih nalor gcoddske službe v naslednjih letih, saj je obstll- jcče stanje dokaj nezadovoljivo. Prikazana "' izhodiSč:.i in usmeritve za \arno obnovo kot tudi aktivnosti, ki bodo pripdjale k urcsničevan1u po- sameznih ciljev. Eden osrednjih prispevkov je tudi zapis Andreja Bilca o prnjektu cikličnc•ga aerosneman_ju, kt upi~uje zgodovino acro~1wmanj v Sloveniji, postopek priprave aemsncmanja. njegovo izvedbo in uporabo. Marjan Jenko v pri- spevku Nova testna mreža za ckktron:-.ke razda- ljemere govori o testni mreži za razdal.iemere velikega dosega. ki jo tvori 8 točk l. reda v osrednji Sloveniji. Meritve in ohdclavc ho po- trcbn,, še nadaljevati. "'.! tu rotrjujqo dosedanji rezultati. Florijan Vodopivec ii1 Dušan KogoJ \' članku Po!1ovna izmera 1-.omparatorske baze Logatec opisujeta postopek ponovne izmere komp:1rator- ske baze, ki je hila prvotno izmerjena kt;, 197<, in definitivno v letu 1977. Zaradi fokalnih premi• kllv je bilo po primerjavi ugotovljeno. J,1 ,,,, ,, 7;_:,.1dilc določene sprl'tncmlit v pold::,tja 1,,··: 1·· t:1k' mreže. Slank? Pri'itovnih raLrl'(Ujl' r,ri!'i~" il. ,,pravn._: prah~,\.'. Z1ga Drinn\'i~ nnd;,i~1 n11fl>ld1, u drngl~m av~trij~kem ._gcoJ1_·1skt.:n; Jnt.'\'ll '.. ( ir:id- rn, 1 rub1iki iz del:, Z(,S in l.(itt;J pa jv rudari pov1,ctek aktivno.'ili lzvr.~n('ga udhora ZCiS. N.i ktHh-'U so Urn.Jani Izvlečki v •·don·nskcrn in an~le- škcm jeziku za l:lan!~1: ~ ~,rokovno \,~chinP. ' ll L. KATALOG PODATKOV GEODETSKE SLUŽBE Geodetska služba je po Zakonu o družbenem sistemu informiranja (Ur.l. SRS, št. 10 /83) ena od informacijskih služb in mora kot taka zagotav- ljati preglednost in dostopnost do podatkov, vzpostaviti pa mora tudi katalog podatkov. Katalogi podatkov bi se morali vzpostaviti po enotni metodologiji, ki pa zaenkrat še ni predpisana. Vseeno se je Republiška geodetska uprava odločila, da pripravi katalog podatkov, saj je bila njegova izdaja nujna iz več razlogov: 112 zadnja celostna tiskana informacija o podatkih geodetske službe je izšla leta 1978 (Geodezija v SR Sloveniji), sofinancerji programa geodetskih del potrebujejo dobre in ažurne in- formacije o dosedanjem stanju izdelkov in evidenc geodetske službe, informacije o stanju izdelkov in evidenc potrebujemo v širših razpra- vah pri sprejemanju srednjeročnih in dolgoročnih programov geodetskih del. GV 2 9 ( 19 8 5 ) 2 - 3 Katalog podatkov geodetske službe je torej tretja publikacija te vrste s katero sk~šamo predstaviti_ javnosti, predvsem pa uporabnikom, podatk~, preglede nacrtov in kart ter drugih evidenc, ki jih je geodetska služba kot informacijska služba dolžna zagotavljati družbi. Namen kataloga je tudi omogočiti uporabnikom pregled nad podatki, ki so na razpolago za določeno območje, ter kje in pod kakšnimi pogoji se dobijo. Vsebina je razdeljena na 17 poglavij. V vsakem poglavju je najprej opi- sano področje, ki ga poglavje predstavlja. Sledijo tabelarni pregledi, ki so novost v tovrstnih publikacijah, ter grafični prikazi (pregledi in primeri). Del naklade kataloga je vezan kot knjiga, ostali del pa bo pripravljen tako, da ga bo mogoče dopolnjevati~ ažurnimi podatki. Listi bodo speti v posebno mapo, tako da bo vzdrževanje kataloga potekalo zelo enostavno z zamenjavo določenega lista. Katalog je možno dobiti v Republiškem centru geodetske dokumentacije (Ljubljana, Šaranovičeva 12), kjer so na voljo tudi dodatne informacije o podatkih geodetske službe, ki morda niso zajeti in predstavljeni v pu- blikaciji. Katalog podatkov geodetske službe je izšel avgusta 1985, izdala in za- ložila ga je Republiška geodetska uprava, tiskal pa Inštitut za geode- ZlJO in fotogrametrijo. Cena za vezan izvod znaša 800.- din, za izvod spet v mapo 1000.- din, študentje pa ga dobijo za 400.- din. Irena Ažman· ZBIRNO POROČILO O ORGANIZACIJI, KADRIH IN DELU OBČINSKIH GEODETSKIH UPRAV ZA LETO 1983. V mesecu juniju 1985 je izšla deseta številka publikacije Geodetska upravna služba v SR Sloveniji, ki jo izdaja Republiška geodetska upra- va. Zvezek nosi naslov Zbirno poročilo o organizaciji, kadrih in delu občinskih geodetskih uprav za leto 1983. Republiška geodetska uprava že od leta 1978 objavlja zbirna poročila o organizaciji, kadrih in delu občinskih geodetskih uprav za vsako leto. Pripravljena so na podlagi letnih poročil posameznih občinskih geodetskih uprav. Kot je razvidno že iz naslova publikacije, zajema le-ta podatke in po- kazatelje o kadrih, delovnih sredstvih in delovnih pogojih ter dejavno- sti občinskih geodetskih uprav. Prejšnja leta so bili vsi podatki obde- lani ročno, letos pa smo se prvič lotili dela s pomočjo računalniške obdelave podatkov. Izdelani so bili prikazi v obliki tabel, grafikonov in tematskih kart, programe za njihovo izdelavo pa je pripravil Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo. Prehod na nov način dela je botroval re- lativno veliki zamudi pri izdaji te publikacije, zato pa bo v bodoče možno s pomočjo izdelane programske opreme hitreje priti do rezultatov v obliki tabel, diagramov in tematskih prikazov. Publikacijo je izdala in založila Republiška geodetska uprava, tiskal pa Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo v nakladi 200 izvodov. Irena Ažman GV 29 (1985) 2-3 113 RAZNE NOVICE IN ZANIMIVOSTI MEDNARODNO SREČANJE GEODETOV Uvod V skladu z dogovorom med udeleženci prvega srečanja predstavnikov geo- detskih upravnih organov Avstrije, ČSSR, Madžarske, Furlanije - Julij- ske Krajine, Trenta - Južne Tirolske in SR Slovenije leta 1984 na Duna- ju je Republiška geodetska uprava SR Slovenije v sodelovanju z Geodetsko upravo občine Velenje organizirala drugo srečanje 4. in S.junija 1985 v Titovem ~elenju in Topolšici. Posvetovanja so se udeležili: - iz Avstrije: predsednik Zveznega urada za mere in izmeritve dipl.ing.dr. techn.Friedrich Rotter, podpredsednik istega urada dipl.ing.Friedrich Hrbek in predstavnik ministrstva za gradnje in tehniko dipl.ing.dr.jur. Christoph Twaroch; - iz ČSSR: podpredsednik Češkega urada za geodezijo in kartografijo iz Prage dipl.ing. Miloslav Kilberger ter strokovni sodelavec v istem uradu dr. Vojteh Holy; - iz Trenta - Južne Tirolske: asesor za zemljiško knjigo in kataster v pokrajinski vladi dr. Alexander von Egen, generalni dirigent zemljiške knjige in zemljiškega katastba dr.Tullio Buffa ter predstojnik zemljiš- kega katastra dr.ing.Gaetano Taormina; - iz SR Slovenije: direktor Republiške geodetske uprave dipl.ing. Božo Demšar, pomočnik direktorja za evidenco nepremičnin dipl.ing. Vlado Kolman, samostojna svetovalca RGU dipl.ing. Žiga Drinovc in Janez Kifnar, bivši direktor RGU dipl.ing.mag.Milan Naprudnik in direktor Geodetske uprave Velenje ing.Ivan Gaber. ,~~ Predstavniki iz Madžarske in.Furlanije - Julijske krajine se posvetovanja niso udeležili. Dvodnevni program srečanja je obsegal strokovne referate, izmenjavo iz- kušenj in informacij s področja geodetske dejavnosti, obisk občinske Geodetske uprave in zemljiške knjige v Titovem Velenju. Poleg strokov- nega dela je program obsegal še ogled TE Šoštanj in kmetije, ki se uk- varja s kmečkim turizmom. Po posvetovanju je vse udeležence srečanja sprejel in pozdravil predsednik izvršnega sveta občine Velenje. Strokovni del Glavni temi strokovnega dela srečanja sta bili vloga geodetske dejavno- sti pri urejanju prostora in prikazovanje vrst rabe v zemljiškem kata- stru, obe pa je dopolnil prikaz poskusne nastavitve prostorskih evidenc v GU Velenje. Osnovni referat o vlogi geodetske dejavnosti pri urejanju prostora je imel tov. Milan Naprudnik. V referatu je obdelal vlogo geodetske dejav- nosti do konca druge svetovne vojne in v obdobju po 1.1945 z vidika upo- rabe geodetskih podatkov pri urejanju prostora, naloge geodetske dejavno- sti konec 20. stoletja, poglavitne metodološke osnove za oblikovanje zem- ljiške politike, program vzpostavitve evidenc o zemljiščih za urejanje prostora in skupne razvojne cilje. Ker je v referatu zajel tudi dežele udeležencev posvetovanja, naj bi se dopolnil še z ustreznimi podatkl iz teh dežel. To bi lahko bllo nekakšen skupen p~ojekt. 114 GV 2 9 ( 19 8 5 ) 2 - 3 Dipl. ing. Hrbek je poročal, da obstaja v okviru "avstrijske konference za urejanje prostora (OROK - Osterreichische Raumordnungskonferenz) po- sebno združenje, ki sprejema od1očitve s področja geodetske dejavnosti v Avstriji. To zagotavlja enotnost programov. Tu je bil izdelan tudi koncept izdelave bazne karte v merilu 1:5000 in koncept obnove zemljiš- kega katastra, ki obsega razvitje in vzdrževanje mreže navezovalnih točk, preoblikovanje katastrskih načrtov, njihovo ažuriranje glede pri- kazovanja vrste rabe "gradbene površine" in druge odločitve. Od tam izhaja tudi pobuda za vzpostavitev evidence o planskih podlagah. Pou- darjeno je bilo, da razprave v združenju potekajo izključno na strokov- ni ravni. Položaj v Italiji in posebej v pokrajini Trento - Južna Tirolska je opisal asesor dr. Von Egen in omenil, da se pri njih zemljiška knjiga in zemljiški kataster še vedno vodita klasično. Avtomatizacija se uva- ja šele v zadnjem času kot posledica večjih pristojnosti pokrajine na geodetskem področju. To bo zahtevalo povečanje števila sedanjih strokov- nih kadrov (380) vsaj še za 100 strokovnjakov. Zadeve urejanja prostora pa so večinoma že prišle v pristojnost pokrajine. V ČSSR se po besedah dipl.ing. ~ilbergerja in dr.Holyja stanje na pod- ročju geodetske dejavnosti za potrebe urejanja prostora ne razlikuje dosti od stanja v preostalih obdonavskih deželah. Le na pravnem področ­ ju obstaja razlika v dejstvu, da zemljiške knjige od l. 1960 ne poznajo več. Kot nekakšno nadomestilo naj bi v nekaj letih zaživel poseben "super register", ki bo urejal pravne odnose na nepremičninah. Osnovno poročilo glede prikazovanja vrst rabe v zemljiškem katastru je dal dipl.ing. Hrbek ob primeru Avstrije. Trenutno vodijo pri njih 7 vrst rabe (gradbene površine, kmetijske površine, vrtove, vinograde, planinske pašnike, gozdove in vodovja), osmo skupino pa tvorijo "osta- le", kar pomeni nerodovitne površine (prometne in druge površine). Za- radi vedno večjih zahtev "urejevalcev prostora" po dodatnih vrstah rabe v zemljiškem katastru oziroma po detajlnejši členitvi sedanjih se pred- videva novelacija Zakona o zemljiškem katastru; pri tem pa bo težavna odločitev o končni izbiri vrst rabe. Zdaj se uresničuje projekt ugota- vljanja in prikazovanja "gradbenih površin" pod stavbami. Vse stavbe naj bi izmerili in vrisali v katastrske načrte v 7 letih, kar pomeni pri več kot 300 000 stavbah več kot 50 000 stavb na leto. Stavbe snemajo te- restrično in fotogrametrično; uporabniki teh podatkov zahtevajo natanč­ nost± 20 cm. V splošnem pa omenjeno združenje predlaga, naj se v kata- stru prikazujejo dejanske vrste rabe, in ne namenska raba, naj kataster vsebuje le informacije, ki so v naravi vidne, in naj se generaliziranje podatkov skrči na minimum. V Italiji vodijo v zemljiškem katastru iste vrste rabe kot v preteklem stoletju. Obstajajo zavarovana območja, na katerih se kulture sploh ne smejo spreminjati. Davki so izredno nizki in s 1.1.1986 bodo uvedli novo obdavčitev na podlagi prijav lastnikov zemljišč glede dejanske rabe. Po- seben problem pomenijo tako imenovani ''sadni travniki" (Obstwiesen); to so sadne plantaže, nastale iz močvirij, ki pa se v katastru še vedno vo- dijo kot močvirja. V ČSSR je situacija podobna, vodijo 12 vrst rabe poleg podatkov o zava- rovanju nepremičnine, pravnih odnosov itd. Z rednimi kontrolami preverjajo stanje v katastru z dejanskim stanjem. Udeleženci srečanja so bili seznanjeni tudi z vrstami rabe, ki se vodijo v zemljiškem katastru na območju SR Slovenije. Kot posebno zanimivost je dr. Taormina prikazal praktično uporabo seda- nje državne mreže geodets~ih točk pri vzdrževanju starega katastrskega načrta v merilu 1: 2880 iz l. 1861 ob primeru izmeritve planinskega doma pri Treh cinah v Dolomitih. Strokovni del srečanja se je končal v prostorih geodetske uprave Vele- nje s predstavitvijo testnega primera nastavitve evidence o predpisanem varovanju prostora in o omejitvah pri posegih v prostor. GV 2 9 ( 19 8 5 ) 2 - 3 115 Direktor uprave ing.Gaber s sodelavci je udeležence srečanja seznanil tudi z grafičnimi prikazi različnih tematskih področij (GPKN, ROTE,EHIŠ itd.), nad katerimi so bili gostje iz tujine še posebej navdušeni. ' Sklep Soglasna je bila ugotovitev, da sodi zemljiški kataster s svojo davčno funkcijo v preteklost in da je njegova prihodnost na področju planiranja in urejanja prostora, kar se zrcali v ugotovitvah osnovnega referata na tem srečanju. Vsebino katastra je treba prilagoditi novim zahtevam, se- veda ne brezglavo in s preverjanjem upravičenosti zahtev z raznih stra- ni. Udeleženci posveta so bili mnenja, da sta obe prvi srečanji upravičili takšna srečanja, ki pa jih je treba vsebinsko in strokovno še bolj obo- gatiti. V ta namen naj bi si izmenjavali tudi strokovno literaturo, pub- likacije, pomembnejše predpise s področja geodetske dejavnosti in podob- no, za kar so bili takoj določeni strokovni sodelavci iz vsake dežele udeležencev, ki naj bi skrbeli tudi za organizacijske in administrativne zadeve srečanj. Izbira glavne teme srečanj se prepusca vsakokratnemu organizatorju. Tema naj prikaže specifičnost geodetske službe v deželi gostiteljici, obenem pa naj bi bila po možnosti zanimiva za vse udeležence. Ostali prispevki pa bi lahko glavno temo obogatili oziroma bi bili lahko pobuda za izbiro glavne teme naslednjega srečanja. Za organizacijo 3.srečanja v letu 1986 se je prijavila Madžarska, medtem ko naj bi bilo srečanje v letu 1987 v pokrajini Trento - Južna Tirolska. BOGENŠPERK - GEODETSI