Stev. 51. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 14. decembra 1928. - Leto VII. Leto VI. iohaja «.k petek dopoldne. leda ja konsoreij Malega Usta. Nm.ot; Mali list, Trieste, ca-sella oantro H7. — Urad : ria Valdirivo 18-111. Odjforornl urednik : dr. L. BKBCK. POSAJIKZJiA *TKY. 30 STOTINK. NAROČNINA »u oelo leto 10 L., pol leta 5 L., Aotrt leta b L. - 1ZTKN IT 4 LIJ K oelo leto L., pol leta 12 )i., •'etrt leta 6 L. MALI UST TEDNIK ZA NOVICE IN POUK. C EVA OGLASOV IM OBJAV Za I cm višin« v i stolpcu 5 L. Pri stalnih objavah se daje primeren popust po dogovoru. MAM OCI.A&I: W stotink vsaka beseda v navadnem tisku ; niHNtno 40 stotink beseda; z VKL1K1M1 Cukali 60 st. beseda. Pri stalnem op lasanju primeren popust. Mali koledar. Nož v hrbet ali piton v skrinji. Potek 14. dec.: Spiro, op. — Sobota, 15.: Kristina; Jernej. — Nedelja, 16.: Švedska kapitan Lurogstrdm, pravi 3. a y tuni razločim ona dva ja je imenovan g. inženir Cobolli-Gigli. nova, mornarja. Novi zvonovi. ! «Odkod imaš ključ?« pobara tih g!as. V zvoniku na Gradišču in v Renčah «Od ktopiitana sem si ga izposodil«, sta počila zvona. Komaj so ju obesili, že «Kaij? On ti ga je dal?» se začudi prvi. je ob oba. Zvonove je vlila ista livarna.1 «Dal!? Vzel sem ga, iz njegove kabine^. Po desetih letih. Tako šepetaje sta se »plazila v nize!^ Kralj Rudolf iz Tabna piri Dornbergu prostor, ki nam je rabil za »taro šaro. se je po 10 lotih oglasil iz Rusije. Rojen Medla petrolejka je obsevala v kioT.u je leta 1891. Od 1. 1918 ni bilo skriva o močno z železom obito skrinjo, ji jem. Za vdovo. hi hoteli še dobre rede v šoli, ubogati Zbornica je z živahnim' ploskanjem starše in ne uganjati visoke politike, pa odobrila, naj se določi vdovi ustreljene- bi bili ti volčiči prav pridni, ga vicekonzula Nardiinija letna pokoj- Aretacija, nina. • V Goniči so »rotirali 20 letnega šitu- Solačns lise. ! (lenta Milana Hreščaka. Obdolžen je da V naše gore se je že naselila zima, po je v zvezi z znanim umorom dijaka Ko-dolinah pa smo imeli dosedaj precej le- geja v Goi-ioi. pega vremena. Toda vremenski preroki Vojna! pravijo, da se bo, vreme sedaj poslabšalo Med južneameriškima republikama in sicer za več časa:, če bi sodili po zad- Bolivijo in Paraguayem bo izruhnila naj- «Kaj je neki notri«, začujem znova, prvi glas. Potuhnil sem se za nizke duri. «To bova zdaj preiskala. V Kolombo sta prinesla dva Indijca skrinjo na ikro v. Sam kapitan jo je prevzel in jo je da zanesti seinfkalj. Obal je blizu, v čoln in zaklad je najin«. Mlaj,šil od obeli je čepel pri skrinji in pilil železo. Starejši mu je svetil za hrbtom. Kri mi je oledenela po žiilah ko je starejši po bliskovo potegnil oster nož izza pasa in ga zasadil čepečemu v hrbet.. Žrtev se je brez glasu zvalila pu tleh. Pohlep je morilcu skremžili obraz, ko je mrtvega tovariša povlekel od skrinje. Z&Ulad je njegov! Jaz sem bil od groze kar prikovan k tlom,. Nisem utegnil zavpiti, že je morilec privzdignil pokrov skrinje. Obraz mu je posinei v mrtvaškem Straliu, kolena so mu klecnila; z očmi je le builil v skrinjo, odkoder se je pognalo na nesrečneža strahovito telo indijskega pitona, najbolj strupene kače. Osem metrov je bil dolg, namenjen je bil za živalski vrt v Hamburg. Nesrečni mornar se je obupno stresel, ko se je nad njegovo glavo razklenilo strahovito pitonovo žrelo. Z zadnjimi močmi sem se pognal na krov po pomoč. Ko sem se vrnil z mornarji,, je grozna zver že mirno ležala v svojem kotu in prebavljala svoj plen«. MIHEC MIHEC : Če Imaš liro, sl vesel, če sto jih je, si se prevzel. JAKEC: Če jih je tisoč, sj košat, s pet tisoči si že rogat. njih dneh, bo to najbrže res. In še eno slabo prerokbo slišimo. Solnčne lise, tako pravijo preroki, ne kažejo nič dobrega^ Za letošnje leto so napovedovale, da bo Slabo, in res je bilo tako. Tudi o prihodnjem letu se v lisah ne bere nič dobrega. Obeta se nam zopet suša, nalivi, nevihte in podobne stvari kot smo jih doživeli letos. Boljše bi bilo, da bi nam lise povedale 'kaj dobrega; e.j, te lise. Nova igra. Nj. eksc. tajnik fašistov Turailli je izumil novo igro z žogo. Zove se «Palli-i talia« (italijanska žoga). Športni krogi I hrže mej. so se za zavzeli. Doslej narodno igro močno Spomenik knjigi. so spomenike postavljali te vojna. Kregajo se zastran Življenje in smrt. V oktobru se je rodil v naši poVrajini 201 otrok, v novembru pa 189. Umrlo jih .je v oktobru 93, v novembru pa 104. i Porok je bilo 57 v oktobru, v novembru pa 05. Tržačanov se je pa v oktobru 5 več rodilo kot umrlo, v novembru pa kar 71. Išče se rabelj. Na Madžarskem so ob rablja. Umrl je rabelj Golid, ki je kar v pregovor prišel. Naši klišeji. Bravci ste gotovo že opazila, da je v listu par prav lepih klišejev. Dva je naslikal evropsko znani umetniki Tone Kralj, ki ga umetniška javnost v naši državi prav dobro pozna. V kratkem bo, slavnim možem. V Imperii na Ujgurski povabljen, da razstavi svoja dela v Be obali bodo pa odkrili spomenik slavni netkah. italijanski mladinski povesti «Cuore» (srce). Povest je spisal Edmondo de Ami-cis, ki je v Imperiii doma. Mlada Nemčija netkah. Dva nam je pa na,redil Meštrovičev učenec umetnik Gorše Franc. Tudi Gorše je visokopriznan umetnik v italijanskih umetniških k'rogih. Naš list je s sodelovanjem obeh go- V Lipskem so imeli pred nedavnim svoje zborovanje člani nemškega nacio- spodov umetnikov gotovo pridobil, nalističnega mladinskega društva uVVelir-wolf». Tam so odobrili svoja pravila. Berite jih in zmajajte z glavo: «Sin o zakleti sovražniki miru. Edino Novi poslanol. Parlamentarna komisija je že določila, kdo ima pravico predlagati kandidate za poslance: udruženje javnih nameščen-vojna more rešiti vprašanje Nemčije, cev 28, Ijudskošolski učitelji 10, železni-Zamet ujemo parlamentarizem, ki je tuje- j čar ji 5, joštni uslužbenci 2, nameščenci ga izvora. Hočemo aristokratsko ustavo, državnih industrij 2, vseučilišča 30, in čisto plemensko polititko proti Ireni ^ srednje šole 15, akademija 9, umetnostni mednarodnim silam: proti visoki finan-1 zavodi 2, fašistovski zavod za kulturo 3, ci proti prostozidarjem in proti ultra-, društvo Dante Alighieri 2, bojevniki 45, me-ntanizmu (zaničljiv izraz za 'kato- vojni pohabljenci 30, italijanski narodni ličanistvo). Hočemo Volilno Nemčijo«.’ Da center 8, pomorska lega 1, kolonialni zavod 1, zadruge 1, hranilnice 1, zavod za izboljšanje zemlje 1, Turing klub 1, olimpijski odbor 1, Dopolavoro 1. Teh 200 kandidatov predlagajo torej la javna »druženja. 800 kandidatov si pa izberejo sinda-kati. Vseh 1000 imen pride pred veliki fašistovskii svet, ki katerega izmed kandidatov tudi lahko črta. Tako očiščena 'lista pride pred volivce, j Kak(o se voli, borno prihodnjič voliv-i coni povedali. Rdoči križ. Tržaški Rdeči iktriž gleda te dneve na ,40 letno svoje dlello v pomoč bližnjiku. 1 l^epaki po mestu vabijo in prosijo za majhen dar tej prekoristni ustanovi. I Darovi se lah'k|o pošljejo na naslov: Ouardia Medica, via S. Franc esco d’As-sisi št. 3. Vrnjena odlikovanja. Veliko število častnikov odlikovanih s francoskimi medaljami je vrnilo svoja odlikovanja, da talkio dajo duška svojemu ogorčenju nad milo obsodbo Nardinije-vega morilca. Proti'dvoboju. Za namišljeno časit se še vedno kaki tepci radi dvoboj ujej o. V poljskem parlamentu pa poslanci zahtevajo, naj se dvoboj smatra za poskušali i umor in naj se tako kaznuje. Urednik se išče. ((Pekinški list«, H izhaja že 1200 let, je dobil novega urednika gospoda Shinon Haiihana. Ta je vpeljal tudi oddelek za, modo in kino v.list. To je starokopitnega ravnatelja tiskarne talko vje-zilo, da je na javnem zborovanju obljubil1, da bo tudi gospod Haiihana, obglavljen, kakov že 1800 njegovih prednikov, ki so se lotili novotarij. Prefektovrki dar. Vseh 92 prefektov v Italiji je darovaflo za erar 5(3.200 lir v liktorskih obveznicah. Velika sleparija. Na Francoskem so prišli na sled mi-ljonsiki slepuniji. Prste ima vines tudi mnogo visokih gospodov. —- Kolovodja pa je neka Marta Hanait Usta- novila je dva borzna lista: veliki, tednik ((Gazette du Franc (Frankov list) in dnevnik «Interpress». Ta dva lista, sta ; naganjala ljudi, da so svoje prihranke ; zaupali finančinim podjetjem, ik^ jih je ta ženska ustanovila. j Iz žepov ubogega ljudstva so izpipaii !več sto milijonov frankov, mesto obresti so jim dajali pa obligacije, ki nič ne ' veljajo. Vil oe ga rešijo 28 letni Poljak Kandeil je predrzen vlomilec. Prefrigan pa še bolj V ječi v Berlinu je požrl vilice. Peljejo ga v bolnišnico,. Tam jim pa zgine ko kafra. , Nov list. Znani italijanski slovstvenik Ugo Ojet-li bo začel s prvim decembrom izdajati v Florenci literaren list «Pegaso». Domači in tuji literarni krogi se za list zelo zanimajo. Zaklad v grobu. Ko so vdrle nacionalistične čete v Peking SO' popolnoma oplenile grobnico kitajske cesarice Tsout-Chi. To delo se jim je prav dobro izplačalo. Zakladi, 'kji so bili nakopičeni okrog truge, se zde ikot iz «Ti®oč in ene noči«. Zlata, biserov, brokata, in podobnega blaga .je 'bilo v grobu za 150.250.000 zlatih frankov. | Ogromna svota, ki jo ne moremo' niti | pojmovati. Nihče ni vreden ! Letošnje Noblevo- mirovne nagrade ne bodo nobenemu podelili. Odbor za nagrade pravi, da nobeden izmed živečih politikov ne dela za mir. Ogenj pri sv. Antona, V soboto je bila v Padovi pri sv. Antonu Padovamiskem procesija. Naenkrat začnejo švigati iz nekega prostora v baziliki plameni. ljudi se je polotila groza. Ogenj so še pravočasno uduišili. Vipavski prekop. Tržačan inženir Brai je napravil načrt za vodno oesto od Turina pa do, ustja Donave. Od Soče bi pluli po Vipavi, potem skozi tunel do Ljubljanice pri Vrtuniki, po Ljubljanici do Saye in tako naprej. Vipavska železnica bo imela občutno konkurenco. Ljubezniv soprog. Princ Avgust Hohentohe je poročen z Uršulo Zeidllitz. Urša piše romane. Slo jih je kar na tisoče v razprodajo. Te dni je šel prime na boben. Izkaizailo se je, da je pokupoval vse ženine romane on, ne pa občinstvo, tki ni maralo metati de- * n a rja proč te za potiskan popir. Modrost. Vsak oblastnik in zapovedmi je po krščanskih načelih oblastnik boi ji, ki mora v‘božjem imenu, v soglasju z božjimi nameni ukazovati. Sam mora prej sl uš ati najvišjega poglavarja, potem sme in more pravično dajati povelja nižjim. Dolar in krona. Newyorški mi Ijomtr Kingslaind se je poročil s priincezin jo Marijo Orleansko, nečakinjo belgijskega kralja. Nevestin oče je na hčer prav jezen' ) je nadaljeval v opisovanju bodočnosti Avstrije,, »morda nas zaradi vojne s Tuirki napadejo Nemci, 'k hi ti Nemci in Turki drže skupaj. To je banda, kakršne ni na svetu. Toda lahko se zvežemo s Francijo, k4 ima Nemčijo že od leta 1870. na piki. Potlej pa že pojde. Vojna bo in konec besedi«. Bretschneider je vstal in rekel slavnostno': »Saj vam več tudi ni treba govoriti. Pojdite z menoj na hodnik, tam vam nekaj povem.« švejk je torej šel za civilnim stražnikom na hodnik, 'kjer ga je čakalo majhno presenečenje: pivski sosed mu je pokazal orliča in mu napovedal areta« cijo. Takoj da ga odvede na policijsko ravnateljstvo!. Švejk 'je izkušal pojasniti, da se je gospod pač zmotil, da je popolnoma nedolžen iin da ni zinil niti besede, ki bi mogla koga užaliti, Bretschneider pa. mu je odvrnili, da je zagrešil več kaznivih dejanj, med kate- rimi je tudi zločin veleizdaje. Nato sta> se vrnila v sobo, in Švejk je rekel gospodu Palivcu: »Imam pet piv in hrenovko z rogljičem. Zdaj mi daj še slivovko, potem pa moram iti, ker sem aretiran.« Bretschneider je pokazal orliča še Palivcu, ga ostro premeril in vprašal: »Ste oženjeni?« «Sem.» «ln vaša. žena lahko vodi obrt, ako vas ni doma?« ((Lahko.« «Potk‘j je pa vse v redu«, je dejali veselo Bretschneider, ((Pokličite svojo ženo, ji izročite obrt, a zvečer pridem po vas.« «Nič si tega ne jemlji ki srcu«, je tolažil švejk krčmarja. «Jaz egem tja samo zaradi velezdaje.« »Ali čemu naj grem jaz?« je zaistokid Palivec. »Bil sem vendar tako oprezen!« Bretschneider se je nasmehnit in dejal zmagoslavno1: «Zato, ker ste rekli, da so muhe srafle na cesarja....» , ■> In švejk je ostavii gostilno »Pri kelihu« v spremstvu civilnega stražnika. Ko sta prišla na ulico, ga je Švejk vpra- šal s svojim dobrodušnim usmevom: »Ali naj stopim s pločnika?« »Kako mislite?« ' »Mislim, ker sem aretiran, da nimam več pravice hoditi po pločniku....« Ko sta zavila skozi vra.ta policijskega ravnateljstva, je rekel Švejk: «Tako nama je lepo minil čas. Ali prihajate večkrat h ,kelihu’? — In medtem, ko so vodili švejka v sprejemno pisarno, je »pri kelihu« izročal gospod Palivec krčmo svoji jokajoči ženi, tolažeč jo na svoj posebni način: «Nikar ne jokaj, nikar ne tuli! Kaj mi pa morejo storiti zaradi posrane cesarjeve podobe!« In tako je posegel dobri vojak švejk v svetovno vojno na svoj mili, ljubezni- vi način. Zgodovinarje bo zanimalo, da je videl daleč v bodočnost. Ako se je položaj pozneje razvil drugače, kakor je on razlagal «pri kelihu«, moraimo /upoštevati, da ni imel diplometske izobrazbe. H. Dobri vojak Švejh na policijskem ravnateljstvu. Ko so Švejka zaprli1 v eno izmed številnih celic prvega nadstropja, je našel Naprej ! Nato je prvi minister poudarjal pravičnost' uprave in je preželi na črtanje smernic za bodočnost. «Grem o težkim časom naproti!« Ni še prišel čas in morda sploh ne ijo prišel, ko bomo lahko sedli; »dag je še ura in- ukaz iti naprej. Troha je biti borci., 'ki si ne dajo miru, iti' je treba življenju naproti tako kot se nudi z dobrimi in slabimi stranmi, s svojo silo in šibkostjo«. Z mogočno prošnjo', naj Vsemogočni ne zapre njegovih očes, dokler ne vidijo novo sva!!cjšo veličino* fašistovske Italije je zaključili Mussolini svojo besedo. O govoru prinašajo tudi tuji listi obširne poročila. PO SVtT P**edse«?«šk centpuma. V Kolinu (Kelmorajnu) je nemški cen-trum, mogočna stranka nemških katoličanov, imela glavno zborovanje. Za strankinega vodjo in Marsovega .naslednika je izvoljen prelat Kaas. Zagreb. V Zagrebu Maček in Pribicevič močno hujskata proti vladi in državi. Zato so ministri sklenili ostro nastopiti. Mesto velikega župana bodo Hrvatje imeli odslej polkovnika. Proti glavnim voditeljem k i n el s k o-d em o k r a t s k c zveze je državno pravdništvo naperilo tožbo radi ščuvanja proti državi. Avstrijska jsreidlsedfašk. V sredo pod noč so si Avstrijci izvolili novega predsednika republike. Ta je krščanski socialec profesor Viljem Mi,klas. Izvoljen je bil s 104 glasovi krščanskih socialccv. Socialisti so oddali pri prvih in drugih volitvah svoje glasove za bivšega kanclerja d rja. Rennerja, velenemci pa za policijskega predsednika drja. Schoberja. Novi predsednik je bil doslej predsednik zbornice. Po poklicu je profesor. Poučeval je tudi v Trstu. Po prevratu se je vrgel v politiko na strani; drja. Seipla. Moža spoštujejo vse stranke brez razlike. Je odločen katoličan in dober družinski oče. Ima 20 (!) otrok. Od teh jih je še 11 živih. Bršandove izjave. Napetost med francosko in italijansko javnostji zastran mile obsodbe nad Mo-dugnom se je malo polegla. Zato se je bolj slišal Briandov glas za prijateljstvo z Italijo. Francoski zunanji minister je dejal pretekli torek v zbornici: «Naij se pripeti med Italijo in Francijo karkoli, do vojne ne pride; nikdar ne bo Francija dovolila odtegniti svojega prijateljstva od ltalijei). Lug»nska trojica. V Lugano, mesto zborovanja Društva narodov, je že prispelo 14 glavnih, odbornikov s svojimi tajniki in svetovalci. Glavni možje so pa kot vedno Chamberlain, Briand in Stresemann. Vse zanimanje st; vrti okrog te trojice. Francoz in Anglež bosta skupaj potegnila proti Nemcu zastran izpraznitve Porenja. Vendar bo Anglež dal tako previdne izjave, da ne bo Stresemann preveč jezen. Drugi važni pogovor te trojice Se bo sukal okoli vprašanja nemške manjšine pod Poljaki. Pribicevič pravi?« Francoski novinar Hirchwald, zastopnik velike Francoske revije «Bien puhlic«, je vprašal Pribičeviča, vodjo samostojnih demokratov, kaj hoče opozicija. Politik je odgovoril. «Ho,čenio predvsem .sklicanje nove ustavne skupščine, ki bo razpravljala o preuredbi ustave. Hočemo, da bodi Jugoslavija razdeljena v pet ali šest pokrajin s široko samoupravo. Zakonodajno m upravno®j «Ste za odcep od ržave?« «Ne», je odgovoril Pribi,čevič, pokrajine smatram jaz le v okviru države. Pripadniki velike Jugoslavije so od Jadrana do Črnega morja, ker smatramo, da je tudi Bol ga rja, deil te države«. Sovjetski proračisn. Fi,nauči minister Byuhanov je predložil proračun za prihdnje leto. Znaša 7700 miljon. nabije v. Za socialna in kult urne namene je določenih 1580 miljonov. Za vojsko 840 milijonov. Notranjega dolga imajo sovjeti 1300 miljonov. „Pred božičem !“ Največji ameriški časnikarski Scnipps-Howard trasi, ki razpolaga s 26 velikimi dnevniki je začel možno agitacijo', da bi ameriški senat podpisal Kellogovo mirovno pogodbo. Po vseh listih bereš «Pred božičem« je treba sprejeti pogodbo,.ki jo je že 56 držav sprejelo. Če bo Amerika, čije minister je pogodbo zložil, to zavrgla, kako naj se potem druge države ogrevajo zanjo. Nasprotniki pa pravi,jb: pustimo trhlo Evropo pri miru, naj sama dela mirovne pogodbe, in se brigajmo za naše razmere. ASov veiiki župan. Zagreb je dobil za velikega župana ppUkovrjika !Maksimoviča. Pokrajinski zbor ga pa noče priznati. Novi veliki župan je radi tega ustavil zasedanje oblastne skupščine, Vlada namerava popraviti zakon tako, da, bo lahko vlada razpustila oblastne skupščine (deželne zbore), ako se ne bodo pokorili vladnim ukazom. Hrvaški trgovci' in induistrijci vedno bollj ostro nastopajo v svojem listu »Jugoslovanskem L!oydu» proti politiki Badiičeve in Priibičevičeve stranke ter želijo popolnega; sporazuma z Bel-gradom; drugače bo škodo trpel v prvi vrsti Zagreb sam. Češke volitve. Pred dvema, tednoma so imeli na Čelioslovaškem volitve v deželne zbore. Na Češkem, so odnesdi; večino narodni socialisti, na Moravskem in v Slezij i češka ljiKisIkia stranka, na Slovaškem slovaška ljudska Strank a in v Podkarpaltju republikanci. Politično obrekovanje. Nekateri francoski listii so objavili,, da je sv. stolica in kardinal Gasparri za zvezo Avstrije z Nemčijo. V «Osservato-re Romano«, poluradnem glasilu v Vatikanu pa beremo, da sv,. Stolica ni prav nič dejala glede tega vprašanja. Vprašaj me še kaj S 1.) Kdo je Pri mož Trubar? 2.) Rje je največji živosrebrni rudnik v Evropi? 3.) Koliko prebivalcev ima Italija? 4.) Kdaj si v hiši brez glave? 5.) Kaj je radio? X Nisi vedel: 1.) Krištof Kolumb iz Genove je odkril Ameriko. — 2.) Panamski preiklop je umetna morska cesta v Srednji Ameriki in veže Atlantski s Tihim oceanom. — 3.) Po vojni ni v Evropi nobenega cesarstva. Obstaja sicer še pet cesarstev izven Evrope: Japonsko, Indija, Perzija, Abesinija in Siam. V predvojnih 26 evropskih državah so bila 3 cesarstva. V povoijnu dobi pa imamo kot znano v Evropi 35 držav', katerim pa načeljuje v večini predsednik ali kralj. — 4.) Doba vpadov Turkov na Goriško sc prične leta 1469., Navali so se potem vsakoleto ponavljali do leta 1483. Naj-hujše grozote pa je Goriška pretrpela pred turško druhaljo leta 1477/78. Kot spomin na turške vpade je znan « Turški križ« na tolminski cesti med Ročinjem in Dolenjimi seli. — Leta 1470. so vdrli in »pustošili Istro, pozneje leta 1522. pa dolino Pivke, marca leta 1528. so vdrli na Kras in ga razdejali. — V spomin na te čase sc tudi ob 12 h zvoni ; sedaj ima zvomenje že druig namen. — 5.) Največje mesto v Italiji je Neapeli. Tudi to pot smo dobitli na vprašanja dosti odgovorov. Vidi se, da se bravcem dopade ta kotiček. Prav, saj se marsikaj tu zve! Dane« priobčujemo odgovore nekega naročnika iz Idrije, ki je vse prav odgovoril. Smejmo se! Zavoljo gluhote. Ferdinandu, zvečer v kavarni pri marijašu: pa je, ko je prebil kralja s trumfovo sedmico, rekel: «Kakor v Sarajevu: sedem krogel!« Peti mož je ianel še danes naježene lase" in brke od groze, da je bila njegova glava podobna: glavi pinča. V restavraciji', kjer so ga. aretirali, sploh nii izpre-govoril nobene besede in ni čital niti novin o uboju Ferdinanda:. Za mizo je sedel! čisto sam, kto je prišel'ki njemu neki gospod, sedel nasproti in rekel naglo: oAlii, ste čitali?« «Nisem.» «Ve ste o tem?« «Ne vem.« «Tn veste, za kaj gre?« «Ne vem in se ne brigam.« <>Pa bi vas moralo brigati.« «Zakaj. 'Novine lažejo:. Čemu bi se razburjal?« «Vas torej miti umor v Sarajevu ne zanima?« «Mene sploh noben umor ne zanima, pa naj je v Pragi, na Dunaju, v Sarajevu ali v Londonu, Za to so uradi, sodišča in policija. Alko kje kdaj koga ubijejo, prav se mu zgodi, zakaj je tepec tako nepreviden, da se da ubiti.» To je biila njegova poslednja beseda v tistem pogovoru. Odtiistihmal je ponavljal glasno vsakih pet minut: «Jaz sem nedolžen, jaz sem nedolžen.« Ko je zvedel Švejk vse te strašne zarotniške bistorije, je smatral za, potrebno, da jim pojasni vso brezupnost njih položaja,. «Vsem nam slaba prede,« je začel svojo tolažbo. Ni res, kar pravite, da se nam, nam vsem, ne more nič zgoditi. Čemu pa imamo policijo, ako' ne za to, da kaznuje naše gobce? Ako so tako nevarni časi, da streljajo nadvojvode, se ne sme nihče čuditi, da ga gonijo na direkcijo. To vse se dela zavoljo sijaja, da bi imel Ferdinand reklamo' pred svojim pogrebom, čim več nas bo tu, tem bolje za nas, ker bo zabava večja. Ko sem služil pri vojakih, nas je bila včasih zaprta polovica kompanije. In toliko nedolžnih ljudi je bilo obsojenih! A ne le pri vojaštvu, nego tudi na sodiščih. Spominjam se, da «MALI LIST Kaj nam z dežele pišejo Iz SONČNIH B !tO. . Brda so Je še vedno eden naj Lepših delov naše ožje domovine. Kot biser se s vetijo holmci in grape v soncu ki tone v furlansko nižino. Brici so pa vedno Briici; korajžno, delovno ljudstvo, ki ljubi grudo in ve, dia jo varje blagoslov iz neštetih cerkvic, ki se kot budlnai božja očesa ozirajo raz višin po lepi briški zemljii. Življenje je v Brdih Ikot drugod. Vinska letina je bila letos taka kot lani, ponekod je še kaj več pridelka. Furlanski in goriški trgovci se že oglašajo, (lena se vrti od 2.20 do 2.25 za hekto. Kolonsko vprašanje še tare glave. Koloni so zdaj že vsi vpisani v sindaka-tih. Po navadi imajo pogodbe za, na polovico vsega, nekateri pa narede pogodbo za 60 od sto vina, druga letina je vsa koionova. Bosti mladega sveta je šlo v svet: iz Medane okrog 50, iz Fojane 10, fiz Biljane 7, Šmaintenoev 5, Rožancev bo šlo 7. Nekateri so šli na praznik v soboto v Ameriko. Dosti jih je pa spet, ki se zopet vračajo domov in Si raje doma pogače poiščejo ko v svetu belega, Ikirmha. Na pust se briška mladež že pripravlja s plesi v adventu. V Kojskem so se pred 14 dnevi po plesu prav po notah stepli. Na Dobrovem vodi županske posle domačin g. šu,c. Je pravzaprav podest atov namestnik. V Gradnem sta kar dva dušna pastirja. Na žalost pa versko življenje tani čim dalje boll.i peša. Ja, če vere ne bo, kam pridemo! Pa prihodnjič še par novic nadrobimo, da ne bo preveč za enkrat. PRVAČINA. V nedeljo 2. decembra smo praznovali god našega farnega patrona. Od sosednjih ljudi jih je prišlo dosti k naši. farni cerkvi vrb prijaznega grička. Prav toplo smo se počutili v cerkvi. Pridi-goval je preč. g. dr. Pavlica, profesor bogoslovja, I t hodi k nam na opašita že dolgo vrsto let. Če nam Bog da učakati, bo naša' fara sv. Andreja god čez dve leti-še bolj praznično obhajala, Naš č. g. župnik bo namreč obhajal 20. leto svojega župniikovanja pri nas. Ne smemo zabiti tudi na pevce in na solista, ki so lepo slovesnost talko povzdignili. RICMANJE. Dne 26. novembra smo pokopali 85 letnega Ivana Kureta iz Ricmanj. Pri hiš se pravi po domače pri ((Petračevih«; po sosednih vaseh je pa hiša znana kot pri «Sithrešinavih». Rajnik je bil , namreč 30 let zaporedoma cerkveni sta-rešinai. Pred njim je nosil to čast njegov oče tudi 30 let; sedaj jo pa, vživa že 20. leto sin. Ključarstvo je pri hiši že 80 let! Rajni Vanik Petračev je zadnji iz našega brega, ki je nosil še po stari noši kratke hlače. Bog mu daj v nebesih večno plačilo! X 3. decembra ob štirih popodne je imel novi g. župnik Fr. Vranjac slovesen prihod v svoje faro. Dolga procesija faranov s križem na čelu in č. g. dekanom je šla naproti novemu gospodu. Najprej je novega dušnega pastirja pozdravil č. g. dekan, potem podeštat iz Doline ter šolarke v obeh jezikih. Sprevod je kre ni! nato v cerkev, ki je bila za to' slovesno priliko prav lepo, ozaljšana. Zvonovi so prav po domače pritrkovali. čež nekaj časa je bil pevski zbor povabljen v župnišče. Pri veseli zabavi sta bila; navzoča tudi g. podeštat in brigadir, ki sta dobra kristjana!. IDRIJA in okolica. Dne 8. t. m. smo pokopali v Idriji n,a j starejšo žensko in sploh najstrejše-ga meščana Ivana Kavčič, mater bivše gospe ravnateljice. Rojena je bila lleta 1834. Dopolnila je lepo dobo 94 let. Večni ji pokoj! Gospej Kavčič pa toplo sožalje. —• Pred par tedni smo pokopali obče znanega peka in trgovca g. Ivana I Turka. Bil je splošno znan kot blag, miren in vsega spoštovanja vreden mož. Naj ; počiva v Bogu. Preostalim družinam iskreno sožalje. — V Sp. Idriji je umrl gostilničar in stroj ar g. Anton Svetličič. Bolehal je dalj časa, vendar je še nekaj dni pred smrtjo šel na izprehod. Med ljudstvom jo bil splošno priljubljen. N. v. m. p. — Pogrebno društvo v Idriji naznanja vsem članom, ki še niso poravnali članarine, da to preje ko mogoče store, ker gre leto h koncu. — V Sp. Idriji se je poročit g. Anton Bajt z gč. Julijo Jereb. Zavednemu parui iskreno čestitamo. — V Idriji se je poročil g. Ivain Erjavec s trg. sostrudnico gdč. Anico Jereb. Oljilo sreče! — Dne 8. t. je v Iderškem od srčne kapi zadeta umrla posestnica Frančiška Trček. Pred dobrim letom se tj,e poročila a že se je morala posloviti za vedno. Naj. počiva v Bogu! V Sp. Idriji je umrl rudar Anton Lukan. N. v. m p. DEKANI. V spomladanskih mesecih godrnje vsakdo nad škodljivim mrčesom. Največji sovražnik mrčesa so ptiči. Zato je prav umestno, da starši nastopijo proti otrokom, ki ptičke pobijajo. Tak/i potepanci sa zlasti ob nedeljah spravijo nad nedolžne živalice. V nedeljo 25. miftulega meseca je izbruhnil požar pri posestniku Jožefu Veča. Zgorela mu je hiša z vsemi premičninami. škoda je krita z zavarovalnino. Ker stanujejo izven vasi, ljudje niso mogli hitro na pomoč. 7. tega meseca, je umrl posestnik Jože Fortuna. Bil je deloven in varčen. Dobro je vzgojil 9 otok. N. p. v m! DEVI . Na praznik Brezmadežne sc je na poti med Sestjanom in Devinom smrtno ponesrečil Jožef Pecikar, čevljar v Devinu. Ko se je pod noč vračal iz SesLjana domov, je zadel vanj avto s tako silo, da je ubogi mož obležal na mestu mrtev; šofer je pa z ugaslimi lučmi oddirjal naprej proti Trstu. Do zdaj se ni še zvedelo 'zanj. Rajnki je bil blag in veren ler priden kot mravlja. Za njim žaluje ne samo družina, atnpaki vsa vas. MORSKO pri Kanalu. V sredo popoldne smo pokopali pri sv. Ani Lucijo Kralj, ki je dočakala lepo starost 86 let. Od svojega 12 leta je služila pri znani družini Valentinčič v Prapotnem. V mladih letih je bila pri imenovani družini Iklot pestunja in je zibala takrat sedanjega gosp. monsigno-ra Valentinčiča, stalnega kanonika v Gorici. Pozneje je sužila kot dekiLa, kasneje pa je postala družinski član. Tako jo draga pokojnica, kft jo bila, verna, pobožna in dobra prepestovala tri rodove in služila zadnja leta tretjemu Valentinčičevemu rodu. Takih zvestih služkinj je danes po svetu bore malo i n 74 let ni jubilej službovanja je dočakala malo katera. Za svoj 40 letni jubilej je bila odlikovana z bakreno svetinjo. Naj v miru počiva! RODIK. čas je, da, se tudi mi oglasimo in da damo v svet naše žalostne novico, že zdavnaj nas ni obiskala nesreča z ognjem, i akor pretečeni teden. Okoli ene po polnoči, ko ljudje trdno spijo, je nastal ogenj pri posestniku Antonu Lekaču št. 19. Pogorela je štala in hiša. K sreči je bila prazna, ker se je gospodar pred par j meseci izselil v Argentino. Nekemu sosedu je zgorel voz, tki je bil tamkaj shranjen. Voz ni bil zavarovan. Naš mežnar je bil plat zvona na vse pretege. Ljudje so bili brž skupaj in so, preprečili, da se ni ogenj razširil. Zdi se, da je ogenj podtaknila zlobna roka, ker je začelo goreti hkratu na več krajih. Jusarji smo spet začeti sekati bore. Dela je dosti, a zusiuška ne. Na ta račun smo dobili že nelkaj vagonov krompirja za seme. Samo, e ne bo to seme šlo prej v želodec nego na njivo. Iz OPČIN (Pomotoma zakasnelo). V poodeljek 26. novembra, smo spremili, k večnemu počitku gospo Viktorijo vdovo Valentič, iki je preminula v Trstu v 82. letu starosti. Pokojnica je bila 25 let učiteljica na Opčinah in soproga pok. Šolskega ravnatelja Antona Valentiča. KakO' je bila pokojna splošno priljubljeno dokazal je prelep sprevod. Spremljala ga je množica openskih do- mačinov veliko število meščanov. Posebno je bilo zastopano, učiteljstvo obeh narodnosti. Openski cerkveni zbor ji je zapel preresljirve žalosti,nke. Naj počiva v miru! Ostalim pa naše sožalje! DIVAČA. Zastopstvo tvrdke šivalnih strojev «Singer» iz Trsta je organiziralo pri nas tečaj za strojno vezenje. Tečaj obiskujejo dekleta iz vasi in okolice. Vrši se v občinskem domu. DUTOVLJE. V Koledarju in Pratiki je pisano, da so sejmi vsak mesec na 4. V resnici jih pa ni. Sicer niso odpravljeni, a, če ni sejmarjev, tudi sejma ni. Edini sejiem v Dutovljah je na sv. Blaža dan. GORENJA BRANICA. Blizu Gorenje Branice ob cesti je majhna 'kapelica s svetniško podobo. Neznani podleži so, sliko, raztrgali, jo v blato vrgli in z gnojem zamazali. Nič ni lumpom sveto, toda naj vedo, da božji kazni ne uidejo! SOLKAN. V soboto je tudi naša fara dokazala, da je versko življenje v njej še dosti razvito. Imeli smo celodnevno češčenje. Ob tej priliki nas je počastil s svojim visokim obiskom tudi naš sovaščan mil. g. škof Srebrnič, ki se je vračal od obiska pri sv. Očetu v Rimu. GRADIŠČE nad Prvaiino. V goriško bolnišnico so prepeljali 15 letnega Mirka Volka. Fantič je kuril z dračjem na ognjišču. Naenkrat se je razpočila ročna bomba, ki je bila skrita v dračju in je ubožčka težko ranila po prsih in mu odtrgala levo roko. še ne bo konca teh nesreč? Pesem o moderni ženski. 1. Jaz jo biksam prav vsak dan, vendar pa je vse zaman. Pasja vera,, vrag te vzel. da sem te za ženo vzel. 2. Kadar zjutraj se zbudi, teče pred zrcalo, do desete cifra se, pa še ji je premalo. 3. Ona noče pit kafe, ampak čokolado, mesto vodo dela si, sladko limonado. 4. Kadar grem iz hiše, vselej me nabriše, zdaj se jočem dan na dan, de sem pustil' ledih stan. 5. Kadar grem na njivo plet, ona teče kavo mlet; kadar grem jaz kopat, gre ona vince lokat. 6. Jaz jo biksam prav vsalk dan, vendar pa je vse zaman. Pasja vera, vrag te vzel, da sem te za ženo vzel. je bita neka ženska obsojena, da je zadavila, svoja dvojčka. Čeprav je prisegala, da ni mogla zadaviti dvojčkov, ko je vendar rodila samo eno, punčko, katero se ji je posrečilo zadaviti čisto brez bolečin, je bila obsojena za dvojni umor. Ali tisti nedolžni cigan v Zabjehlicih, ki je na sveti večer ponoči udrl v lopo neke branjevke. Prisegal je, da, se je šel samo gret, a nič mu ni pomagalo. Kadarkoli sodišče kaj vzame v roko, je že slaba,. Ali to mora biti tako. Čeprav vsi ljudje niso take barabe, za kakršne se jih lahko, smatra,, ali, kako naj danes razločiš poštenjaka od lumpa? Zato mora biti groza, da bi bila žalost več vredna.« ( Jaz sem nedolžen, jaz sem nedolžen!« je javkal naježeni možakar. ((Krisltis je bil tudi nedolžen,« je rekel Švcjik, «m so ga, vendarle križali. Nikjer nikoli ni 'bilo še nikomur žal za nedolžnega človeka. Maul hailten und veiter dienem! — kakor so nam rekali 1 'i vojaštvu. To je res najbolje in naj- I !)ŠO.» Švejk je legel na kavalct in mirno zasmili. Medtem so prignali dva nova. Eden je bil Bosanec. Hodil je po celi, škripal z zobmi in vsaka druga beseda mu je bila: »Vrag te odnio.« Skrbelo ga je, da se mu na policijskem ravnateljstvu izgubi njegov košek. Drugi gost je bil krčmar Palivec. Ko je spoznal Švejka, ga je zbudil in z glasom, polnim tragike, vzkliknil: «Sem že Judi tukaj!« Švejk mu je prisrčno potresel roko in dejal: «To me resnično veseli. Saj sem vedel, da bo tisti gospod mož-beseda ko je rekel, da pride po vas. Taka točnost je dobra, reč.« Gospod Palivec pa je dejal, da je taka točnost drek vredna, in tiho je vprašal švejka, niso li ti ostali zaprti gospodje tatovi, kar bi mu lahko kot obrtniku škodilo. Švejk mu je pojasnil, da spadajo vsi v njuno družbo zavoljo nadvojvode, izvzem ši enega, ki; je tu zaradi roparskega umora, p o i z k uš en e ga na očetu. Gospod Palivec je bil užaljen in je rekel, da ni tukaj zavoljo kakega neumnega nadvojvode, nego zavoljo cesarja. In ker je to začelo ostale zanimati, jim je pravil, kako so mu muhe onesnažile cesarja.... Švejk je šel zopet spat, a ni' spal dolgo. kajti prišli so, ponj, da ga odvedejo na zaslišanje. In tako je, gredoč po stopnišču k III. oddelku na zaslišanje, nesel švejk svoj križ na Golgoto,, ne da bi sam sploh opazil, da, je mučenik, žareč od naivnosti, je stopil v pisarno v besedami: ((Dober večer želim, gospodje, vsem skupaj.« Namesto odgovora ga je sunil nekdo pod rebra in ga postavil pred mizo, za katero je sedel gospod mrzlo uradnega obličja s potezami zverske okrutnosti, kakor bi bil pravkar ušel iz Lombro-sove k njige «0 zločinskih tipih«,. Krvoločno se je ozrl na, Švejka in rekel: «Nc spakujte sc tako bebasto!« «Jaz si ne morem pomagati«, je resno odgovorit švejk: «pri vojaštvu sem bil superarbiitriran zavoljo bebavosti, in uradno po posebni komisiji proglašen za bebca. Jaz sem uradni bebec.« Gospod zločinskega tipa je zaškrtal z zobmi: «To, česar ste obdolženi in kar ste zagrešili, dokazuje, da ste popolnoma pametni,« In naštel je Švejku celo vrsto raznih zločinov, začenši z veleizdajo in zaključujoč z žalitvijo Njegovega Veličanstva, in členov cesarske hiše. Sredi te skupine obtožb se je odlikovalo odobravanje umora »nadvojvode Ferdinanda,, odkoder so se odvejali novi zločini, med njimi zlasti sijajni zločin ščuvamja, ker vse to se je zgodilo v javnem prostoru. «Ivaj pravite na vse to?« je zmagoslavno vprašal gospod s potezami, zverske okrutnosti. «Mnogo je tega,« je odgovoril nedolžno švejk, «in kar je preveč, samo škodi,« «No, vidite, da priznavate.« ((Priznavam vse; ostrost mora biti, brez ostrosti sploh nikamor ne pridemo. Kakor takrat, ko sem služil pri vojakih...« ((Držite jezik za zobmi!« je zakrfičai policijski svetnik, «in govorite le, kadar vas 'k'aij vprašam. Razumete?« uKaj bi ne razumel!« je dejal Švejk. ((Pokorno, javljam,, da razumem...« «S kom se shajate?« «S svojo postrežnico, blagorodje.« «In v mestnih političnih krogih nimate znancev?« (dmam blagorodje, kupujem si popol-lamsko Narodno Politiko, kužke...« ((Ven!« je zatulil gospod na švejka. Ko so ga, vedli iz pisarne, je rekel Švejk: ((Lahko noč, gospodje!« « M A L I LIST« 5 VBOŽTi h Pravo znanje vodi k Bogu. Pred kratkim je prestopil v katoliško cerkev slovita francoski! kemik Charlies Maurcau. V razšli-j enem pariškem dnevniku «Figairo» je popisal sivoje spreobrnjenje: «Ve,Ano sem mislil, da se znanost pro-tivi verskemu čutu. Poln žeje za znanjem sem se vrgel znanosti v naročje. Mislil sem, da znanost reši vsa vprašanja-, bil sem materialist ter sem mislil, da je nauk o neumrljivosti duše nekaj za neuke Ljudi in ne za ponosne svobodne duhove. Po majem sem pa prišel do spoznanja, da so gotova vpraša-mja bolj zavita, kot se je zdelo moji petin d vaij setile t ni pa meti. Bil sem prisiljen razmišljati o vsemi-ru in tu sem se nenadoma znašel pred neskončnostjo. Ubranite se, če se more- I te čustvu ponižnosti pred tem prizorom, recite ali vas ne vleče nek'aj, dia bi reševali ta vprašanja, da bi našli zadnji vzrok zrkonom v vsemiiru! To je bil razvoj mojega1 umovanja. Najprej sem menil, da se znanost in vera izključujeta; čim bolj sem pa prodiral v znanost tem bolj so se protislovja snma od sebe rušila in občutil sem, id a je nelkaj naravnega verovati v Boga«. Šola brez verske vzgoje. Dijaki na neki berlinski realni gimnaziji so si osnovali «Kllu'b der Unent-W(-gten» (Klub tistih, ki gredo po stalni poti). Mladež tega kkiba je izdala proglas na vse dijaištvo v Nemčiji, naj so reši moralnih okovov. Kaj razumejo pobje pod tem pojmom povedo njih zahteve: 1.) Svobodna ljubezen obeh spolov. 2.) Odprava vseh postav, ki preprečujejo zbližatije obeh spolov. 3.) Boj proti paragrafu 175. (Ta paragraf stro-gokaznujie-sodomiijo). 4.) Priznanje svobodne ljubezni med dijaštvom od 16. leta naprej. Šibco v roke, hlačke dol, srajco' gor, pa h knjigam učit se, da ne bo petič v Soli.! Generalska pamet. General Ludendorff je v amsterdamskem prostozidarskem listui «De Tele-graaf» napadel »v- stolico. Trdi, da je Vatikan v zvezi s prostozidairs kSimi lo-čija zgubili vojno. Pravdi celo, da je Vatikan v zvezi s prostozidarskimi ložami na to delal. Ko te,pasti general to pisari, pa se ves svet, ki trezno misli, klanja spominu Benedikta XV., mirovnega papeža. Albanska cerkev. Katoliški nadškof v Draču v Albaniji je umrl. Rajnik se je močno trudil za unijo z albansko pravoslavno cerkvijo,. Albanski pravoslavci so se- ločili' od atenskega patriarha ter proglasili au-•tolcefa|liiijo (t. j. samostojno cerkev). Glavar njih cerkve je bil škof in bivši ministrski predsednik Fan Noli. Ko je ta pred Žogujevimi pristaši moral zapustiti deželo, iso sc struje za zbližanje z Rimon še ojačile, žal, da Rim ni takoj tega znal izrabiti. Poljski dar. Poljska vlada bo izročila papežu v dar umetno izdelano mapo. Notri bodo slike največjih poljskih umetnikov. Sliikie bo-I)o predstavljale dela sedanjega papeža, ko je bil še nuncij v Varšavi. Božja pota so nerazumljva. Profesor Contardo' Ferrini bo kmalu proglašen za, svetnika. Zastopnik svetnikov pred obredno kongregacijo v Rimu je rektor milanske univerze frančiškan oče GemedM. Pred leti je pa štiulent Gemelli bil glavni govornik pri demonstracijah v j Pavijii proti Ferriniju. Pomembna okrožnica. Pravi se, da bo papež izdal še pred novim letom posebno okrožnico. V njej bo povzdignil svoj glas in bičal slabe I illčne razmere v Evropi. Ker je vsa oblast od Boga, zato morajo oblastniki v duhu božjih postav u-kazovati! Božji mlini... V mehiškem parlamentu je bivši predsednik i,r» pnegamjavec Cerkve Calles zgubili tl,a. V soboto mu je neki poslanec zalučal v obraz, tla je on kriv, če ni v Mehiki nuiru in če je država pred vsem svetom oblatena'. Vodji Gallesovih parlamentarnih nasprotnikov poslancu Man-rieueju so pred zbornico zbrane množice navdušeno vzklikale. CaHes je zastran teh dejstev odstopil kot predsednik Narodne stranke in se bo lotil zasebnega življenja. Drugo mu ne ostane! Dunajski misijon. V nedeljo 19. novembra je na Dunaju končal prv-i del splošnega ljudskega misijona. V 70 cerkvah je 180 patrov imelo 2000 pridig. Največji naval je bil v Univerzitetno cerkev, kjer je učeni in poljudni jezuit Muckermann pobijal moderne zmote. ZAHVALA Gosp. Dragotinu Starec iz Bar-kovij, glavnemu zastopniku slav. zavarovalne družbe „La Fondiaria" izrekam tem potom svojo zahvalo, za pravilno in hitro izplačano požarno odškodnino. • Smatram goriomenjeno zavarovalnico za najkulantnejšo ter jo priporočam vsem posestnikom. BOŽIČ JOSIP Sočerb št. II. Il!!ll!llllllll!l|,|!lllllllllillll!ll!!lllllll!llllllll!il!!ll!llll!!ll{|l!l!!l!!l3ll!llll!!l!!l!!l!|l!!ll!l!ll!lllli!ll!i|l MAfv! O <3-S../V-5$ I Božična razprodaja blaga po zelo znižanih cenah pri tvrdki Silvio Levi Trst - Via S. Lazzaro 9. platno od Lir 1.70 n. madapolan provorsten » 2.40 » Pi!atno «Madonna» extra » 2.80 » češko platno » 3.— » Jajčasta kožica » 2.80 » Platno za viso rjuhe 1.50 m » 4.50 » zelo debelo platno visoko 7.50 m » 5.80 » Fuštanj za o>bleke » 1.80 » pregrinjala povorstna » 5.50 » pitiiči. povorstva » —.95 » brisače » 1.80 » » velike gobaste » 4.90 » posteljna pregrinjala » 18.— » težka preginjala- » 15.— » Platno za vezenje m. 1.20 » C,.80 » moške nogavice » 1.50 » ženske nogavice » 1.75 » perkal zai predpasnike « 1.80 » Velika iz bera po zelo ugodnih cenah ter velika zaloga cajha za obleke po (i lir. Dott. Gius. Comel specialist za bolezni v ušesih, nosu in grlu, bivši operator na univ. klinikah prof. Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in asistent prof. Brunetti-ja v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah Sprejema od 9-1 I in od 3-4 pop. V Borlci, Via Garibaldi 11 (prej Via Teatro.) VELIKA ZALOKA papirja, papirnatih »r®6io. Uvoz in izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone SoSinar, Trst - Via Uijo Polonio 6. PEČENKO FERDINAND - TRST, Scala Belvedere 1, priporoča svojo staroznano žganjarijo, Ima na razpolago najboljše likerje in vina. POZOR. Podpisani naznanja sl. občinstvu, da jc premestil svojo veliko zalogo in kotlarsko delavnico s Piazza S. Antonio «Pri Zvezdi« v ulico Moreli št. 15. — Izdeluje škropilnice najnovejšega sistema. Sprejema, vsakovrstna popravila. — Toplo se priporoča ALOJZI.) LEBAN, kotlar, v>a Moreli 15, GORICA StVIlLAJOD vsebuje jod in vsled tega priporočljiv za čiž&enje krvitežko dihanje, kronični katar ter possbno dober za osebe nad 50 let stare. -CENA STEKLENICI Lir 10.- Zavživa se vedno eno uro po jedi 2 žlici na dan - LEKARNA CAftTELLfittOVICH, TRST, VIA D£l GIULIANI 42. III H—MIIIIIHIIIIIIIIIIIHIIII UIIIIHilMI IIIHI lllllll IBIilMI Gospodinje S Pri nakupu manufakturnega blaga zasluži prednost veliko skladišče v Trstu. via Genova (prej Campanile) št. 21 (blizu srbske cerkve) Maria Accerboni via Genova 21. V zalogi ima nove bogate dohode perila za neveste po 2 L, domačega platri po 3.90 L, finega platna, 150 cm visokega, po 5.50 L, narodno nošo po 2 L, vsake vrste nogavic po najnižjih cenah. Najboljša postrežba! Kar dobite drugod, dobite tudi v ti trgovini. Trst, via Genova 21. !l!!l!!llllllll!ll!ll!llllllllllllllllllll!l!!lllll!llillllllllll!llllll!ll!IIIIUI!illlll!llllllll!l!ll Najvišje cene plačujem za KOŽE kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbecev, mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev itd. - Skobci za lisice in kune vedno na razpolago. D. WINDSPACH TRST 'Jia C. Battisti 10 II. nad. vrata 16. Telefon int. 68-81. Sprejemajo se pošiljatve po pošti. MAJOLICNE PECI za kurjavo z drvmi Sim r i si tla m gi| od Ur I 10.-noprej EIOtfflMHl SFEHZfl TRST Via Coroneo 5 Tel. 70-12. ETERNIT Zaloga - TRST THIBSTE VIA TRENTO ŠTEV. 16« (Pri evangeljski cerkvi) - Shranite naslov I Če potrebujete obuvala in hočete svoj denar koristno izdati, pojdite v staro in dobro znano ČEVLJARNO VODOPIVEC št. 29 via Ribopgo — TRST - via Riborgo št. 29 kjer najdete bogato izbero moške, ženske in otroške obutve, preproste in luksuriozne. PAZITE na ime in številko, jasno zapisano na tabli trgovine. Prevzema tudi poprave in naročila po meri. □— 1_~' v ____~ ~ KROJNA ŠOLA šivanje, vezenje, izdelovanje klobukov in umetnih cvetlic — združena s krojačnico, otvoritev 1 novembra. — Via Lavatodo 5. Donda-Klampfercr. Pri brivcu ROJCU v Gorici, via. Somi-nario sta na prodaj dva brivska stola. KAMION «Fiat» 18 1' ali «Ford» 1928 žeilim k upi tii. Naslov pri upravi Mal. lista. ZDRAVNIK Op. Emilio Gresic, o o e* se je preselil v Gorici s svojini ambulatorijeni na Piazza Vit-toria 5 nasproti lekarni Cri-stofoletti.' Zobozdpavniški ambuiatorij G. LAURINSICH TRST — Via delle Sette Fontane 6 — TRST I Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. - Slo-vehcem z dežole poseben popust za potne stroške. ! % Govori se slovensko. Delo zajamčeno. Cene ljudske. Odprlo od 9-13 in od 15-19 - Ob nedeljah od 10-12. ^ TVRDKA G. STRUCHEL naslednik G. Curet Via Mazzini 36 — TRIESTE — Via S. Caterina 7 Vse blafto rešeno pri požaru, se prodaja pd izrednih cenah Perilo - Volnenina - Žamet - Svilno blago - Pliši - Karakili - Nogavice -Rokavice - Kože za naši ve - Čipke - In razne drobnarije itd. Odrezki se prodajajo po najnižjih cenah., Slovstvene drobtine. Pesniki so znani kot zelo občutljivo ljudstvo. Le reci taikiemu človeku, da so njegove pesmi zanič ali samo srednje dobre; ne bo ti odpustil ne na tem ne na onem svetu. Jeza pesnikov pa je že taka, da rodi včasih nesrečo, včasih pa srečo in nesmrten spomin. To je pa tudi umljivo. Pesnik pridirja razjarjen domov, sede za mizo in napih v krilatih besedah krepko zabavljico, ki je tako natančen izraz vzburkane notranjosti in užaljenega pesniškoga mistva, da se je prav radi tega spominjajo še pozni rodovi. Šovinist. Pred'leti je živel na Francoskem mož z imenom Chauvin (izg. Šoven). V svojih mladih letih je bil Napoleonov vojak. Na stare dni pa; je počival in hodil sleherni dan v krčmo, kjer je pripovedoval svoja znamenita dola in se navduševal za svoj narod. Vse to je tako vsakdanje, da bi Chauvin radi tega prav gotovo ne bit prišel v zgodovinske bukove. Danes ga pa poznajo po vsem svetu. Kako to? Stvar je zelo- enostavna. V tisto krčmo, kamor je zahajal Chauvin, je nekega dne zašel pesnik Gustav. Nadaud (izg. Nadod). Chauvin je bil sam. Nadaud prisede in oba moža se začneta meniti o- sedanjih časih in preteklih dneh. Povedala sta si, kaj sita i.n kaj delata. Ko- pa je Chauvin zvedel, da je njegov sopivec tudi pesnik, je z veteransko odkrito robatostjo izjavil in povedal, da so pesniki po njegovem mnenju čisto odveč in da niso nič prida. Ta tehtna izjava je Chau-vinu odprla vrata- v svetovno zgodovino. Nadaud mu teh besed namreč ni nikdar odpustil. Napisal je pesem zabavljico, ki- se je mahoma razširila po Franciji in po- vsem svetu. V pesmi je Nadaud kruto ožigosal vojaško domišljavost Chauvinovo- in njegovo prenapeto navdušenje. Frainoo-zje so takrat začeli imenovati šovinista: vsakega nacionalističnega prenapetcžai. In pri tem je ostalo. Nadaud se je maščeval nad zabavljačem, 'toda iz maščevanja, je neznatnemu vojaku vzra-sla sicer dvomljiva, -todai nesmrtna slava. Črna kura nese bela jajca. Brat Bomvesi-n da Biva- (umrl 1313) je bil baje zelo duhovit človek. Pravijo, da je mnogo- pis-a-l. Žalibog so se njegovi spisi večinoma izgubili. Ohranil se na,m je pa- pogovor med muho in mravljo. Muha očita- mravlji, tla je manjvredna, ker je črna,. Mravlja so odločno brani, češ: «Črna kura nese bela jajca, črna koza daje belo- mleko, črno grozdje daje sladko vino: -torej črna barva je koristma«. Na take prepričevalne dokaze mravlja ni vedela nič odgovoriti. „Fet minut pred svoje smrtjo...* Tudi francoski! maršal La Palisse (izg. La Palis) j-e zapisan v zgodovini le po zaslugi njegovega prijatelja, pesnika sledečih stihov: «Ojej, La Palisse je mrtev; mrtev j-e in ni več živ. O j-e j, če ne bil hi mrtev, še bil bi živ«. Kako veličastno resnico je pesnik izrazil v tej začetni kitici. V sledečih je opisal njegove vrline in zasluge: V zadnji kitici pa je še enkrat povedal, da pravijo tudi, da «pe-t minut pred .svojo smrtjo on je bil še vedno živ«. Maršal La Palisse je padel v bojih pri Paviji. Vendar bi kljub vsem svojim junaškim delom ne bil zapisan z zlatimi črkami v knjigi zgodovine, da ni imel onega prijatelja -pesnika. Zimski večeri. «Zima, zima, mrzla....«, poje narodna pesem. Ni. tako sončna in lepa kot pomlad, ne razkošna kot poletje in ne bogata kot jesen. Ima pa nelkaj česar tem trem letnim časom manjka: je domača. Da, prav re$, zima je čas pravljic. Ko smo imeli še ognjišča smo posedli po-klopeh okoli glavnje. Fantje in dekleta so prišli v vas, ko je mrak legel na breg in ni bilo konca šal in domislic, resnih razgovorov in lepega branja-. V dolgih zimskih večerih se v družinskem krogu krešejo zagonetke in zastavice. Kako lepo je, ko krog ogla tuli burja mi se pa na toplem skušamo, (kdo bo prav prebral to-Ie vizitko in uganil kakšen naslov ima ta uradnik: FERDINAND pl. EG F - Ime tega g. kaplana pa pove, koliko dohodkov ima: BORIS VINKO Kdor ne bo uganil, naj pogleda pa v prihodnjo številko »Malega- lista«. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIHIllllillllllllllUIIIIIIUlIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIlll! Kadar vabiš na krst ali p-razmješ že-nitovanje, kadar obhajaš god ali rojstni dan, ali kadarkoli s-ploh vabiš goste v tvojo- hišo, vedno jih boš postregel dobro, ako jim serviraš izborne testenine Pekatete. Zanesljivo prave vdo-biš v V2 kg. zavojih z napisom Pekatete. !lllll!ll!ll!l!!ll!l!lllll!ll!lllllllllll!ilm!l|l||l||!|||!l!||UI!ll!ll)llll|jll!ll!ll!ll!ll!ll!lllll!ll!l|[ll!lllll!l|!j|| POŠTA. Dopisniku iz Skopega: Dopisa iz Skopega -nismo objavili. Lepo prosimo pošljite še kaj! Pozdrav! aooeoocooiuooD© Velika razprodaja za božič in novo leto pi*i „Bir Economis Famigliare" v TKSTU na trgu Ponterosso št. 5. Rumena kote n i-n a od Lir 1.90 n platno Ma-do-n.na » 2.20 » » za rjuhe- 150 cin )) 4.50 » jajčasta- koža )) 2.90 » pikctIran frušta-nj za gate )) 2.90 » frušta-nj rdeč in plav Križem Tkan » 3.50 » fruštanj za srajce s črtami )) 2.85 » frušta-nj za halje, dvo-j-nat » 4.90 » eefir za perilo )) 2.50 » po-pelin na-j finejši )) 3.50 » brisače, čisto platno- meter )) 2.90 )> coawer coath za- po vršni-ke » 19.50 d rigadin močni » 2.90 v » dvojna višina )) 3.90 ženske suknje iz čiste volne in sko-žuhovino )) 170.— moške površniki iz ciste volno » 75.— » moški telovniki iz čiste volne » 17.50 t)) telovniki za otroke iz čiste volne )) 6.50 » telovniki za ženske iz čiste volne » 29.— )) maje za otroke » 5.50 >) naifineiš-i velut fantazija )) 6.90 » suk.no- iz čiste volne za obleko 140 cm » 10.— )) Bogata iz.bera maj i-n nogavic za može, žene in otroke. Ogrinjala, robci č. t. d. po- zelo primernih cenah. P.az prodaja ves mesec december. ocaooaoa&ooooo Primarij Dott. D’OSVALDO Speoi jiiHstt za očesne bo!ezni| se je preselil v via Dante 10. Sprejema v GORICI od 10-IS in od 3-4. / lamatrieste'\ ©tj GARANTITA / ima „TRIESTE“ iti- f ti ec Garibaldi (S Najbolj koristni darovi — za BOŽIČ ---------------- Strojčki za britje, vzorec Gillette od 3.— L. dalje. Strojček za striženje 18 — L. Garniture najfinejšega orodja za vrtanje od 9.50 L., naprej. Orodje za rokodelce In profesijonisfe. Posebnost :* Noži, britve, škarje, znamke ..Soli n gen*. — Vse zajamčeno in dober kup — Corsu Garibaldi 19 (prej Barriera) j Na majhne obroke S obleke, paletots, štajerske suknje, | dežni plašči, blago za obleke, ;j fuštanj, perilo, kape, dežniki itd. 1 TRST, piazsa deliti Rorsa 7,!. nad. Velita zaloga mrtvaških predmetov. Kompletne pogrebne opreme: l. razreda od 300 lir naprej II. n n 200 „ Tir. . » 100 , „ pogrebi otrok od 25 lir naprej. I. SAKSIDA - D0RNBERG 3. umurniinn: IHIKIlllllillillllllllllllllll^llllllllllilllllllllllllllldlllilllllllllllllllilltllllllllllllllilllllllllllllllllll Z L I T ft fi! B A Albert Povh ; TJtST, Via Mazzini št. 46 kupuje krone po 046 Propravlja in prodaja zlatenino TVRDKA Gr.STRUCHEL naslednik G. Cnret TRI E STE — Yia S. Caterina 7 Yia Mazzini 36 Vse blago rešeno pri požaru, se prodaja $?o žztrednih cenah Perilo - Volnenina - Žamet - Svilno blago - Pliši - Karakill - Nogavice -Rokavice - Kože za našivc - Čipke - In razne drobnarije itd. Odrezki ne prodajajo po najoižiih cenah. KMET01IALC811 Podpisano zastopstvo javlja poljedelcem, da je prevzelo glavno zastopst-vo za Julijsko Benečijo družbe ,,L'Eu-ganea“, zavarovalnice za govejo živino s sedežem v Padovi. Ista nudi poljedelcem sledeče ugodnosti; 1.) Izplača odškodnino v iznosu 90% vrednosti zdrave živine v slučaja pogina, goveje živine, če je ista poginila vsled bolezni ali drugih vzrokov. 2.) Dovoli odškodnino v sledečih slučajih: a) Za splav po šestem mesecu nosečnosti. L. 50.— b) Za mrtvorojeno tele L. 80.— c) Za tele ki je poginilo 3 dni po rojstvu L. 100.— d) Za tele žrtvovano da se reši krava L. 200,— Za oba dvojčka se odškodnina pod a, b, c in d pomnoži za 50%» za- enega pa zmanjša za 25u/o< Premijo določi vsako leto občni zbor. Plačuje se v dveh polletnih predujmih in se izplača z ozirom na čas in na zavarovalno glavnico. Nobena družba doslej ni še nudila boljših ugodnosti in ne določala tako nizkih premij kot družba ,,L' Euganea". Vsak pameten in previden posestnik, naj pred zavarovanjem zahteva od družbe pravila pogoje, police, cenik izplačanih odškodnin, tarife, predhodne stroške ter bo spoznal da nobena družba ne nudi ugodnejših pogojev in da družba ,,L’ Euganea" zasluži prednost bodisi vsled točnosti pri izplačevanju, bodisi vsled jamstev ki jih nudi. Družba „L’ EUGANEA" odškoduje tudi nezgode povzročene vsled bolezni na parkljih ali vsled kake druge kužne bolezni. Iščemo zastopnike za občine v Jul. Benečiji kjer*jih še ni - Izvrstni pogoji! - Pošljite pisane ponudbe in referenze. „L’EUGANEA" Zavarovalnica za govejo živino. Glavno zastopstvo v TRSTU, Via Valdirivo 32 ZOBOZDRAVNIK Dr. L. MERMOLJA ® SPEClJALIST ZA ZOBNE IN USTNE BOLEZNI SPREJEMA V GORICI g ifias Travniku štev 5 II. od 9-12 in od 3-5. m ti » K » H « M A L I LIST« 7 Mati narava pripoveduje Ortopedični Zavod A. ZECChl - Torino Via Roma 31 PODRUŽNICE : GENOVA, Via Fieschi 28 — FIRENZE Via Roma 1 — BOLOGNA, Piazza Calderini 3. Aparat ZECCHI T7TT ustavi ILlijU To priznavajo zdravniki in bolniki: Zdravniška spričevala. Podpisani zdravniki izjavljajo, da so večkrat priporočali aparate ZECCHi, ki so se izkazali praktični in učinkoviti. Dott. Cav. uff. E. Cesaro, med. chir. Torino - Dott. S. De Santis, Canto dei Nelli 10, Firenze - Dott. E. Tentoni, zdravnik major, Osp. del Seminario Bologna - Dott. cav. uff. G. Chiarlone, Cuneo - Dott. L. Focacci, Lavagna (Genova) - Dott. L. Fenoglio, Benevagenna (Cuneo) - Dott. G. Daldacci, Ardenza (Livorno) - Dott. Sannazzaro Silvio, uff. san. Nizza Monferrato. To priznavajo tudi bolniki trentinske dežele Hafner Fran Giovanetti Edoardo Bertliold Maks Wieser - Vorano Cartaccia Via Loreto 5, Bolzano (pokr. Bolzano) (pokr. Bolzano) (pokr. Bolzano) Vrhu teh priznanj, je še nepregledno številno drugih bolnikov v naših pokrajinah, ki nam pošiljajo tople zahvale za hitro ozdravljenje potom aparata ZECCHI, ki se nosi navadno 30 dni, in to noč in dan, do popolnega ozdravljenja. Vsi ki trpijo na kili: moški, ženske in otroci, ki so bili že večkrat ra-zočarani vsled nošnje raznih pasov, ki so še povečali njihovo bolezen, naj se zatečejo brez pomisleka k ortopedu ZECCHI, ki bo dajal potrebna pojasnila v sledečih krajih in dneh : Trsta v četrtek 27. in petek 28. decembra v hotelu „Mocenisio“. Reka a v soboto 29. in nedeljo 30. decem. v hotelu L’„Albergo ltaliau ZALOGA POHIŠTVA :: ALEXANDER LEVI MINZI a: THS T Via dei Uettori 1 (palača Marenzi) in Tia Malcautou 7-13 Tia Cesare Battisti 8 Prednačrti na zahtevo! Zelo primeren nakup! Velika zaloga in izbera opoln in eleganten Močno tkivo — Barva ki ne obledi Dobre in poštene cene edino pri tvrdki fllle Grandi Fabbriche TRST - Copso Garibaldi 10, Telef. 79-35. Zaloga narejenih moških oblek in zaloga sukna in blaga. Za naročila po meri l^Bstna krojačnloa I. reda. NB. Jamči se največja popolnost in točna izročitev vsakega naročila, V nasprotnem slučaju se vrne denar. čevljarnica FORCESSIN Med delavci najbolj priljubljena Trst — via Caprin B pri Sir. Jakobu — Trfi Francoski admirali. Na Francoskem živi še sedaij pet admiralov, ki imajo vsi že preko osemdeset. Admiral Godin jih nosi že devetdeset, a je še v službi. Vseh pet je še prav lepo videti. Vstopili so v francosko vojno mornarico, ko so Se sape ladje naprej potiskale. Ženska vojska. V kitajski pokrajini KiangsU' blizu jfangflja, so roparji začeli kar na debelo svoj posel; Seve, moški so vsa «zaposleni« v meščanskih vojnah raznih generalov. Tedaj so se ženske zbrale, si prav po voja&ko uredile tete, bataljone in polke ter se udaril* z roparji v vročem boju. In so roparje prepodite iz pokrajine. Miheo: Ti Jaka pa Imai p zmerom elegantne čevlje. P Kje neki JemljeS denar? Jakec: Jaz kupujem pri Foroeeeinu, pa še manj potrošim In sem bolje obut koti. Mihec:Grem pa šajažgledat za en par k Foroeislnu. Jakec: Le pojdi, boSVidel kako boš zadovoTJeb. Gospodarstvo Nepotrebni posnemalniki. Zadnje čase se opaža, da so posamezni kmetje začeli kupovati kar zaporedoma vsak svoj posnemailnik, bodisi da imajo štiri a‘!i p« eno kravico, K »j je temu V&rok? Predvsem nepremišljenost in nerazsodnost. Potem ponujanje in hvalisanje gortovHi tvrdk, potom inseratov v časopisih. Ako pišeš po cenik, pa ti pride mesto njega agent, ki ti ponuja in hvali toliko časa, dokler ne proda. Ne gre mu pa toliko za kmetovo korist, kolikor za odstotke, ki jih dobi potom napravljene pogodbe. Včasih se komu kaka prav mala stvar v zadružni mlekarni zakadi pod nos; pa si hoče svojo jezo ohladiti s tem, da naroči lasten posnemalnik, mesto da bi premislil, ali ni sam kriv, ali pa, da bi v nasprotnem slučaju zahteval zadoščenje. Rajši gre in brez premisleka napravi škodo sebi in zadrugi. Z& koga je panuilrto, 3a ima svoj posnemalnik? Edino zai on,ega kmeta, ki je od zadružne mlekarne toliko oddaljen, da mu donos mleka v isto res ni mogoč; a oddaljenost četrt ure ga k temu še ne opravičuje. Premisliti je treba: 1. Da z nabavo posnemalnika izdamo precejšno svoto denarja. 2. Da doma napravljeno maslo ne moremo prodati po tisti ceni kot nile-karniškega. Tvrdka, ki je prodala posnemalnik, tudi jamči *anj za daljšo dobo, kar pa za posnemalnike, na kmetih 'ne pride v poštev. Zakaj? Za.to, ker je tvrdka, ki je prodala posnemailnik, zagotovila svoje jamstvo le pri pravilni uporabi, kar pa na kmetih ne bo. Pisec teh vrst je v idej mnogo takih kmetskih mlekarn že pred vojno. Pa bile so take, da se Bog usmili. Red in snaga jim je bila deveta/ briga. Par mesecev, ko je bil posnemalnik nov in dokler se je oni ali drugi ženski zdelo čiščenje zanimivo, je že še šlo. Ko pa je minulo veselje in posebno ko so prišla druga velika poljska dela, je bilo s snago iln negovanjem posnemalnika’ pri kraju. Posnemalnik je ostal od zjutraj do večera nepomit in ker je zvečer še dozdevno deloval, je ostal tudi vnaprej v takem stanju ter pričakal nepomit večkrat tudi drugega dne. Da bi ga bil 'kdo j napojil z oljem, umil in pošteno očistil, i ni nobenemu niti na misel prišlo. Razu- j me se samo po sebi, da je posnemalnik v takem stanju hitro zarjavel in se pok- j varil, da je bil kaj kmalu sposoben le še za sukanje vrvi mesto za posnemanje mleka. Okli s in duh tako napravljenega masla naj si vsak sam predstavlja,. Moti se pa domalega vsak, da bo kaj bolje delali. Vsako vodstvo zadružne mlekarne ve, kako težko je v mlekarnah vzdrževati red in snago, kot maslo* zahteva. Pa naj se potem to zahteva, v navadni kmečki hiši? Kdor bo upošteval vse to in še zamudo časa, se bo gotovo držal zadruge ter bo njen zvesti član. ItaHjanske-jugoslovanski trgovski dogovor. V Rimu so odobrili trgovski’ dogovor med Jugoslavijo in Italijo. Olajšali so zaščitne carine. Jugoslavija ne bo obdavčila les, ki sc izvaža sem, Italija pa ne nekaterih rudnin. Poleg tega je še do4ti dotočil glede obmejnega, prometa. Podkopljite takoj hlevski gnoj. Nespametno je puščati nepokrit raztreščil gnoj,- po njivi. Poskusi na Danskem so pokaizali da, izgubi raztrešen gnoj po njiivi in nezakopan v prvih urah 2%, po 24 ui'a h 14% in po 4 dneh 15%, svoje vrednosti. Gospodarstvo v Brdih. Neki tržaški list od 8. decembra prinaša veirk članek o gospodarskih razmerah v Brdih. Med ostalim beremo tudi, «da sta gojenje sadja kak'or tudi vino-feja v Brdih negospodarska in da. Ljudje radi sv«i« nevednosti dobijo iz zemlje samo toliko, kolikor jim zemlja sama da. Toda, se vprašuje dopisnik, ali ni nevednost ravno lastnost negospodarskih ljudi?» Nekaj vrst višje pa beremo, da so briške češnje in vino zelo dobro znane na Dunaju, v Berlinu, na Poljskem in na Rusiji. Češnje so zelo iskane, pravi dopisnik, ker lahto potujejo brezštevila dni in kupci so kljub temu gotovi, da jih bodo prejeli sveže in nepokvarjene. — Bric je torej vendar brihten gospodar. Po čem Je lira 7 One 5. decembra si da! ali dobil > Za 100 dinarjev 33.62 L. sred. cena n 100 franc, frankov 74.62 „ „ n 100 švic. frankov 367.75 „ „ „ 100 nemških mark 455.15 „ „ „ rt 100 avst. šilingov 269,- „ „ „ 1 dolar 19.05 „ „ „ n 1 funt 92.64 „ “ Loterijske števiike. 7. recembra 1928. BARI, 73 8 53 5 23 FIRENZE 51 22 36 53 39 MILANO 53 60 27 42 47. N A POLI 36 2 28 58 5 PALERMO 88 69 41 37 21 ROMA 55 57 68 75 85 TORINO 62 49 31 59 48 VENEZIA 45 48 64 57 30 S. T. I. F*. Sooleta Anonima — Milano Za praznike izrabite priliko! VELIKA MU OSEBA EL969 falirane tvrdke Camerino —.... TRST - Via Police Veneziun At. 9. 11 Tipoamfla Fratklm Mosbttig - Trieste. llllKlllllHIIIIIIilUII!lliII!IHI!l!ll!!l!iI!!inilll!:i!lll!ll:lil[IUIIllllll!lli;lillli!!IIi!lllllll!l Krojni tečaji krojačem, šiviljam, pletiljam v Ljubljani ali po pošti, z učnimi zvezki. Ob zaključku šolske izprave yi izkaz. Zavod priskrbi učencem dovoljenje bivanja v Jugoslaviji, osktbo in službe. Krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg. 19, F. Potočnik diplomiran v Italiji z naslovom krojnega profesorja. Illlllllllll!ll!lilllllllinillll!ll!llllllllllll!!lllllli:)lllllll«lll|lli:il!!l!!|i:tl!llll!!l1!lllll!l!linillll!lllflin Razpis za službo. Podpisana konsumna zadruga razpisuje službo poslovodja, razprodajale;), poštenega, zmožnega knjigovodstva in deželnih jezikov. Spričevala zadnje službe, kavcija, plača po dogovoru. Oglasiti se do 20. decembra 28. — nastop službe 1. januarja 29. Kmetijska zadruga v Materiji reg. zadr. z omej. zavezo MBMMMBMI11III IIIIIBilllllllBIIIPIIIiIHMimilllll Svila - \7olna - Kotenina - Drobnarija - Robci - Nogovice - Rokavice -Plahte - Volneno blago za obleke -Brisače - ostanki Primerjajte nekatere naše cene : Paletot........................................ L. 80.— Pullcsfer..................................orl L. 16.— naprej Svilene šerpe................................ „ 3.90 „ Moške nogavice........................... od L. 0.95 do L. 8.75 Ženske nogavice ... „ 2.50, 8.95,, 4.90 Ženske nogavice svilene ....................... L. 3.95 Kapok.......................................po L. 5.90 kg. Kovtri....................................... „ 55.— Volna :.....................................od L. 3.90 naprej Kravate...................................... „ 1.50 „ — itd. it'i. itd. — Cene absolutno konkurenčne. BOODDOOCODC DGOOC OOCIOOS Geom. FR. SCHWEIGER Zapriseženi cenilec = GOFICH, VialB XXIV sten. 11 = poskrbi v najkrajšem času za Agrarno posojilo od 6% napravi tozadevno prošnjo in cenitev. Velika zavarovalnica ISče agentov po občinah Julijske Benečije. - Najboljši pogoji - Bodočnost 1 Ponudbe: Assicurazioni, TRIESTE -Via Valdirivo 32,1. 0 Trgovine csrejenili o tleli in konfekcij 0 DAVIDE C AVALIERO 5 TRST - Corso Garibaldi 5, Tel. 79-32 (prejšnja Barijera) n Dr. Delneri Gilberto v GORICI — Zdravnik — za očesne bolezni in predpisovanje očal. Sprejema vsak dan od 11-12 in od 3-4 Copso Verdi 28. Bogata izbera oblek, površnikov, paltotov, nepremo- jj*| čljivih plaščev, jopičev, podloge iz kamelne dlake, trench W coats in gabardines za može, mladeniče in otroke. O Blago na mero, domače in tuje proizvodnje. - Specialiteta v plavih in črnili oblekah -=š==== Krojočnioa 1« reda. ====== Govori se slovensko Zmerne cene. — Cene konkurenčne. HooDDODOOPDPoaaoaooDi iDooaoooaiaiaoaoooooi Najboljše čevlje ima v Trsta v zalogi 0 Matija Pahor Trst Viti Aroata It) Tr»t ZDRAVNIK Dr. FRAN GRUDEN ordinira v TRSTU llia S. Lazzaro 23 II n. (zraven kavarne Roma) Od 10 In pol predp. do 13 V NABREŽINI ord. samo popoldne od 14 do 18 (na lastnem domu.) ^ fottu m* immHHmKMHMMl LASTNA IZDELOVALNI CA Čevlji delani samo na roko. Tvrdka znana po vseh pode- mmPMm nwe»Te-vi* ahcata « Pabop Je bb sejmu: S. v Podgradu, 10. v Št Pctra a.K. 12. v Sežani 13. v Lablnju tttr«, 16. v Trnav.-Blstr. ielskih sejmih. w v t»mv. •»»»•. q iCrt>C»CjqtWPOMMMPQOOtMI