GLAS SVOBODE HIJOVKNSICI TKDNIK JU Kuatira DtLifKMi Lidwtti> Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI* GLAS SVOBODE 8LOVKNXO WKKKT,Y Dnom To Tin IlilHMn O. Tli Iiiwmw Ck lain. "OD BOJA DO ZMAGE"! <«, • <«. • "KDOR NE MISU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Štev. 8. vChicago, 111. 23. februarja 190«. Leto V. Razgled po svetu. RUSIJA. Admiral RožestvenBkl predaval jo pred cos. tehnično družbo o usrnku poraza Rusov v veliki bitki na Japonskem morju. "ZnablU" Je rekel, Bern tudi jaz nekoliko odgovoren na porazu, ali zna-biti nlBo moji podaniki napravili svoje dolinoBtl, pa vender ti, kateri bo bo s mano bojevali niso bili lopovi. Izrazil so je tudi ob enem da Je ladljevje blJo slabo oborožene, kajti pri konstrukciji in oboroženju iBtega so se godile prave korupcije. V lukl RIge preiskujejo vbo doSle ladlje, ter hočejo preprečiti uvažanje orožja, katerega bo te dnlj pričakovali v ogromni množini. Zajeli so tudi Izdelovalnlco bomb, ter jih večje množino konfisclrall. Po deželi sedaj pridno obešajo ustafte. člani "Srne stotine" razširjajo lepake, na katerih ljudstvo poživljajo Tolstoja, Oorklja in druge pisatelje umoriti, ker so zakrivili s evojo pisavo, da Je nastala ustajn. Enajst ustaSev, kateri so v preklso-du obsodili v smrt so pomilostlll. Vender pomlloSčenJe Je doSlo prepozno, kajti smrtna obsodba Je bila vže dovrSena. Od upornikov bojno ladlje "Knez Po-temkln" Je bilo 25 od obtožbe oproščenih, med tem ko so 42 upornikov obsodili v eno do 16 letno JeCo. Razne Častnike so pa odslovili Iz armade. Proti poroCnlku Schmidt In 37 mornarjem križarke "OCakov" se Je pričela kanonska razprava dne 20 tm. Obravnava bode trajala 10 dni. Obtožba se glasi, da so se obtoženci udeležili upora, ki je Imel namen pogubl-tl carja In caratvo. Kazen za to — Je smrt. Poročnik Schmidt pa razven tega »e obdolien, da je iz mlaJSih let vže revolucljonar, ter da Je poveljeval u-pornim ladijam, ter predrzno brzojavll cesarju, kakor tudi ukazal streljati na trdnjave. Schmldtov zagovornik ga zagovarja s tem, da Je Schmidt ob pamet. — Med Časom praznovanja bajramske-ga praznika so v Askabudu umorili generala Džuravlka In njegovo družino Umor se Je zgodil Iz maSCevanja. Uradni listi poročajo da so po raznih krajih delele zajeli obilo razstreliva, ter da so zadnje dnij uporniki u-morill Teč uradnikov ter oplenlll več bank in poStnlh -uradov. AVBYRIJA. Kriza. Glede na razpust ogrskega državnega »bora, ki je posledica nesporazum-IJenja koalicije s krono je napotila nadvojvodo JoBipa, da si je Izprosil daljši dopust. Ta J® poveljnik konJenlStva, ter se umakne radi tega, ker noCe sodelovati proti Ogrom z vojaško operacijo, katera bodo najbrže morala nastopiti. Ogerakl parlament razpuičen. Kakor se je pričakovalo, tako se Je tudi zgodilo. Dne 19. tm. so ogrski parlament s silo razpustili. Policija In vojaStvo J© pregnala poslance In Ijud-fltvo Iz parlamenta. Upora ni bilo. Člani koalicijske Btranke izjavljajo, da Be Je parlament protlpostavno razpustil, ter nameravajo v sredo zopet priti v parlament, da bi nadaljevali ■eje. Novo oboroienje avstrijske armade. Vojna uprava uvede Se letos pri vsaki diviziji poseben oddelek za pulke na stroj. Vsak oddelek dobi Stlrl take puike na kolesih in 12.000 patron. K vsaki pulkl se priprelejo Štirje konji. Pri vsakem oddelku bodeta dva Častnika na konjih In dva podčastnika. OQERSKA. Slučajno posledice, ki bi nastale — vBled razpufičenja državnega zbora u-tegnile bi nastati Jako resne, kajti na Dunaju In Budapest! bo vžo sedaj boje, da bodo prlfilo do nasilja, v katerem ne bi lzoBtalo prelivanje krvi. Ako se bodo člani parlamenta kraljevemu povelju zoperatavlll, ne bode kazalo nič družeča kakor nastopiti s silo, to Jo z orožjem. Posledica tacega nastopa bi bilo pn Jako nevarne, kajti razmere, ki bo vže Itak prenapete bi se poostrile, ter znalo bi se obnoviti zgodovina iz leta 1848. Prazen strah. Pri razpustu ogrskega državnega zbora je bilo pripravljenih en peSpolk. pet eskudronov kavalorlje, en bataljon Hon ved a In 1000 policistov. Izjava generala Nlgrl. Uradni listi prinašajo Izjavo kraljevega komisarja generala Nlgrl, katerega naloga Je bila v cesarjuvem Imenu razpustiti državni zbor. Nlgrl Izjavlja, da se Je državni zbor postavno razpustil, ker bo Je kraljevi ukats prebral pred 30 poslanci. Državne poslance pa tudi opominja da se kakor nameravano, ne zbirajo Jutri v zbornici, kajti vsak poHkus seje bode s silo prfpre/en. • T • — Nadvojvoda Josip pa nI odSel na dopust, ampak cesar ga Je za nedoločen čas odpustil za kazen, ker Je pod pisal neki predlog voditelja koalicije Julija Andrassy. • • — člani ogrskega parlamenta so sklenili, da so ne BkllCe zopetna seja. Silil se tudi da namerava Ogrska bojkotirati Avstrijo, ter preprečiti v-voz avstrijskih Izdelkov. Tudi Ogrska ne bode več uvažala svoje Izdelke v Avstrijo. Grof Tlaza Ogrom. Prej dni mlnlsterakl predsednik grof Tlsza Je priobčil po raznih časopisih svarilo, s katerim svari ljudstvo, da naj ne poslusaJo koalicijske voditelje, kateri trdovrtno zahtevajo uvedbo ogrskega jezika v armado. Opozicija bode zakrivila na polltlč-kem In gospodarskem polju, ako ustra-Ja b svojo trdovratnostjo obilo gorja To svarilo Je v vslh krogih vzbudilo presenečenje, ln meni se, da upliv tega ne bode Izostal. Koalicija pa namerava poslati svoje zastopnlko v London, Paris in New York, kjer bi prepričali ogrske podaniki, kaj Ogrl od vla^ zahtevajo. Ameriške vesti. Rojakinja umrla. Dne C. tm. je umria v Newarku N. J. občeznana ln Čislana gospa Ivanka Mantonl rojena Hribar rodom Iz Domžal v 34 letu svoje starosti. Uzrok smrti Je bila BrCna hiba. Rajna zapuSČa žalujočega soproga ln troje otrok. Lahka JI zemlja v tujini, soprogu ln cenjeni rodbini pa nafie srCno so-žalje. Longworthova poročna licenca. Dne IG. tm. Je Longworth ženin Alice Rooseveltove dobil poročno licenco, ter Je plačal za njo $1. zraven tega pa Je podaril dotičnemu uradniku Se — eno smodko. Gospa Longworth. Preteklo saboto prenehala je 'prln-cezlnja Alice" Igrati svojo dlploma-tlCno ulogo, kot "prlncezlnja" kajti poBtala je "gospa Longworth." Poroko se Je zvrfiila ob prisotnosti sorodnikov prijateljev in znancev. Zastopani so bili tudi državniki. Časopisi so doprlnaSall cele Članke, od ter začrtali Allčno poroko v ainerlkan sko zgodovino. Poročni darovi, katero Jo nevesta raznih Btranl dobila presegajo vred mlljon dolarjev. V beli hiši nima k) skoraj prostora, da bi spravili i a/ ir« darove pod streho. Amerllkl konzulat v Pragi. Amerlftkl konzulat v Pragi Je uvedel kupčljski Informacijski zavod za uv-Btrljsko deželo. Hitra Justica. Kako hitro zna poslovati sodnlja proti revnemu obtožencu dokazuje nam Eledoči slučaj. Pred tremi tedni, je neki mož u New Jersey ubil u pretepa svojega prijatelja. Ubijalca so prijeli, ler takoj razpisati razpravo. Pri razpravi bo ga obsodili na smrt, a dne 22. tm. bo vže visel na vislicah. Tako hitro posluje Justica proti ubogim. Kako pa piotl bogataScm. . Vže mesece In mesece se vleče preiskava pri New YorSklh zavarovalnicah. SodISču Ima v rokah dokaze o lumparljah. katere so znani mlljonari pri zavarovalnicah uprizorili, a vendar sodbo Se nI. Zakaj? Ker nudi BodlSCe mlljonarju Časa da se lahko Hpravl na varno. Zastopniki združenih držav v Alge-clraa. Amorlkanskl zastopniki v Algeclras ki sodelujejo o reSltvl marokanskega vprašanja se trudijo da bi se NemCi-ja In Francija glede Istega Bporazu-mell. Roosevelt za Japonce. Predsednik Roosevelt Je Izdal oglas s katerim naprosuje pomoči za stradajoče Japonce. Ml ne ugovarjamo temu činu, ne obsojamo njegovo delo, kajti pomagati revežu aH nasititi lačnega Je pač lepa čednost In delo usmiljenja. \ vendar gospod Teodor naj bi premislil, da tudi v deželi, v kate-rej on gospoduje je veliko takih ki stradajo, ki znabttt bolj lakoto trpe nego Japonci. Radi tega naj bi pomagal revežem v lastni domovini ne pa na Japonskem. 8kopuhinja. V New Yorku Je umrla neka Marija Corsa za lakotjo. Ko bo prelskavall njeno stanovanje bo naSll vrednostih papirjev za »100.000 ln za $90.000 gotovine. Denar je skrivala po raznih kotih. Cesarjevo podobo raztrgali. Člani "Ogrsko HterarlCne družbe" v New Yorku, bo dne 19. tm. cesar Fran Josipovo podobo, ki Je visela v društvenem lokalu raztrgali na kose. Meato te podobo so obesili podobo Roosevelta. Na to so konstituirali revolucljo-nnrnt odbor, katerega naloga bode podpirati revolucijo na Ogrskem. V ta namen so na licu tneRta zbrali $2600. Odposlali so brzojavko Kou-suthu. Mitchell odklanja. John Mitchell kateri Je predsednik "United Miners" Je ponujano kandidaturo za kongresneRO člana odklonil n pripombo, da kot voditelj delavcev, ne mora političnega urada sprejeti. Amerlkantko bojno ladljevje v Italiji Amerikansko bojno ladljevje kojo poveljuje Slgsbee, je v Neapelju zasidrano. General Je 100 mornarjem dovolil dalJSega dopuBta, da se popeljejo v Rim. kjer se poklonijo papežu. Moderni natakar. Neki lekarnar v Kansaau Ifiče natakarja, kateri se mora tudi na lekarstvo razumeti. nega natakarju a ta mora rnzumotl tudi pripravo zdravil, kakor tudi lzdelo-- vut I kemične tvarlne. — Napredujemo, kaj? Papež Pij X. povabljen k razpravi. Neka Irka Mnrlja Phelan, Je v svoji oporoki zapustila papežu $250 letne rente. Dediči to oporoko zavračajo, radi tega je New Yorfikt sodnik povabil pajteža k zapuščinski razpravi. Povabilo je naslovljeno: Josip Sarto, HedaJ pnpež PIJ X. Vatikan, Rim, Italija. Ogenj v Oklahaml. Dne 21. tm. pogorelo Je dve tretjini meBteca Hltchock. Oklo. Škode Je vell-kannka. Obilno družine brez strehe In obleke. Vsaka poskuSnJa omejiti ogenj je bila brezuspeSna. Snldanje. Vsa razburjena prišla Je Ana Gree-vy v pisarno New Yorfike policije, ter prične prlpovedavatl, da Je sreCala svojega moža; kateri Je pred 13 leti umrl. Povedala Je, da Je z nJim govorila, ter Jej naznanil, da stanuje pod imenom Thawles v hlSt 6t. 11519 Prlncenton ave., ter da je z drugo poročen. "Jaz hočem svojega moža nazaj, on ima mojih 300 dolarjev; Je Izjavila žena. Sodnik jej Je dal plačilni nalog, katerega nysra vročiti možu, s katerim ga 11 rja za $300. Še dva obeaill. V Edensburgu, Pa. bo dne 10. tm. obesili Jakopa Hanser In Štefana Fellows. Hanscr je usmrtil svojo ženo In ranil svojo svakinjo. Fellovs so Je tudi Bvoje ženo znebil In ranil svojega sina. Oba sta dne 16. tm. ob 7 url zjutraj visela. Zgodovinski zvon ukraden. V PhlladelphlJI. Pa. ho ukradli neki zvon. kterl Je služIl za signale mornarjem konfederacije na ladljl Merrl-mas v boju z monitorjem pri Hampton Roads. Zvon Je rešil polkovnik William Curry PoHt prodno se je ladlja Merrlmas potopila. Zadnjih deset let je bil Bedaj ukradeni zvon v Rlchmondu, Va. Slovenec — ropar. The Duluth News Tribune poroča o nekem mladem "Austrlanu", kateri jo to dni oropal dva lumbcrjacke (drvarja; v Jednem duluthskem saloonu "Austrian" all bolje rečeno Slovenec Jernej Umek Jo Izpraznil žepe dvema drvarjema kateri Hta vsled preobllo za vžlte pijače v Baloonu trdno zaspala. Pri Jednem Je nafiel $4. dočlm Je pri drugem $«. Pri tem ga Je pa zasačil tretji lumberjack, ki jo istočasno stopil v sobo ln videl vse. Umek mu Je ponujal 50 ceniov za molčanje, a nI hotel nič vzeti temveč Je takoj te-lefonlčno obvestil policijo. Pri izpraševanju na policljHkej postaji je Umek razven svojega Imena vse trdovratno r.amolčnl CHICAGO. Hochov slučaj. fla do danes nt znano, ali bo Hoch v petek obeSen aH ne. Najbrže da pride do nove razprave.. Nove priče, katere so dobili, so Izjavile Se precej ugodno za Hocha. Hoch Je tudi rekel: Ne bodem Se v petek visel, in upam, da se bode moja nedolžnost izkazala," Zagovornika sta se peljala v Springfield, kjer se potegujeta za njegovo oproSčenJe. Ako državno pravdnlStvo odredi razpravo, bode se najbrž vže na vislice obsojeni Hoch veselil prostosti, ter zopet ropal — ženska srca. Dvojno uamrčenje. j> Dne Iti. tm. obesili so črnca Roberta Newcomlm, ln avstrijskega podanika Ivana Mtiller. Robert Newcomb Je umoril bvoJo ljubici* svojega tekmeca In enega po-llcljsta; Milllcr pa svojo Ženo In svo ju dva otroka. _ Radi tih dejanj ho jim v Imenu postave dull štrlk okoli vratu. Veliki ttrajk preti. Tukajšnji stavbeni delavci oddelka za žoleznlno ho pričeli štrujkatl pri vseh stavbah, ktero gradi American Bridge Com, Ako postane Strajk splošen, bode praznovalo 10.000 delavcev, radi kterlh moralo bo 350.000 druzlh delavcev počivati. Hocha obesijo danes. Hocha niso pomilostlll. Danes t. j. ilne 23. t m. ga> bodo obesili. O nouspe-hu ho ga obvestiti, na kar Je odgovoril "all right." 8TET0VNE NOVICE. — Parlžko časopisje ljuto napada nemškega cesarja, ter mu predbaclva, da jo v marokanskem vpraSanju slabo ulogo Igral. Celo uradni čapnlkl bo pričeli Cer cesarja pisati. — Na krovu avBtrijske bojno ladlje "Habsburg" se Je pripetila nezgoda. Pri basanju Btrojnega topa, Je krogla eksplodirala, ter ranila več mornarjev. — Nedaleč oil Ookonok, Md., Je tovarni vlak Ohujske železnice skočil s tira. Strojevodjo Jo ubilo. — V Brazee, Mlnn., Je razpočll kotel železnlčnega etroja. Dva uslužbenca ubita, eden težko ra njen. — V Janesvllle, Pa. sta trčila dva vlaka skupaj. 3 potniki ubiti, 10 ranje- uib . . — Vsled potresa na obrežju Colum-blje je 300 ljudi zgubilo hvoJo življenje. — Brzovlak "Cotton Belt" Je dne 19. t m. pri St. Loulsu, dvakrat Iz Ura skočil. — Sredi gledališke predstave Je gospa Wellder lz Denver. Col. zapustila svojo ložo. Be podala na oder, ter se ustrelila. Ko bo samomorilko odnesli, se Je predstava nadaljevala. V New Yorskem predmestju Harlem razstrelila se Je večja množina smodnika, kar je provzročllo, da so popokale vodovodne cevi in nastala Je cela povodenj. — V Tokio so sprejeli princa Artur-Ja Connaught-ova. kateri Je prinesel japonskemu cesarju red hlačne podvezo, ki ga mu Je podaril angležkl kralj, s kraljevimi častmi. — V Trstu bo postavili znanemu komponistu Verdiju spomenik lz mra-morja, ki ga Je Izdelal, sloveči kipar Laforet. — T Olomucu so zajeli nekega Henrika Gilnsch. Ta se Je izdajal za polkovnika Burov, ter pobiral radovoljne doneske za Bure. Bkazalo se Je da sle-parll In utaknlll .bo ga v Ječo. — Razstrelba neke mine v Morgan-town, W. Va.: je zahtevala veC žrtev. 1 delavec je ostal takoj mrtev, pet drugih pa Je težko ranjenih. — V Fall River, Mass. Je neka I z Chlcage pristojna ženska lz ladljnega krova vrgla avoje tri otroke, a na to je Se sama skočila v morje. ZmeSala se JeJ Je pamet. — V Kankakee, 111. Jo dne 21. tm. zgorela^tamoSnJa vlSja Sola. Škode Je $175.000, katera Je pa deloma pokrili s zavarovalnino. Ta Sola Je bila sesl-dana leta 1866 ter Je obiskuje 200 vi-sokoSolcev. — V zapadno Indijskem Arhlpelu Je potres napravil ogromne Škode, Mnogo hiS in stavb je razdejanih, ULAŠ SVOBODE I Pod novim orlom. Zgodovinska povest. Ponatis Iz "Slov. Naroda" DUUGI DEJ- XV, Maraalica Je bila lepa in imenitna dama, a vedla se jo ošabno, In prezirljivo ogleda vala vse, ki so jI bili predstavljeni. Toda, ko Jo bila predstavljena Mara, se Je marSallca poživila. — Maro Jo zadel dolg pogled, ki Je dekletu povedal, da raarftallca nekaj ve; v tem hipu pa se je Mara 2e vzravnala In prosto, odkritosrčno In jjpnosno pogledala maršallcl v oči. In tedaj je na občno začudenje mehko ln prijazno rekla marfiallca: — Prosim, gospodična, sedite malo k meni — ruda bi z Vami govorila. Po dvorani so stikali glave. Šepetali so In radovedno gledali kaj da bo. — Dajte, da si Vas ogledam — gospodična, je rekla marfiallca, ko je Mara sedela poleg nje. Motrila jo Je dolgo časa in potem nadaljevala: — NIC se ne čudim, da se jo moj lepi maršal v Vas zaljubil, prav nič se ne čudim! — Ekscelenca! Prosim-- — Ali veste — čemu Be čudim? Da niste podlegli! Moj lepi maršal Je Jako nevaren. Čar njegove osebnosti je premotil že nebroj ženskih src ln — zastrupil mojo zakonsko srečo. VI ste edina, ki se je znala otetl njegovemu čaru. Mara Je bila prfpravljena na ostre .beBede ln cato jo je ta zaupnost ln ljubeznivost sicer tako ponosne marSall-ce ganila. Tiho Je rekla: — Težke uro sem Imela, ekscelenca —> a zmagala Bem. V tem zasvlra godba In maršal Mar-mont je pristopil k svoji ženi, da ot-vori 2 njo prvo kadrlljo. — Prvi pleB z menoj, je zaklicala marSallca, drugega pa z mojo prijateljico Maro. In maršal je plesal prvi ples 8 svojo ženo, drugI ples pa z Maro, ln marfiallca Je smehljaje gledala lepi par. — Vse moje nade se podirajo, Mara! — Z Bogom tudi VI, zadnji sen mojega življenja — je dlhnil maršal, ko je bil ples končan, ln peljal Maro k avojl ženi. ...... Ta večer Je maršal Marmont zadnjikrat videl Maro Damjanovo. XVI. Na novega leta dan 1811. je Ilirija dobila svoj uradni list "Tfilčgraphe". hI sta ga urejevala intendančna uradnika Beaumea In Paris. V vabilu na naročbo, ki Je Izšlo šest mesecev poprej, Je bilo rečeno, da bo Izhajal list tudi v slovenskem Jeziku. To pa Be nI uresničilo, ker se Je za slovensko Izdajo oglasilo samo 22 naročnikov, In ker nI bilo mogoče dobiti sposobnega urednika. Vsled tega je Ust Izhajal samo v francoskem In nemškem jeziku. Pri nemški Izdaji sta sodelovala tudi Valentin Vodnik In Andrej Kopitar. Istega dne se je tudi razglasilo, da pričakuje cesar Napoleon Iz svojega zakona z nadvojvodkinjo Lujlzo potomca In maršal Marmont Je vsled tega dal med ubožne ljubljanske rodovl-ne razdeliti 10.000 frankov ln mnogo «i?n.. Končno je bil Istega dne tudi velik sprejem pri maršalu. Zastopniki vseh oblasti ln vsakovrstne deputaclje so prlfile čestitat maršalu za novo leto. Ljubljana je Imela torej mnogo snovi xa pretresovanje. Najbolj se e zapazilo, da niso prišli maršalu čestitat ne nem&kl meščani, ne avstrijsko misleči duhovniki, niti nekatera društva. — Izostali so namenoma, kakor da bo vedeli, da se bliža doba Marmontev.ega kraljevanja svojemu koncu. Izostali so pa tudi zaradi tega, ker % je bila med njimi zavladala velika nc-Tolja. Marmont Je bil namreč dovolil Sldu Abrahamu Heynemannu is Me-melsdorfa na Bavarskem da se Je kot trgovec In bankir nesellll v Ljubljani. To Je bil prvi Itd, ki Je po preteku več stoletij dobil tako dovoljenje. Meščani ■o bili zaradi tega razburjeni In duhov fičina Jih Je tako podlgala, da Hejrne-mannu niso hoteli dati nobene prodajalne v najem, dokler nI posegla rmes generalna Intendanca. Avstrijska ztr anka pa jo bila jezna na maršala, ker Jo zlasti v zadnjih mesecih postopal s skrajno brezobzirnostjo proti vsem antifrancoskim agitacijam plemstva In duhovščine ln dal uradnika dolenjske Intendance, VUharja, zapreti ln vklenjenega odpeljati v Pariz, samo ker Je bil na sumu, da Je zvezi z dunajsko vlado ln da posreduje med dunajsko vlado In med tistimi plemenitaši ln duhovniki na Dolenjskem, ki so Bkr-beli, da bi na mlglaj z Dunaja lahko provzročlll vstajo. Bolj kakor novemu listu, maršalovi Ženeroziiosti ln demonstracij pri sprejemu pa se Je Ljubljana čudila, da maršal nI priredil običajne novoletne soa-rfije. SIcer so je reklo, da jo soarGJa Izostala, ker je maršallca zapustila LJublJatio ln šla v Trst; ali v obče ae Je jnlslllo, da je maršal opustil Blav nost, ker je spoznalTda Jo Izgubljen. Toda maršal takrat še nI bil popolnoma obupal, nego še vedno mislil, da reši svojo mesto ln ohrani svojo oblast. Ni mu bilo za guvernersko mesto, nego za moč in oblast, ki Jo Jo imel. Računal Je s tern, da se je carlnsko-polltlčno nasprotje med Francijo ln med Rusijo poostrilo, ln da bo Napoleonu samemu na tem, da Ima generalni guverner v Iliriji za Blučnj vojne kar največjo moč. Najbrže je pa tudi milili, da v slučaju, če bi prišlo med Francijo ln med Rusijo do vojne ln če bi Napoleonu ne bila sreča mila, lahko stegne svojo roko po kraljevski kroni. Doseči jo Je mogel le, če Je bila vsa moč v njegovih rokah In zato mu Je kazalo, storiti vse. kar se Je dalo storiti, da oBtane generalni guverner z dosedanjo, skoro absolutno, res kraljevsko oblastjo. Zaradi tega Je na novega leta dan popolnoma skrivaj povabil nekaj naj-zvestejšlh svojih prijateljev, med njimi Frana Damjunn, na zaupno posveto-vane ln jih nagovarjal, naj pošljejo ilirski depntaclji v Pariz Bpomenlco, naj izprosi pri cesarju, daf ostane v Iliriji VBe pri starem ln da se organizacija prepusti maršalu. Dalje pride. DRŽAVA 1ZKORIŠČEVALKA DELAVCA- mošnjem delavcem bi popisal, ter dokazal kako država izkorišča ubogega delavca — trpina. KedaJ bode temh konec, kedaj bo bode delavec otresel jarma Izkoriščevalca? KodaJ bode prišel delavec do spoznanja, da Je drŽava njegov sovražnik ln kedaj bodo delavec na to delal, da bode se oprostil spon Izkorlščevalcov — kapitalistov? Gojimo upanje, da se bode to kmn-lo zvršllo in upajmo, da z edinostjo In slogo prispemo do naših pravic — do svobode in'enakopravnosti. BORZNA POROČILA. Čltatetjem tega lista hude znano, da moderni državi na republikanski demokratični podlagi je naloga ma3e delavcev v korist vladajočega sloja na vse mogoče načine Badove duševnega ln telesnega deta oropati. Upanje, da se pribori na gospodarskem polju prostor političnega mogočneža je vže marsikoga zapeljajo v močvirje nenravnosti. V državni službi bo taki podajati proletarjatu zelo nevarni, kajti ti poznajo slabosti in trpljenje dolavskegn sloja iz lastne skušnje. Proletnrcl navadne vrste so do malega voditelji, oskrbniki ln gospodarji državnega podjetja v Coloradu, kateri Jo v svoje področje vzela vrtanje Gunnison prodora, ter kjer vladajo najslabše delavske razmere. V tem predoru Je taka vročina, da se v nJem še shajati ne more. Plini so nabirajo v ogromni množini In ni dneva, da ne bi privlekli Iz predora lepo število o-nesveščenlh delavcev , Ventilacija je jako slaba, ter radi tega oboli nebroj delavcev. Na splošno pa Izgledajo delavci kakor oživeli mrtveci. Voditelji nimajo ne teoretične ne praktične Izkušnje. Edino temu so vajeni In Izurjeni, da priganjajo delavce k delu kakor se priganja živina pred plugom. Raznovrstne nesreče, ki so »e prigodile, ter katere bi se lahko odvrnile kažejo goljufivo postopanje bosov, kateri dajejo le slab materljal, gnjlt les itd. za napravo opor. Delavni čas v predoru je 8 ur, a marsikateri delavec popusti delo. ter jo odkuri. Nekateri delajo 1—3 dnlj, a k večjem en teden. Delavec ki dela dalj časa zgleda kakor mrtvec, ln dosti Jih je, kateri bo zapadli sušlcl. , Seveda take reveže odpustijo, da potem počasi do smrti stradajo, kajti delati ne morejo, kjer pa dela nI. tudi zaslužka ne, radi tega taka Irtva u-ratra dvojne smrti — za sufilco In gladom. Nebroj krivic, kateri se gode ta- Radl nekaterih dogodkov so cene raznim Btvarem znatno poskočile. Na-prošenl smo, da jih objavimo: Indianapolis. Odkar je duhovnik La-vrič med nami, poskočile so cene pri vinu in pivu za 20%; Cleveland. Odkar se Je Rev. Hribar nakopičil tisočake, ni dobiti več tolikanj tolarjev, radi tega so poskočili na 30%; Calumet, Mich. Odkar je mogel Geo Kralj t lastnimi rokami pokopati svojega otročlčka, ker mu je župnik odrekel cerkveni pogreb, so znižali cene lopatom na 50%; So. Chicago, III. Odkar je Župnik Kranjc zmerjal svoje farane s smr-kovci, so žepno rute za 20% dražje; Chicago, III. Odkar so začeli tiskati Prolotarca, so Jo cena papirju zvišal« na 100%; Chicago, III. Ko Je bral Škof 'Glas Svobode' o Istih 50.000 ki je posodil za Co. Chlkažko cerkev, Je pustil ta znesek Intabullratl, ter zvišal obresti na 8%; Pittsburg, Pa. Ker Je začel tudi sem Proletarec zahajati, ter ker ga večina njih vračajo, so poštne znamke podražili za 60%. Zunanje špekulacije: Zader: Odkar Je župnik Tomaševlč ubil svojo staro mater ,se na trgu ne morejo dobiti več enake, kljub temu, da Jih za razne farovže iščejo. Cene nezmerne. , Ljubljana: Dr. Furlan Je skoraj vse pipce pokupil, ker se Je bal, da so dr. Tavčar odzove povabilu na dvoboj. Radi tega so ceno pipcem tako poskočile, da Jih ni mogoče preplačatl. St. Vid: škofovi zavodi pokajo. Porabi se tu grozno množino fižola. Fižol je poskočil na cenah za 25%. Ljubljana: Odkar je škof pridigal kako učinkuje telesna gorkota pri plesu,' Jo firma 'Verovšek & Co.' v Ljubljani, hotela napovedati konkurz, ker Je bila mnenja, da no proda nobene peči več. Vender bo še obstojala, ker Jo znižala cene pečem za 60%. Gorica: Odkar Jo dr. SedeJ nadškof so cene odvajevalnim krogljlcam znižali, hoteč Anton Klobasu. kateri Jih BedaJ rabi večje množino, napraviti, uslugo, radi tega — 30%. Papirji: Police kaplanov v Zadružni zavezi ftlč. — Testamenti: Takt kateri se spominjajo duhovnike, cerkve, posebno pa škofove zavode — so Jako Iščejo. — Kurzl rasejo po uspešnem 'lovu". Na splošno: ofrl padajo. Stanje škofovih zavodov omajeno. DRUŠTVO 'NAŠ DOM ŠT. 33 V AMBRIDQE, PA. priredi dne 24. februarja t. 1. veselico, katere čisti dobiček Je namenjen druStvu. Raznovrstni godbenl instrumenti po nizki ceni. J OS. JEBAN, 459 W. 18. St. Chicago, se priporoča za poprav-ljenjegod. instrumentov IL pošljete denar v staro do-H Ml movino, obrnite se zaupno na M V. Konda-ta, 657 W. 18th Str., Chicago, III. JAVNA ZAHVALA. Cenjeni gosp. Dr. E. C. Collins New York. Jaz Frank Musich se Vam lepo zahvaljujem za Vosa zdravila, ker so me tuko dobro ozdravila, da sem sodaj zdrav, kakor poprej. Jaz bi bil poprej pisal, pa sem čakal, če se bode bolezen zopet povrnila, a so ni hvala Bogu in Vam. Vsakemu l»odem priporočal naj se na vas obrne.— Vas pozdravljam ter Vam ostanem vedno hvaležni Frank Musich Bingham Canyon, Utah. DRAGI ROJAKI! V KANSAS CITY IN PITTS-BURQ KANSAS. Priporočam Vam svojo obilo zalogo vsakovrstnega blaga posebno pa importiranega sukna, iz kate-roga izdelujem obleke v laatui delavnici. Obiskal bodem svoje rojake koncem febuarja ali začetkom marca in takrat Vas bodem naprosil, da mi naklonite naročila za s pomladne obleke, kakor tudi za veliko nov. Vsakemu jamčim hitro in dobro poBtfežbo. Predplačila ne zahtevam, ter se obvezujem v slučaju, če bi obleka komu ne ugajala jo popraviti na lastne stroške, ali pa denar vrniti. Obilni naročbi se rojakom priporočam Jernej Prebilič, krojač. CD JE MMJETE POMOČ Jedlnu u "Universal Medicah Institute" 30 W. 29th St. - - NEW YORK, N. Y., - - kod Broadway? 7—-----------------baš tamo i nigdjs drugdje? T3 v4. ima ovo veliko poduzeče. koje postoji veft mur.go godIna i u tom vremenu hlljadu i hiljaJo bo irOStO 1,•stilih izlječilo prve i najbolje speclnlim«; to jest: ljodnike, koji su učili na liuriinwko) t.f«-iverxl le je svaki IJečnik i spi-ciulistu n jeiluo.i bolesti. Ova ko vi Ijernn ne nuhi/e samo kod n;iš»*p- iJečiliAta, kuje neamijete zamjrniti sa konkure?ntuw *».h!u zvv.i Leji ne tiii/.i» nista drugo nepo nuSe zrinljuko preval iti. Nune poduzeče u ?T"\v \ <ji su nam zauprli, dolaze ml svili struna i svaki dan „ Vata ifJe na uahtjev u prepisi m a pošatjemo. Da se uvjerite, priobčujemo slledefa svjedočbe,, sa adresami izlječenib znmljaka. da bo svutko mo2o prop! tati. _____ ZAlIVALi: "UN IV KUHAL MEIJICAL INST1TUTK." Oadavljen oa kromčnoga tripera » spolni* bolesti. Potvrdju)cm danas pisna.io slavno-mu Unurersal-Metlikal Institutu u New Yorku, 'jasam jedmu kioz njihove Ije-karije. koj<; sam miesec dana rabio, od mote jadne bolesti podpunoozdravljen Kadi toga preporučam svakoniu ovaj veliki zavod ter kalem svakoinu, ako k boiestan da sena gornii zavod obrati, poŠto oni Ije '.oici madu čovjekahitro i dobro ozdraviti. Nadam se, da radi o»akovo bolesti vi3e neču k Vama doči, a ako bi'idem pomo ti tdravlje trePa to fiu se na Vas o»>ratlti. , , , IzriCem podpunu lahvalu gospodinu proiworu, koi. sa svakoga bolesinika dobro (»Ubi, ter dopuSCam da ■«« tno.a Hvala u koaama izlieCen. Imade bolesti, koje se ne mogu sasma izliečiti. Za ovakove bo-]es»'ima ovo heCil Ste puno siektnČalh strojeva sa kojima »e daje organizmu jakost in nov iivot. Svaki bolestnik neka se popita rac »veji? bolesti i ljetnici budu vrlo rado savjetovali te poslali prave Ijekove. Akoste boiestan, a vi piSitena* "Universal Medical Institute 99 30 W. 29th Str. ® ® NEW YORK, N, Y.; (§) (S) kod Broadwaya i budite uviereni da re vas izlječiti, jer vam je zajamčeno izlječenje Ako je bolest neiz^ečiva, to va;n odmah jave ičk Ijcčnici, te vam ovako priStede svako troienje novaca. Dodjitt osobno ako možete k nami od io do la sati u jutro Ui od 2 do 7 sati po podne. Nedjeljom od io u jutro do X popodne Cesar Jožef II. Pli« dr. Bluic. Ko je Jožef že toliko uredil cerkvene »Uarl, vzel je cerkvi tudi njeno posredovanje pri sklepanju porok. za-konov. Upeljal Je Se danes veljavno zakonsko pravo, po kojem Je zakon navadna pogodba. Marija Terezija Jo os-' norala ljudsko Solo leta 1770. Temu osnovanju Je Jožef glavne Ideje dal. M*rlja Terezija Je Cerkvenim gospodom, ki bo hoteli Solo v svojih rr'-ata obdržati, pisala: "Das Schulwesen a-ber 1st und blelbt allzeit eln Polltlcum, so dass also, wenn auch die Schulo noch unter dem administrativen Bin-flusse dor Gelstllcbkeit Bteht, dlo staatllcho Qesetzgobungsgewalt und Ueberordnung iiber alles Schulwesen kelnem Zweifel untorllgt". — (Sola le In ostane stvar državne oblasti, tako da, £e Se tudi stoji Sola mofino pod npljivom kat. duhovenBtva, Ista vendar spada v področje državne oblasti.) To Solo sta mati in sin dobro uredila veliko gmotnih moči jI dala. Jožef Je po svojem očetu podedoval 10 mlljo-nov, tedaj velik denar. Ta denar Je podaril ta ustanovitev Sol. Glavna njegova zahteva Je bila, da Imajo vb! otroci vseh ver In narodnosti prlBtop In da Je nauk obllgaten, to Je, da Je prt-moran vsak otrok, ki nI bolan, Solo obiskati. NaS Cas Se nI v uredbi ljudske šole Jožcfove lareCene zahteve pre-koali. Tudi poljedelski nauk Je bil predmet poučevanja v teh Šolah. Tudi učltelj-aka prlpravnlMa Je Jožef ustanovil ter dekllike posebne Sole ln rokodelske, obrtne. Te Sole so bile uzorcl za vso drugo Evropo. Tako zvane latlnBke Sole Jeaultov Je odpravil ln nove ustanovil. NovomeSko gimnazijo Bta Marija Terezija ln Jožef ustanovila. — Ustanovil Je Jožef za zdravnike na Dunajn, Jozeflnum, ki Je pa končala pred kakimi 30, ko je že dunajska me-dlciniftkn fakulteta zaslovela. Za razvoj voJaSkega častniškega naraščaja Je Jožef akrbel. Univerze Je preurav-nal. Ustanovil Je Solo za gluhoneme, uredil gledišča. To bo velikanska dela. AH na tem le nI dosti. Val državljani ao Jožefu bili jednakl. Potem Je dal tudi civilni hi kazenski zakon napraviti ter dotlfini postopntka. Ta civilni poatopnlk je pred 8 leti Sele umrl. Civilni mate rljelnl aakon nI bil cel, all Jeden del latega, dotikajoč se osebnega prava, le vel)*. Jožef je odpravil torturo pri aodllčlh. Nekdaj ao priče, atranke tako dolgo trpenčlll, dokler niso povedale, kar Je hotel sodnik. Kat cerkev Je pro forma bila nasprotnica oderuSklm obrestim. De facto je sama oderuške bankjeje Imela v avoJI službi. Kulturni zgodovinar Lecky pripisuje tem cerkvenim formelnlm prepovedim oderuških obresti zaviranje trgovine, obr-ta novega gospodarstva, ker to v začetku brez njih nI moglo biti. Jožef Je želel razvltek novega gospodarstva, ln Je dotlčne prepovedi odpravil. — Sklepanje zakonov Je olajSal; bilo mu Je na tem, da se ljudje množijo. Robote Je hotel odpraviti, pa mu Je delala odveznlna težkoče. To Je denarne avo-te, ki bi ae Imele plačati za to, da gra-dlščakl odjenjajo. Prosil Je pa grajske ln duhovniške stanove, naj to odveznl-no z lepa a kmeti uravnajo. Na francoskem Je revolucija leta 1789 odpravil« brez plačil tlako In desetino; kmeti ao dobili, kakor Je bilo pametno bvo-Jo zemljo, kateri bo oni host iztrebili ln ItsuSili mlak, nazaj, ne da bi kakov v Avstriji, morali plačati graSčakom odkupovlne, katere so le — ti potem po večjem na nemaren način zapravili. Kmet je bil Jožefovem srcu naj-fclllnl. Bil Je fizljokrat t. J. zemlja Je vae, ona vbo redi. Kar ae je te dostaja-lo, la kar Je pri obatoječl roboti ln tlaki v dobro poljedelatvu ukreniti mogoče bilo, upeljal Je ta vladar. 9e danes niso ulade tako daleč, kakor Je bil Jožef, ki je tudi kmetu lz drž. moči dajal v potrebi semena, aol za živino ter pomagal kmetiji na noge. Koliko Je pa Btorll za povzdlgo vlnogradstval Lov Je bil kmetom že v srednjem veku odvset. Ta Je bil le aa plemenitafie. Veliko krvi, nedolžne kmetske krvi J« teklo uradi lova! Jožef je lovsko pravico tako uravnal, da nI Škodila poljedelstvu. Za hoste Je skrbel, za razvoj kulturo hmelja, sadja, prireje svile, za povzdlgo živinoreje. Avstrijska doba konjereja datira Iz njegovih čaBov. Bil je prijatelj razbijanja prevelikih veleposcstev. Uredil je dedno pravo mej kmeti. Glede ,tr£ovstva, obrta bil Je Jožef merkantlllBt, to Je, da trgovina prinaša dosti koristi kukl državi. Vse Je tedaj podpiral, kar Je razvoju obrtn, rt* kodelstva, manufakture, fabrlke, trgovino služIti moglo. Dosti praznikov Je odstranil. Srednji vek Jih Je Imel blizu 200 v letu. Skrbel Je za domačo obrt bil opreBen proti uvažanju bodi kakih Izdelkov Iz tujine. Skrbel Jo, da bo Donava za plovstvo uravna. Nefitevllo uredb Je Jožef v koriBt ln povzdlgo ob-ta, trgovine Izdal. Vse mu Je bilo osebno znano, vsemu je dal on povod. Mož Jo videl, veliko sveta ln bil dobro v vsem podučen. Drž. uradnike je pa strogo držal In Jih silil k produktivnemu ljudstvu koristnemu delu. Despot Jo bil, aH vellcega Brca ln duha ter no-sebičen, ljubeč človeka, časteč-ga v najnižjem stanu. Zapreti se je dal jed-no uro v podzemeljsko ječo na Splel-bergu, pri Brnu. Ko Je ven prISel Jo rekel: jaz sem bil zadnji človek, ki Je v tej Ječi bil. — Bil Je jetlčen. Bolehal je. A do zadnjega bil je svojim Idealom zvest, dasl e moral marsikatero svojo uredbo že sam preklicati. Hotel Je vse nemfikl Informirati In kat. cerkev ter feudalcl so komaj čakali, da dobijo kako pomoč. Dobili so Jo zaradi nemčenja nezadovoljnih narodov posebno v Madjarlh. Tu je feudalcem ln cerkvi najenkrat narodnost bila kaj vredna. Tudi poznejša aust. zgodovina to prikazen večkrat razkriva. Menda Je tudi zdaj lahko vidimo. Ko Je Jožef umrl ln mu sledil slaboten naslednik, so temne moči zopet ustale In Slo je skoraj vso dobro v zaton. Se le leto 1848 se kmet oslobodl po revoluciji nekaterega dela meščanstva ln delavstva. Delavec posebno Je oslobodll kmeta leta 1848 tlake ln robote, sam pa nič ni pridobil. A danes Je on zmagovatelj! Danes bI je sveat, da on b kmetom bogastva sveta apravlja na dan, danes ne bo več tlakarll, dasl Se kmet po večjem neumno vleče karolo farov ža ln onih meSčanov, ki mu 50 odst. proflta prodajajo In pod pravo ceno od nJega kupujejo. Pitopitoa črtica iz Avstrije » Ameriko. Pile: Volčanakl. Veliko Je ttevtlo latlb, kateri pač morajo lak&tl dela In alužbe po drugih deželah. ZapuSČa Jo domaČe kraje, kajti nI vaak tako srečen, da bi v blateni domovini prllel do samoatatnoatl, do stalnega kruha. "fl trebuhom za kruhom" gnalo Je marsikaterega ▼ daljne kraje, da ae Je v tujini rinil naprej po potu Človeškega življenja. Mnogo njih zapustilo Je svoje do-movjo v nadl, da si v tujini priborijo lato, kar nazlvamo samostalnost, mnogo Jih Je, kateri so se varali, a tudi mnogo, kateri so prISll do zaželjenega cilja. Tudi mene Je gnala osoda Iz milo domovine, v daljni svet. tudi mene Je osoda Iztrgala iz Bredlne svojcev, ter me tirala naprej v stalnost, neodvisnost all pa — propad. — V "Ameriko! kjer Je denarja ln dela v obilici!" je vže marsikoga spravilo od domačega ognJISča med tuji svet. Seveda aH bode srečen ali nesrečen. to je bila Se zagonetka prihod-njostl. Sklenil Bern tudi Jaz, podati se v obljubljeno dolarsko deželo. V Ljubljani kupil sem bI listek do Inomosta, a v Inomostu plačal sem ta-moSnJemu agentu Holandske družbo prevoznlno Iz InomoBta do New Yorka. Do Rotterdama vozli sem se kot vsak potujoč človek ln nI se ml bilo pritoževati. TJe pa seip ob mejah prepotujočlh dežel, podvreči sem se moral strogi preiskavi radi vvoza dacu podverženlh stvari. PrlspevSl v Rotterdam iakal me Je mene, kakor tudi druge Izseljence, agent parobrodne družbe "Holland A-merlca Line". Tu nam Je povedal, da nam nI treba za prenočllče In hrano nič skrbeti, kajti to dobimo v "hotelu" družbe brezplačno. Odvedel nas Je na mali parnlk kateri nas je prepeljal na drugi kraj mesta, Mod potjo smo zagledali parnlk "Ryndani" ki naa bodo odpeljal v obljubljeno deželo v Ameriko. Po kratki vožnji po morju prispeli smo toraj do hotela. Oddali smo prtljago v spravljavnlcl, nato se pa po neStovIlnlh ovlnkah podali v hotel k zajuterku. Do sedaj je bila, naj bo bode agen-tjo aH služlnčad proti nam zelo prijazna In dobra — a sedaj kakSno strune so napett? Potlskavall bo nas tje pa sem, delili so nam bunke, ln marsikdo je počel robato preklinjati Ijubeznjlvost holan-dsklh lumpov. Jed, katero bo nam nanoslll, nI bila zavžltna, smrdela Je ln bog vo komu In kolikim je vžo bila na mizo postavljena. % Lačen, kakor sem prlžcl, lačen sem odSel. Mislil sem se zateči k svojemu kov-čoku, kjer jo bilo spravljeno Se nekaj provljanta, a kako sem bo zmotil. O-sorno me Je magaclnor odvrnil, čeS ta-kaj nimaš ničesar Iskat!. Sel sem s potrtim Brcem In praznim Želodcem. Za kosilo prinesli so nam ravno tako smrdljive stvari kakor zjutraj — lakota me je Bllila, da sem nekaj smrdljive Juhe In kos kruha spravil v bo Da bi si kaj kupil ni bilo mogoče, kajti, mesto Je bilo oddaljeno, ter nas tudi Iz hotela (zaporov) niso pustili. Staknil sem v nekem oddelku hotela pivovarno. Podal sem se tja, ter par kozarčkov plve, katera Je bila Se precej dobra, popil. PraSal sem natakarja če se dobi kaj za Jesti ln res staknil Je koSčok kruha In suho klobaso v neki zapraSenl o-marl. Vesel Bem bil tega. MlBleč, da Imam kranjBko klobaso, počel sem Jo obirati, ter hlastno maSItl v kruleči želodec. Bil sem utrujen In zaspan. PopraSal sem službenega duha kam se gre spati. Hola! Naletel aem slabo. Zopet sem pogorel, kajti za spati Iti, Se nI bilo čas. Imeniten hotel, kaj ne? Udal Bem se osodl, naslonil sem se na neko klop, a zaspati se na prostem nisem upal, kajti bal sem se uzmove-čev in ne bi mi bilo prijetno, ako bi bil tudi v tem ozlru nasmoljen. Čakal sem torej ure. "Po dolgem Času prilla Je tudi re-Site v. Dalje pride. NAZNANILO. Rojakom priporočamo našega zastopnika Frank Budno, ki se mudi na potovanja. Dotionik ima pravico nabirati naročnino za "GLA8 SVOBODE", sprejemati naročila za knjige in oglase. Upravnistvo »OLAS SVOBODE". Za oglase In njih vsebine ni od govorno ne uredništvo ne uprav ništvo. , | Kn]iga"OPATOV PRAPOR^AK | katero Je spisal J. R. bode k malo pošla. Isti, kateri si Jo hote nabaviti, naj to kmalo stori. Knjiga stane samo 50 centov, ter Je poštnina v tem že vra-čunjena. Knjiga stane 50c. S tem bo uljudno naznanja, da bo koledarji za loto 15K)fi vže razprodani, ter da se naročila več ne Bprejemajo. _i____ ■ DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. velj. Je $20 SV Tenju Je pridjati Se 10 centov w poštnino. Importiran tobak iz atare domovine. V zalogi imam po 7, 8, 13 in 17 kr., kakor sport, sultan in dam-■ke cigarete. J. VOKOCN, 544 Blue Islnd Ave. « Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljišče™ in ta-ko svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vsem bratskim druatvau* priporočam tudi moje dvorano za društveno soje, svatbo, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za nurodno in ljudske veselice. Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unljske smodke in prost prigrizek. jjgT" Potujoči rojaki vedno dobro dosll! 1'riporočuni se vsem v obilen poset. Frank Mladič, 587 8. Centre Ave. 151—v——v___________a> Chicago, 111. « I Slovenci pozor! i § laaite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke in izdelujem nove tar...... Epo- —sees -©a ji najnovejši modi in nizki ceni. JI It M MAMEK, 581 H. Centre Ave. bi i to 18. ulice Chlrago, 111. (J^ICV*-' Dr. M. A. Weisskopf 885 Ashland Ave. Telefon tmi in © Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne )■ od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo koriBt. * * * * * * * * * * Zakaj kupujete slabo meso po visoki ceni, ko Vam je le- ^ pa prilika dana, da kupite dobro meso in po nizki ceni. ^ OBRNITE SE NA * 4 Otona Preiss, » 269 Grove St. ? * kjer bodete točno postreženl z najboljšim blagom. ^ V zalogi Ima tudi pristne Krapjske klobase. JJ Poiort Pozor 1 Slovenci. "Salon" z MODERNIM KEGLJIŠČEM Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovretne naravne pijače— najboljše in najfinejše unijske Bmodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in Izberna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča Martin Potokar, 564 S, Centre be. Chicago, III. Veliko popusta pri cenah. V teku sedanjo sezone znižali smo ceno pri suknjah za 15 od- stotkov pri dolarju. , . Pomislite kaj to pomeuju, da pri našem blagu, kateri jo najboljše vrste, da prodajamo vse bolj po ceni, in aicer tako da nam nobena prodajalna v Chicagi ne more konkurirati. Ako slišite da drugesorodajalne celo 5 0 in <>0od. popusta da-Vam bode zdel nfwj majhen, pa veste da nobena j ne uklepa bre jemo ouod. pač pa 15od. iajo, SO » uui uuiic tou. ■■■■v t—r— - ——4----> mpČija se ne uklepa brez dobička. Radi tega Vam no popusou-i 50od. pač pa 15od. Poglavitno pa na zimskih suknjah. Poglavitno pa na zimskih suknjah. Tudi imamo veliko zalogo klobukov, kap. rokavic in obleke za možke. Tudi dajamo zelene menjalne znanmke. Telefon —Canal 1198 ULAH SVOBODE "Glas Svobode" , [The voice ok Liiiekty] WEEKLY Published by The Glas Svobodo Co 657 W. 18th St. Chicago, 111. telefon cjanal '127 GnKrvd »t tt>. l'u»t orfiu« »I Cbio»«i», lit., .» Sncoiid CU»» M »tier. Subscription «1.60 par year. AilvuriUuiuouU on ugreemen*. "Oiks Svobode" lslde vsaki petek tu vetja xa AMERIKO: za celo leto................ ca pol leta .................7fto ZA EVROPO: u celo leto ............kron 10 z« pol leta .............kron B Prvi svobodomiselni list sa slovenski narod v Amerik'. Naslov za dopiso in pošiljat ve jo sledeči: 'OIiih Svobode' 657 W; IHth St. Ciiicago, III. Rojaki. S tem so vse eenjcae rojake opozarja, da se bodo prihodnjo nedeljo to je dne 25. tm. v mali dvorani gostilne gosp. Franka Mladiča vršila mesečna seja Čitalnice. Seja prične ob 2 urah popoludne. Rojaki, kateri ho podpisali pristopno polo, kakor tudi oni, kateri se za Čitalnico zanimajo, se uljudno vabijo, da so te Bejo udeleže. Na dnevnom redu bo različna važna vprašanja glede otvoritvene veselice. Rojaki, pokažlto da ho /a voda t p Rvojlh dolžnosti, pridite v obllem Številu ter pristopite prekoristnemu društvu čitalnice. Dopisi. WEIER CITY, KAN8. 15. svečana 1906. Prosim, da priobčite moj dopis v priljubljenem listu "Glas Svobode". — Tukaj nas je Se precejšno število Slovencev, kateri pri raznih podjetjih delamo. Med nami vlada edinost In sloga, ter s ponosom trdimo, da nns ti dve čednosti vodijo do napredka. Pred tremi meBecl smo ustanovili vie tretje podporno društvo. Obstajali »ti vle poprej dve in sicer A. S. P. D. ln društvo sv. ttarbare. Obe društvi imati vže precejšno število udov. Naše najmlajše društvo "Popotnik, it 30. S. N. P. J." šteje vže dandanes 75 članov, a upam, da bode število članov znatno naraslo. Rojaki, vsakemu Je znano, kako velikega pomena Je za nas podporno društvo. Nikdo ne ve kje ga nesreča čaka Zatorej ne odlašajte; pristopajte k podpornim društvam, katerih namen Je Vas v nesreči podpirati, oziroma Vašo družino preskrbeti. Omenim tudi, da sem te dni bral neki umaxanl list, ki bo mu nadeli ime "Proletarec" NI druzega v nJem, kakor samo obrekovanje In sama zavist In laž. Proletarec bi rad napolnil svojo prašno bisago, a Slovenci v Ameriki Hrao spoznali njegovo nakano, in preprečiti mu hočemo da ne bode dosegel svojega sebičnega namena. Neka trojica prorokuje, da Je list na dobri, zdravi, socijalni podlagi. S tem prorokovanjem pa ne bodo dosegli. da bi jim težko prlslužene novce dajali na razpolago, Mi imamo svoj Ust. List "Olas Svobodo" Ima pravo podla*o. List pozna na^e težnje, ter se z unemo bori za naš poboljšek. Imamo sicer tudi neki dnevnik. Vender večina čltateljev tega lista se pritožuje, kajti razvida se is nJega, da ne odgovarja svoji nalogi, pač pa. da se poteguje za sovražnike delavca, za kapitaliste. Nale druStvo "Popotnik,, je Imelo dne 10. februarja 196«. svojo sejo t sahavo in plesom. To sejo Je obiskal tudt naš gfavnt predsednik gospod John Stonich i« čl-kane. ter so mu za njegov obisk Iskreno zahvaljujemo. Tudi srčna hvala vslm onim. posebno pa gospero ln gospodičnam, kl so pripomogle, da ne Je naša zabava tako ▼rlo obnesla. Rojakom filme Amerik® srčne po- zdrave, Glas Svobodi pa obilo uspeha in naročnikov. John QoVekar. CALUMET, MICH. 19. feb. 1906. Slavno urednlštvol— Prosim da blagovolite priobčiti moj dopis, kateri naj služi kot odgovor istim, kateri md v Olasniku napadajo. Neki farani ali bolje rečeno potollzcl črnuharjov mo v Glasniku z dno 18. Jan. lOOfi Imenujejo ničvrednega Človeka. V odgovor Jim rečem le to: Stanujem vže 9 let med vami ln še le ob času mojo nesreče me nazivato — "nič vrednega". Vsak pošten rojak bi me pomlloval, a VI drugI kateri zastopate krščansko usmiljenoBt, me napadate. Takrat, ko sto beračili za cerkev, takrat ko ste Iz meno izpulili trideset dolarjev, seveda — takrat Bom bil za Vas dober, a sedaj ko Boni svetu razkrinkal farfiko početje, katero popolnoma resnici odgovarja, sedaj sem postal nič vreden. Prašam enega ali druzega, kaj bi v mojem položaju naredili? Znabltl dosti hujše. Jaz som se zatekel edino Io k pravi poti to Je — Javnosti v kateri sem dokazati hotel, kaka krivica so Je meni godila od Istega, kl jo poklican opravljati dela usmiljenja, ter skrbeti za dušni blagor svojih faranov. Dober sem Vam bil, ko sto plazili okoli mene, da sem za cerkev daroval, a sedaj besnite proti meni. Zakaj? V svoji nesreči zatekel Bem se javnosti, a v svoji obrambi se poslužujem tudi iste. Siromaka znate gaziti, a zakaj pa ne posežete v farovško razmerje? Poglejte kakšni odnošaji He tam gode! VI ne vidite Vašega "rov." Klopčl-ča kaj s svojimi kuharcaml ln deklami uganja. VI pa dobro veste, da so se v faroviu godili prizori, kateri so se skoraj znvršlll s pretepom. Ako bi farovž znal govoriti, povedal bi Vam sličice, da bi se zgražali nad početjem Vašega ijubeznjlvega Klopčiča. Klopčlč nI hotel opraviti pogrebno dolžnost pri mojem umrlem otroku. Opraviti sem Jo moral sam. A kaj si še rev. Klopčlč ne upa. Po prižnlcl me opravlja, da sem svojega otroka zakopal kakor psa. Tudi ne bodem končal še s to zadevo. Vse- bodem oznanil cerkvenim višjim oblastim. Na le zvedo tudi te, kako se nam godi po širni Ameriki. Jaz sem dober katoličan in nič ne de ako me Izvrstlte lz Vaše srede. Iz vslh cerkva me pa ne morete. In tudi če me. V Rlcmanjeh. v stari domovini bilo Je vže nad 200 civilnih pogrebov. Ali mislite, da v Ameriki ne znamo posnemati zavedne Ric-manjce? Končam. Pelolizcam ln rev. Klopčlč pa delujte naprej, kakor »e Vara poljubil Geo K rail, 3H — 7 str. Calumet, Mich. 8e non e vero.,.. Parlžke novlno prinašajo sledečo dogodbico: Pretekle dni posetil je igralnico v Monte Karto njegova carska visokost veliki knez ruski Nikolaj. Začel Je igrati, a njegove misli in oči niso bile pri Igri, pač pa ho uhajale na neko lepo blondlnko, katera Je na nasprotnem koncu mize poskušala srečo "z črnim ln rudečlm." Blondlnka se pa ni za to niti zmenila ln pozornost kneza Jo nI spravila iz ravnotežja. Veliki knez uvldevšl, da Je njegova nakana brezuspešna, pošepeta nekaj v uho vodju Igre. Igra se zopet prične, a na številko blondlnke pripade dobitek 72 Louis-dorov, kateri znesek Je krupir, tudi dami izplačati hotel. "VI se motlto" reče dama krupirju. "Nikakor no, madama," jo zatrjuje slednji. "Vzefhlte denar nazaj" zahteva lepotica "Madama" — odvrne krupir. "to Je veliki knez." In ravno v tem stopi veliki knez v dvorano. , Mlada dama se obrne k nJemu ter mu reče: "Bi bili tako prijazni, ter ml napravili UBlUgO?" "Z vesoljem madama" odvrne knez. "Tukaj Jo 72 Louisdorov za žrtrve ruske revolucije: odpošljlto ta denar ruskemu pomožnemu odboru In Blcer v imenu velikega kneza Nikolaja." Zgodovina nadalje molči, ter se ne ve če Jo veliki knez povelju lepotice ugodil, i IzyeliCanjo za zaslužek. Nekemu listu v Budapeštl naznanja neki pobegli menih sledeče: Pri Banjalukl v Bosnljl nahaja se klošter traplstov. Menihi, večlnom Nemci, obdelujejo prostrana polja, so pečajo z živinorejo in raznimi opravili. Redovne določbe so Jako stroge. — Po zimi spijo menihi v veliki nezakur-jeni dvorani, katera je s španskimi Btenanil predelana v celico. Spati smejo po pet ur. Ob 2 urah zjutraj ustnnejo, ter ae podajo na delo. Jed Je slaba ln obstoji večinoma Iz nezabeljenega sočlvja, mesa ne zavži-vajo. O velikonočnem času pa Jedo lo enkrat na dan. Vsaki petek se bičajo do krvi. Za višje menihe blčnnje izostane. Na tak način so reveže priganja k verski neumnosti In — k trudapolnemu delu. Devetnajsturno delo, slaba hrana In prlhranjenje kuriva — vso to daja debele dobičke. Prlpoznatl se mora, da predstojniki traplstov razumejo kupčijo. Delo x nakaznico izvellčanja na drugem svetu, plačevati, to posvetni ljudje no zamorojo. Pisatelj tega pisma Je priznal, da Je dober katoličan, vender IzkorlSčanjo z versko podlago obsoja, ter pravi, da bi bilo umestno, ako bi tudi dmge države sledile francoskemu uzgledu, ter pognale tako redove na zrak. NAZNANILO. Matija Erklavec.edini slovenski krojno v Chicngi naznanja slav. občinstvu, da se je radi premajhnega prostora presolil iz 433 W.17 St. na 024 S. Centre ave. Nadalje javlja, da ima sedoj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo štirih vso po zmerno nizkih cenah. MATH ERKLAVEC, l»2 l So. Centre ave. Chicago. Kdor hoče kmalo dospeti na Kranjsko, Koroško, Spodnje Sta« jersko ali v Istrljo, naj se poslužl parnlkov francoske družbe Qmpagnie Generale Transatlantique. LE 6. DNI NA MORJU. Parniki plujejo iz New Yorka vsak četr-v tek ob 10. uri dopoldan. Olavni agent za Ameriko in Canado na 32 Broadway St. New York. MAURICE W. KOZMINSKI, glavni agent za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, III. Frank Medosli, agent no 9478 Ewing Ave. S. Chicago, III. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Sliku predočujo zlato damsko uro (Gold filled.) JAMČI SE ZA 20 LET. V naravni velikosti »like. Kolesovjo jo najboljši ameriški izdelek -Elgin ali Waltham. <2* | A A A Te vrste ura stank le f1*'™ V obilo nnročbo se priporoča vsem Slovencem in Hrvatom dobro znani Jacob Stonich, 72 E. Madison Nt. Chicago, 111. Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite pet i in pohi&tv« pri NAS Jas. Vasuinpaur, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111. BRATJE DELAYCI! Cene delnicam so vedno višje. Našega novega pnrobrodnega društva parobrod "Brooklyn", jo v evropejskih vodah pokazal krasno p ros peri teto. Z redno plovitbo je družba pričela v začetku meseca oktobra p. 1. Radi tega so tudi cene delnicam poskočile. Se je čas, da si vBaki delavec lahko priskrbi delnice in tako postane Botrvd-nik tega ogromnega podjetja. Ne odlašajte! Kupite kolikor morate delnic, dokler bo še po 15.00 FRANK ZOTTI & CO. Na zahtevo dajemo vsakomur pojusuila. Ta kupon izrežito, napišite in ga pošljito z denarjem na spodaj omenjeni naslov. Vsaka delnica Je vplačana popolnoma, in se nemore več vplačati. (Incorporated under the laws of the State of Maine) Frank Zotti Steamship Company. FRANK ZOTTI, President. [Inkorporirana po državnih zakonih z glavnico $2.000.000, od katerih je ž« $1.&00.000 uplačanih. 108 Greenwich Street, New Y«rk. Cenjeni gospod:— 8 tem predplačam na....................delnic Frank Zotti-jeve parobrodne družbe po $5.00 komad, in Vam prigibno pošljem svoto od....................dolarjev, katero upotrebite v zgoraj pdvedauo svrho, in delnice mi prej ko mogoče dopošljite, S tem Bt» razume, ako predplače prekoračijo preje navedeno glavnico, da mi zgornjo svoto vrnete v celem znesku. , Ime..................................... Ulica in št...... Mesto in država. Dne..................190____ Ceki, menice (trate) in poštne nakacnice naj se pošiljajo direktno »a: Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. T. Slovenska Narodna Podporna Jednota, m sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonich, 551) S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Matija §thohkn, 143 Main Str. L,a Salle, 111. Tajnik: Mabtin Kokda, 667 W. 18. St., Chicago, III. Zapisnikar: Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, 111. Blagajnik: Fbank Klobučab, 9617 Ewing Ave., South. Chicago, III. Pomoini odbor: Bolniški odbor: Mabtin Potokab, 504 S. Centre Ave., Chicago, 111. Mohob Mladič, 617 S. "Centre Ave., Chicago, 111. Jakob Tibol, 343 Fulton St. PUIman, 111. ■ Mabtin Skala, Box 1050 Ely, Minn. Jobip Matko, Box 481 Claridge, Pa. Matija Pečjak, 819 Oheetnut St. Johnstown, Pa. PRISTOP. K društvu "Slavija" St. 1 v Chicago. III.: Rajko Felgel, 15G0; Vincenc Jereb , 1661; Anton Samsa, 1562; Ivan Košnlk, 1563. Društvo fitejo 83 udov K društvu 'Triglav" St. 2 v La Salle, III: Frank Filipek, 1564; Frank Ve-t.er, 15C5; Ludovlk Hoffmann. 1566; Andrej Urbane, 1567. Društvo Stojo 131 udov. K društvu 'Ailrlja" št. 3 v Johnstown. P« : Mihael Cene, 1568: Tomaž Pavlin, 1569. Društvo šteje 57 udov. K društvu "Delavec" št. 8 v So. Chicago, III.: Frank Sans, 1570. Društ vC4 c ic k t :4C < tctci t SUŠICA Jo izuiecj vseh bolezni j najbolj smrtonosna. Do cela sedmina vsega človeštvu umrje za njo. To je neverjetno število, vendar je tlokitzuiejo življenjsko statistike. Lahko te zadene jetika, Se ne bos kaj storil za listi tvoj k n sel j. Izleni kali te strašne bolezni in okrepčaj bvojo telo z rabo Severovega Balzama za pljuča Že četrt stoletja je lajšalo in popolnoma zdravilo liolnike od prehlada, kašlja, naduhe, vnetju dihal, in vseh urug-in pljučnih boleznij. Cena 25 in 50 ct. "Trpel nem na strašnem prehladu, kl ml je kradel spanec ponoči. Itral sem v Poljski Gazeli o vašem Balzamu za Pij u če ln posledica je bila, da sem že po-polnemu ozdravil dasi je marsikdo trdil, da ne bom nikoli več zdrav. Zares, to je neprecenljivo zdravilo." Thomas Mis, Kewaunee, III. (1 o nfklft prepojen b Severovim oljem fc>V. GOTHARDA in porabljen IVUN IlitllUlU, prj 8|>aj,|inHi1( obdrgnjeujih, trdih udih in opeklinah bodo oleoil vse to nerodnosti in še mnogo drugih. Bodi moder in imej vedno pri roki tako steklenico. Cena 50 ct. * * lini II <1 yftlivtk1,0 komaj h°dila okoli in opravljala svojih b!o in en opra-OUIIUI /iUIINHtl ^ ter ne hotela priznati, da je bolna. Za ženske bolezni v vseh slučajih gani boljšega zdravila kukor je Severov regulator za ženske. Coua $1. * 1'ivii'i t'liiljwt Javna tajnoBt je, da zdrav želodec skrbi za dobro preti II \ 11 ti Ulj UUn L. lj(ivo iu toroj dobro razpoloženje. V vseh slučajih hude dispopsije, vnetja želodca, neprehavnoBti ter slabosti želodca ojaoi se s Seve-rovo želodčno grem''ico. Cena 60ots. In $1. zubuBanosti ali prehladu v glavi fil*l vnltnl 80 p°vzroči po nevralgiji, \f I ti t UUU1 njj p(l Vfl|ot| kaki ma drugega nereda. Naj bo vzrok kar hoče, Se- verovi praški zoper Glavobol in Nevralgijo vam IkkIo dali olajšanje, vo jasno s šatuljo takih praškov. Cena 2'5 cts. Drži si gla- V vseh lekarnah. Zdravniški nasveti brezplačno. W. F. Severa Co CEDAR RAPIDS IOWA ____ »[Sil II STARE iz jugoslovanskih pokrajin. 8oclJ«ln« demokratje v Trttu. Dne 2. t. m. so imeli v gledališču "Fenlce" shod »a eploftno in enako volilno pravico. Po shodu so demonstrl rali po korzu in pred magistratom. — Tam je pred kavarno "Munlciplo" Btalo veB prlstaSov vladajoče Btranke. — Zdravnik dr. Jollersltz Jo delavce raz žalil, na kar so ga napadli in potem i kamni bombardirali kavarno. Oče in sin zmrznila. Dne 1. svečana t. 1. sta Sla la vasi Metulje v logaSkem okraju ofie Franc in sin Juri MlhelCIČ u LoSki potok vole kupovat, kupila sta tudi par yoIoy ter Ju gonila domov, med potjo pa sta oba opešala, ker sta prej preveč Iganja zaužila, tako da sta v noči od 1. na 2 svečana t. 1, v samotnem kraju, ne da leč drug od drugega v snegu obležala In istotam zmrznila. Oče je bll*G3 let Btar, sin pa 27 let. Dne 3. svečana so Sli sosedje omenjena dva iBkat, ker ju ni bilo domov ter Ju naSU v navedenem kraju mrtva, ter Ju prepeljali isti dan v mrtvafinico na Bloke. Vola, koje sta nesrečneža gonila, sta se sama vrnila domov v Loški potok k prejšnjem gospodarju. 86lct ni hodila. Od rojstva do smrti nI stopila na noge Matilda pl. Garzarolll. 861eto je doživela — v postelji — a te dnij Jo Je smrt rešila mučnega življenja. Vmrla Je v ljubljanski hiralnici, štrajk kurjačev. Na Reki je pričelo 7000 kurjačev, ki so uslužbcnl na parnlkih, Strajkatl. Ogrska in hrvaška družba je kurjačem plačo povišala, a slednji ae Se no-čajo podati na delo, dokler ne odstranijo nekega nadzornika. Župnik umoril svojo staro mater. Skoraj neverjetna a žallbog resnična je U vest. Ni se zgodila v Afriki, kjer znablti kakemu tamošnjemu mogočnežu diSi meso stare matere, no — ampak zgodilo se Je na Polešnlku bll-zo.Zadra v Dalmaciji. In zakaj Je to storil? Iz doblčkarije. Njegovemu potratnemu življenju niso zodostovali dohodki ni mu bilo zados, ti, da Je skubll svoje verne ovčlce, pač pa pridobiti si je skušal Se več ln ta "Se več" doseči je hotel z ostudnim u-moro m. Imel Je staro mater z imenom Ano Rančigaj. Živela je zadovoljno v Savinjski dolini na Štajerskem, kajti od obreBtl od kapital? 45.447 kron je lahko brezskrbno živela. Vender župnik, kateri se je klical France TomaševIČ, poseči je hotel po teh tisočakih, ter zvabil svojo Btaro mater, da je prlila k nJemu stanovati. Tudi Jo Je pregovoril, da Je napravila oporoko, ter postavila nJega za glavnega dediča. Stari materi pa v Sapnlfiču nI ugajalo ln hotela M Je povrniti zopet na prejinl dom. To pa župnlko nI prtdjalo, kajti bal se Je da mati prenaredl oporoko, radi tega Je UvrSIl zločin, ter Je staro mater ubil. Na zatožni klopi so pa tudi župnikov hlapec In (ojoj) župnikova ljubica Antonija OštriČ, kot sokrivca na umoru trtve, s katero je lsvrlek valh farjev, hotel nasititi svojo nenasitjeno blsago. Duhovnika, ki nočeta mrllčev pokopavati. V brezovlftkl farl pri Materiji v Istri plačujejo faranl župnika ln kaplana, ki je zagrizen Labon, da opravljata službo, katera sta obljubila opravljati. Kmetje morajo trdo prisluženl denar točno odrajtovati, sicer jim je blrič kot mora na vratu, ne tako pa župnik ln kaplan. Niti hrllčev nočeta pokopavati o pravem času, ko vendar vsakdo ve, da zavlačevanje pokopavanja prov-zročl bolezni najnevarnejše vrste. Dne 13. Januarja je umrla v ondotnl farl Ana O para po kratki bolezni, župnik je pa nI hotel sprejeti v cerkev ln ue pokopati, dele ko so ga faranl sa božjo voljo prosili, naj pokoplje mrliča, storil je to s vidno oevoljo hi tako, da Je stal 100 korakov od groba, ko J« molil svoje molitve. Kljub tema si Je računal 14 kron za pogreb. Ko je čez dva dni umrl po dolgi belezni 76 letni starček, odpeljal se je na dan ln uro pokopa župnik uro daleč. Ko so pa pogrobcl prinesli mrliča do cerkve nI ga hotel blagosloviti kaplan MIcla usslg in tudi zvonilo mu nI nič pri fa-rl. Ko Jo Bin umrlega vprašal po vzrokih toh čudnih ln nenavadnih rasmer, zvedel Je da mora odšteti 14 K, potem pa bo bo začel ves potrebni aparat gl bati. Ker naše ljudstvo ni tako, da bi se postavljalo po robu tistim, ki s« nJemu postavljajo. Je dobil kaplan za Seljenl denar. A tudi on nI hotel pri pokopu stopiti k jami, v katero so položili mrtveca. Od daleč Je stal, kot bi so bal pokopanega, da ga bo ugrls nil. Take Bvečenlke poSilja Skof dr Nagi med Bvoje vernike, da al dajo vse drago plačati, pri tem se pa pusto prositi, predno IzvrSe, kar Je njihova sveta dolZnost V žakljih so spali. Meseca Januarja t. 1. so obhhajall v Javorjah, v Poljanski dolini obletni-oo mlsljona. V ta namen Jo prišel neki lazarlst lz Ljubljane spreobračat neverne Javorčane. Razkoračil se Jo nad ondotno edino gostilno, vzel jo pa v roko tudi vse, ki delajo zoper sveto čistost. Opisal je peklenske muke zelo natanko, o čemer bo duhovniki v resnici mojstri, in dosegel velikanske uspehe. Pripoveduje se namreč, da so se celo nekateri zakonski, boječ se greha, nekaj večerov povezali v vreče da bi za gotovo premagali vse — skušnjave. Koliko časa bo držali Javorča-ni in Javorčanke tega recepta za negovanje svete čistosti, nI zapisano v zgodovini. Lambert Elnspleler. V Celovcu je nagloma umrl ondotnl prošt ln predsednik družbe sv. Mohorja, g. Lambert Elnspleler. Pokojnik Je bil vsetiko* naroden ln dosti toleranten duhovnik; dosegel Je starost 66 let Nekaj časa Je bil tudi državni poslanec za velikovfikl okraj. Ža razvoj družbe sv. Mohorja si je pridobil mnogo zaslug. Ne Se obupati. Gospod Frank Kubis iz Inde-pendec, Wis pisal nam je naslednje pismo: "Človek, kateri so je ozdravel s Trinerjevim zdravilnim grenkim vinom se Vam nujsrčneje zahvaljuje. Iskal sem pri raznih zdravnikih zdravniške pomoči, a brezuspešno. Obupal pa se nisem Dobil sem ono stekljenioo Vašega vina na poskušnjo, a takoj po zavžitku izbor nega vina, sem se počutil dobro. Jedi so mi začele tekniti in žolodec je storil svojo dolžnost, katere ni poprej nikdar spolnjeval. Po porabi nekaj steklenic tega vina sem popolnoma ozdravel Vsaki kateremu sem to zdravilo priporočil, je bil z njim zadovoljen« Mojim sestram je tndi pomagalo, ter ga ne morejo prehvaliti." To je nov dokaz, kako učinkuje Trinerjevo zdravilno grenko vino tam, kjer niso pomagala druga zdravila. Kadar si tek pokvarite, ali da želodec ne prebavlja. kadar je Va-šn barva nenaravna in Vaše telo za dolo nezmožno takrat Vbb to zdravilo ozdrayi- Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 S«. Ashland Ave., Chicago, 111. Tak uči sv. pismo knjiga modrosti Isusa sina Sirahovega v 18. poglavju na 19. strarJ. Ta izrek je dobro, da si zapomni naše ljudstvo, kajti ako je komuna svetu potre! i nauka o Čuvanju zdravja, je v prvi vrsti to naše ljudstvo, katero navadno .se L t ikrat išče zdravniške pomoči, ko bi bilo bolje poklicati duhovna. Blag*or oncinu, lcatori jo zdi'ii^7, a kedor zdravje izgubi, je v nadlogo sebi in drugim. Zdrav človek je trden in vesel, njemu ne škoduje -veter in zima. Jed in pijača mu diši in delo mu je "o veselje. Nič ga ne boli in ničesar ne .pogreša ter je popolnoma srečen in zadovoljen. 2£a,torfij vojalci! ZAKAJ TRPITE IN BOLUJETE? Ako ste bolnim slabi, sploh, ako rabite zdravniške pomoči ter želite popolnoma ozdraviti, obrnite se samo na: Dr. E. C. Collins Medical Institute Kiyti znano Yam je daje on edini, kaieri Vam garantira in rns v resnici do kraju in popolnoma ozdravi bodisi katere koli bolezni kronične ali akutne kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi; nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, hI u van je krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanjc, reomatizem, pilit, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato ?.ilo (heme-roidu), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noRP in telo, vodenico, božjnst, Surm-nje in tok iz ušes, oglušenje, vsp bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, liSaje, ma-zole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavOboIj, kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni moške ali ženske, kakor tudi vsak«- tajne »polne bolezni ill liupukc. On je prvi in edini zdravnik, kateri ozdravi jetiko točno in popolnoma. Čitajte nekaj najnovejših priznanj, s katerimi rc rojaki zahvaljujejo za popolno ozdravljenje. Ozdravljen: trganja po nogah in Ozdravljen: tajne bolezni in iz pa- bolezni v prsih in želudcu. danja las. Jnvna. znlivnln. Springfield,- Ills. DRAGI OOSPOO on. E. C. COLLINS M I. NEW YORK. Vam naznanim, da sem prejel VaSa jx)sljana zdravila za srbeči lišaj in Vam se imam zahvaliti, ker so Vaša zdravila zares us pesna, kajti jaz sem sedaj p kjLdo-ma zdrav. Vas pozdravljam s spoštovanjem J oh a u Intihar, 1917 S<>. 15th Street, SPRINGFIELD, ILL. John dubik, 17 Reed St., North Adams, Mass. Alf.x Lombardt, Glems Falls, N. Y. )ismu Da bodete bolezen ložje spoznali pišite po knjigo ,.Zdravje", katero dobite zastonj, uko pi I priložite nekoliko znamk za poštnino. Ako Hte holni ali slabi ter rabite zdravniške po m oči, natanko opišite svojo bolezen in pa/.naiille, koliko niša že trpi in koliko ste stari in vso glavne u z roke radi katerih jo bolezen nastopila in pisma naslavljajte na sledeči naslov. DR.E. O.COLLINS MEDICAL INSTITUTE, 140 West 34th Street, New York, N. Y. Zavod je odprt vsaki dan od 9 ure zjutraj do 6 ure popoldan, ob nedeljah in praznikih .od 10 ure I dopoludan do 1 ure popoludan. Vaclav Donat izdeluje neopojne pijače — sodovico in mineralno vode. JIH K. 1!. St. Telefon, Canal 6296 is- LIEBICH Slovenski fotograf poznat mej Slovenci že mnogo let izdeluje najlepše velike in male slike po uajniijih cenah, 30-86 Euclid Ave. CLEVELAND, 0. PODPISANI Frank drefforl£ gostilničar v Waukegan, III. 70» Market S se dragim rojakom priporoča. Postrežba točna in solidna. Izbrana vina in likerje,« domače in importirane smodke. Rojaki dob« čedna prenočišča. Ted no pri roki. Zdravnik more bivati daleč, ako pa imate dobro zanesljivo nemško domače zdravilo. dr- m mM AHC30S PAIK mm v svoji hiši, ga morete vedno celo v težkih slučajih revma-tizma, novralgije, protina, lumbago, bolečin v hrbtu in nahodu vporabljati, (4) ;i5Jeten vb peli. 25 in 50c. I F. Ad. Rickter & Co 215 Pearl Str. i New Yrok City, :i5 lete Naznanje. NAŠIM SLOVENSKIM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM. Dasi je božič ali sveti večer še daleč, vendar pa je čas omisliti si božična darila, n pr. iz vrste fotografij. Veliko, ali večina Slovencev ima prijatelje, sorodnike v stari domovini katere brezdvomno najlažje iznenadijo, ako jim pošljejo svojo sliko ali svoje družine. Radi tega ne odlašajto na zadnji dan ampak obiščite naB takoj v prvi priložnosti. Tudi so Vam zahvaljujemo za vbo prejšnjo naklonjenoBt upajoč, da bodete cenili in vpoštevali naše točne in oene postrežbe, sedaj namenjene edino le za naše slovenske prijatelje in odjemalce, katerih napredek in vstrajnost je noša zahvala, ostajam z veleStovanjem 391—393 Blue Island Av«. vogal 14. Place. Chicago. III. ROJAKI FOZOftr 1000 moi potrebujeva v ^»Silver Saloon«— 461-463,-4th St. San Fraa. CaL za piti fino Wieland-ovo pivo, kalifornijsko vino in najboljše žganje in kaditi najfinejše unijske smodke. Prigrizek proet in igralne mize na razpolago. Rojaki dobe hrano in stanovanje. BRATA JUDNICH, San Francisco, Cal. N a z d a i rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni Saloon- Točiva vedno BzeSe pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Za obilen poset se priporočava brata Košiček 590 S. Centre Ive. Chicago, III. Vsem rojakom priporočam svojo fino urejeno r—GOSTILNO"'i-J-1 na 163 Reed St., Milwaukee, Wis. Postrežba točna in solidna. Vsak potujoči Slovenec dobro doseli C. HOFBAUER. Mirko Vadjina priporoča bratom Slovencem svojo BRIVNICO. 390 W. 18. 8t. Chicago. Največja Blovanskn tvhika Emil Bachman, 580 So. Centre Ave. Chicago. Izdeluje društvone znake, guiu-bo. zastave in druuo ptrebSčine J#5? Jakob Dudenhoefer VINOTRZEC 339 Grove Street, , Wisconsin, Priporoča vsim slovenskim Halonom svoja izvrstna vina in likerje. Ima v zalogi tudi Im-portlrane, vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka. P.J.Dederich je pooblaščen sprejemati naročila in denar. Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Ohioagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v Bvojem novoureje-nim "saloonu" vodno svežo najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Uuijske smodke na razpolago. Vsace-mu v zabavo slu|i dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk so vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Center Ave. blizu 19 nlice Chicago, III. ATLAS BREWING CO. sinjo na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. ^ L.AQER j MAQNET | ORANAT | Razvaža pivo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, »e zabi ao oborniti do nas, kajti mi to bodemo zadovoljili. Poštnim potom lahko vlagate denar. Da zamoremo vslužltl tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. VI lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej. Pišite po navodila na SQUIB CHICAGO SAVINGS SANK 278—92nd Street Chicago, III. ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU sc uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno čmerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, ko, h želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak Človek zdrav želodec, ki redno picbav{ja,-ako Jr.ruht------------------------------- „ f O0BPB TKUtSE'S ERV/. jllOU«««® Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki pospešuje slast do jedi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja. Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to iivrstno sredstvo kar na debelo ponarejati? da bi varali ljudstvo. Ali naši Sitatelji vedo. da ,e edino pristno Trinerjevo zdravilno, grenko vino najboljše domaČe zdravilo in namizno vino na svetu. Dober tek. Močni živci. Izborilo prebavi j an je. Močne mišice. Trdno zdravje. Dolgo življenje. To je zdravilo, kakeršntmu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bolezni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepealo ,n {..t.lca krvi, branite bolezni. _ • • • * POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač. RAZNO. * * * * V LEKARNAH V DOBRIH GOSTILNAH Jože Triner 799 So. Ashland Ave., " CHICAGO. ILLINOIS. Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet: Trinerjev brinovec, slivovko, troplnjevec, konjak. Kako dolgo trpi dober katoličan v vlcahT Jezuitski duhovnik Fr. Schouppe u Brlksnu preračuni v /svojem nauku o vleah "osvetljenem po dejstvih ln za-sobnlh razodetjih", kako dolgo morajo trpeti grešniki v vlcaU ln to po Jako nizki cenitvi. Najboljšega katoličana čaka to: ako vzamemo, ceneč povrSno, da so pregreši dober krlstljan vsak dan desetkrat, tedaj dobimo za leto 3C50 pregreškov. Vzemimo samo 3000 pregreškov na leto. TI znesejo v 10 letih 30.000. v 20 letih 00.000. Vzemimo, da Be odpravi polovica pregreh že v življenju po molitvah in dobrih dejanjih, — oBtane še vedno dolg 30.-000 pregreh. Računlmo — po razodetjih svetnikov — da mora v vleah krlstljan trpeti za eno pregreho eno uro, potem mora pretrpeti ognja v vleah za 30.000 pregreh, 30.000 ur, to Jo 3 leta, 3 mesce In 15 dni. Tako bi bil veren katoličan, kl ne stori naglavnega greha, kl dela pokoro, kl moli, plačuje popom za meše ln očenašo, Jim zaplsujo v testamentih hranllnlčne — knjige vendar le po preteku 20 let življenja dolžan pretrpeti 3 teta, 3 in pol meseca v vleah. Kaj So ne katoliški lumpl, katerih Je toliko in vedno več! Na pr. na Slovenskem, kjer duhovniki vernike naravnost učijo, naj storijo večje ali manjše lumparlje! Bog ve, če jo So dobro biti katoličan! Na rokah jo bo nosil. Ta fraza se pogosto sliši med zaljubljenci, a Izvršil je obljubo v Ženevi Nemec Job. Staker. Ta se je namreč zaljubil v 181etno deklico, kl nima ne rok, ne nog. Deklica je bila pod Imenom "prlncezlnja Aneta" v nekem potujočem muzeju. Lastnik muzeja Je delal vsakovrstno zapreke, ker ni hotel kar Izpustiti takega vira dobrih dohodkov. Starker pa Je impresarlja ovadil sodišču, da surovo postopa z deklico; In dočlm ga Je sodišče zaprlo, Jo Starker odpeljal deklico. Nesel Jo je v cerkev ter jo med poročeva-njem držal na rokah. Nato je odnesel ves srečen domov. Od kedaj stradajo duhovniki? Londonski naddekan Je v EaBtbour-nu pridigal, ter omenil revščino v du-hovskem stanu. Pripomnil Je, da nekateri duhovniki nimajo niti 180 funtov sterllngov let- dokad!-^, ter bi -h'-la UJPfPtPft potreba, da se verniki duhovnikov pri oporokah spominjajo. ToraJ tako daleč smo. Verniki naj še duhovščino podpirajo, ter polnijo blsage. Duhovniku ne zadostuje 180 ft. Bter-lingov — to Jo 900 dol. all 4600 kron na leto — za življenje. Delavec! TI zaslužiš na leto ft. sterllngov, spominjaj bo duhovnika, kateri ima 4 krat večje dohodke nego Ti, ter odBtopl mu polovico Tvojega zaslužka, da bo far lahko potratno živel. Pedenj človek, laket brada. Oseško redarstvo Je prijelo nekega Leopolda Martina, tvornlškega delavca zaradi potepanja. Ta Martin Ima brado dolgo 140 cm., a Je drugače majhen človek, slabe postave. To svojo brado nosi v klopčlč zvito in z vba-dalkaml speto, da mu ne dela posebnih sitnosti. Učen mrliški ogleda. V neki tirolski gorski vasi kjer nimajo ne zdravnika ne babice, imajo pa 'učenega' mrliškega ogleda, kl se napram kmetom rad postavlja a bvo-Jlm medicinskim znanjem. Z nekim dostojanstvom ln sigurnostjo zapiše vselej v mrtvaški list vzrok smrti In Bicer navadno: pomanjkanje sape. — Enkrat pa Je čital v mrtvaškem listu, kl ga Je spisal zdravnik vzrok smrti: puerperalno vnetje /'bolezen, ki se loti včasih matere po porodu). Ta odlična beseda mu Je zelo lmponlrala ter si Jo Je dobro zapamtll. Ko Je kmalu nato umrl neki drvar vsled vnetja pljuč, zaplBal mu Je v mrtvaški ogledni list: puerperalno vnetje. Pri politični oblasti so se seveda čudili, da se tam v hribih gode taki čudeii. Redka vest. V Javovu Je bilo nedavno po časopisih Citati sledeče obvestilo: Gospod ln gospa Edvard Monond naznanjata žalostno veat, da jima Je umrla zveata služabnica Marija Thomasetova, kl J6 zvesto služila naši rodbini 70 let. — Umrla jo stara 89 let. Kako je' prišel Armenec do premo2e< nja. V Kološvaru se nedavho v neki nočni kavarni celo noč presedeli pri kartah dva madjarska arlstokrata in neki potujuči armenski trgovec. Igrali so 'Ferbl'. Ob štirih zjutraj Je prvi mag* nat odstopil, ker Je zaigral vso gotovino. DrugI arlstokrat, bivši poslanec, grof Nikolaj Banrfy je igro nadaljeval, ter končno zaigral 280.000 K. DrugI dan se Je Banffyjeva rodbina pogodila z Armencem, da mu Izplača 100.000 K v gotovini, nadalje da mu da posestvo 48.000 K. vredno ter se obveže, mu plačevati do smrti po 1000 K ua leto. Armenec Je sprejel denar, posestvo ln pisano pogodbo. Neproatovoljno darilo. Neki policijBkl komisar je bil nedavno premeščen iz Albe v Florenco. — Svojo lopo novo pohištvo jo Izročil železnici. sam pa se veselo peljal na svojo novo mesto. Pohištva So nI bilo, a lo ga v začetku ni vznemirjalo, ker se pogosto zgodi, da se tovori zakasne. Toda minili so tedni, ln pohištvo še vedno ni prišlo. Vse reklamacije niso nič izdale. V začetku šo železniška uprava sama nI vedela, kam je prišla pošlljatev, a končno se je le dognalo, da se Jo vagon s pohištvom pomotoma poslal v Kalabrljo brez naslova. V Knlabrljl so smatrali lepo pohištvo za dar vsled potresa piUadetlm prebivalcem ter so gn razdelili na vso strani med res potrebne. Neprostovoljno darilo bo morala železnica poplačati. Prebivalstvo v Petrogradu. V najnovejši številki "Rusi" čitamo: Po podatkih statističnega oddelka pe-trogradske mestno uprave je število prebivalstva v Petrogradu doBeglo 1. januarja t. 1. po starem stilu: V mestnem okolišu 1 milijon 429.000 duš, v predmestjih pa 249.000 oseb, da štej« torej Petrograd v vBem 1 milijon 070.-000 prebivalcev. Število prebivalstva za leto 1905. Jo v mestu narnBio za 12.-000 v predmestjih pa za 12.700 oseb. Prebivalstvo Petrograda se Je tekom enega leta pomnožilo za 50.700 oseb! Francoako-kltaJakl zakon. Pred nekaterimi leti so Je omožlla neka Pnrlžanka Iz odlično rodovlne t mladim kitajskim diplomatom. Zakon Je bil videti srečen, dokler je 11-vel mladi par v Parizu. Mladi mandarin pa je bil na nesrečo premeščen nazaj v domovino. Njegovo francosko ženo so njegovi sorodniki sprejeli zelo hladno. Tašča jo Je začela kmalu terorizovati, a končno so Jo vsi ženski člani v rodbini preganjali in žalili. Njen mož Jo je v začetku branil, a polagoma Je zapal vplivu svoje okolice tako, da Be je na željo svoje rodbine oženil z neko Kitajko, ki je postala njegova prava Jlena. Francozinji so odvzeli celo otroka ter ga izročili kitajski ženi. Francozinja je morala biti drugI ženi poslušna dekla. Nesrečni Francozinji se Je končno posrečilo, obvestiti o Bvojem obupnem položaju mater v Parizu. Mati se Je brž pripeljala v Peking ter prosila francoskega poslanika za pomoč. Toda diplomacija nI mogla službeno Btoritl nlkaklh korakov, ker Je Francozinja z omožitvijo prešla h kitajski narodnosti. Vendar se je francoskemu poslaniku posrečilo, pregovoriti kitajskega soproga, da odpusti svojo francosko leno, a leni se Je b prevaro posrečilo, odveati tudi svoje dete s seboj v domovino, Nauk: neveste, ne hrepenite po Kitajcih. # ^ - v 4 s«*1 ♦<. # 12110823 Konklave 1. 1903. III. Končno je bila Avstrija i Vatlkaij. sku politiko Jako nezadovoljna, ker se Vatikan vttlkal v notranje jiolitlfinfe zadeve avstrijske. Pontlflkat Leona XIII. se Jo bil začel z najlepšimi uspehi, ob njegovem koncu pa bo cerkveni krogi, kakor tudi katoliftke državo obžalovale, da je Leonova politika odtujevala cer-kev njenemu poklicu. Ravno najuglednejši kardinali so želeli, naj se cerkev nikar no vtika v notranje politično zadeve posameznih držav. Siti ao bili reglma, ki Je sicer dosegel uspehe in povzdignil ugled papeštva. ki pa Je odtujil duhovftčlno religioznim principom katolicizma In jih zapletel v take politične boje, da Je prišla katoliška vera v nevarnost. Nazaj k altarju — to se lahko reče. je bilo geslo, ki Je vodilo velik del kardinalov, ko se jo začel kon-klave. So predno so se sešit kardinali v konklave, bo Je po vsem svetu vedelo, da so kardinali razdeljeni pravzaprav na dve skupini: na take, ki bo samo volile! In na take. ki so kandl-datje za papefiko krono. O kardinalih ki ae upoštevajo kot kandldatje, so pravi vobče, da so "papabiH". 2e več let pred Bmrtjo Leona XIII se je govorila o možeh, ki utegnejo za nJim dobiti papeftko krono. — V prvi vrsti so Je kot Leonov naslednik Imenoval kardinal Monaco La Valletta. Ko Je ta umrl, sta veljali kot "prestolonaslednika" kardinala — Sanfellee ln Parocchl, po njiju Bmrtl pa nI bilo nikogar, ki bi bil obče srna-tran kot prvim kandidatom. Toliko kardinalov, ki so bili "pabablll", kot pri zadnjem konklavu, menda So nikdar ni bilo. a v prvi vrsti so Btall kardinali Rampolla, Agllardl, Capeceletro, Oottl, Sarto, Oreglla, Svampa, Vanute-III in Dl Pletro. Kardinali, ki se večinoma le Jako površno poznajo, bo stopili v konklave že več ali manj z gotovimi nameni, kako bodo postopali pri volltvi. Imeli bo namreč dovolj prilike, da se po-hliije seznajo med seboj. To priliko bo Imeli pri posvetovanjih za konklave, Od smrti Leona XIII. bo se kardinali flhajall vsak dan na taka posvetovanja. Prvi dan so prisegli, da _8«> IkmJo v konklavu strojio ravnali po konstltuciji, ki velja za konklave. Papei Leon XIII. Je bil preuredil vBe tozadevne določbe svojih prednikov ln jih s po polnil zlasti v tem ozlru, da se kardinali ne smejo ozirati na nobeno željo različnih držav. Dokler je ekslstlrala papeževa posvetna država, se papeži niso mogli ubraniti intervencije te aH one državo v prid temu ali onemu kardinalu. Po Izgubi posvetne države Je sama po sebi Izginila tudi pravica Španske, Francije in Avstrije, da kakega neljubega kandidata Izključi od volitve. Leon XIII. je v svojo konstltucijo v tem ozlru lz velike previdnosti sprejel Se posebne določbe, pa vendar nI mogel preprečiti, da Je stari "veto" v novi obliki prevrgel VBe namene kardinalov. Sastankl kardlualov. so dali prilike za pretresovanje položaja cerkve ln za spoznanjo tendence ln namenov okoli posamičnih kardlnalov-kandldatov — Lahko se reče, da se Je pri teh devetih, pripravam za konklave posvečenih sestankih v prvi vrsti agltlralo za posamične kandidate. Ta agitacija 8e Je nadaljevala tudi v konklavu, kjer so kardinali delali drug drugemu dolge vlzlte in se kajpak menili samo o volltvi novega poglavarja rimske cerkve. V enem ozlru pa so bili vsi kordl-nall od začetka v popolnem soglasju, v tem ozlru namreč, da naj bo novi papež — Italijan. Pri zadnjem omenjenih kardlnalsklh sestankov se je primeril pikanten slučaj. NadSkof v Dordeauxu, kardinal Lecot, Be Je usedel poleg dobroroje-nega prijaznega kardinala ln ga Je ogovoril. Razvil bo Je naslednji dialog: — Votre Eminence est sans doute archeveque en Itaile? Dans quel diocese? — Non parlo Francese. — In quanam dloecesl ea archlept-Bcopus? (D*hje prihod.) Kakor se vzame, — Plerpont Morgan Be jo podal v Evropo, da bi so odpočil, med tem ko Jo raznim ljudem mir ukradel. # * — Ako si hoče v Chicagi mož pridobiti denarja, odpre s pomočjo vlade banko. m m — Japonci so mnenja, da bodo do leta 1937 vse vojno odškodnino poplačali, To so Jim lahko izpolni, Če ne pridejo do tegn, da bi morali se kako drugo mogočno državo nntepstl. m * — V Camdem Je neki železniški u-Btužbenec dobil v nekem vozu donaral-co z 5000 dolarji, katere je svojemu predstojništvu oddal. Ta bi gotovo ne bil sposoben za bančnega ravnatelja. * • 6 sedanji gospe Nik. Longwortha Bo Je planlo celo knjige, vender nobeden nI naznanil, če zna tudi kuhati. * • Vsi Usti so polno hvale o neki služkinji iz Rlchmonda, ki služi pri eni družini 31 let, a pri tem so pozabili, da imamo v Člkagl uslužbenke, ki v enem letu 31 krat svoj prostor premene. • • — Neki policist v Clkagi se Je branil razbojnika aretovatl. Umestno bi bilo, da bi razbojnik policista aretoval • • — Preteklo saboto sc jo v Clkagi plesalo na socijalnl podlagi, pri tem Be Je pa tudi prodajala podlaga aocl-jallimu. • • — Odstop velezasluženega moža iz Bocljalnega kluba vzbuja splošno žalost. Pogreb bode. Vendar se ne ve ali bode zakopan velezasluženl odstop- nik, ali Bocljalnl klub. • • — Sedaj se prodaja v Clkagi po lekarnah tobak, cigare in marke. Dobro bi bilo ko bi vlada odredila, da se po tabakarnah "arcnlje" prodajajo. * * — Blagajnik nekega kluba se Je branil sprejeti klubovo blagajno. Pri tem se nam uriva vpraSanJe: "Ali Je blagajna v neredu — ali Je blagajnik v redu? • • — V bell hlSI so hoteli postavo uvesti, da bi Be moža. kateri ženo pretepa Aibalo. Zakaj se pa ne razpravlja, o tem kakSna kazen naj bi zadela ženo, ki svojega moža pretepa. • • Zakonski stan IzkorlSčevati v politično namene Je nehvaležno delo, a nehvaležno delo Je tudi, politični namen IzkorlSčevati v zakonskem stanu. • • — Komar želi Allct obilo Breče skozi življenje — radovedni smo, če Alice Komarju želi obilo naročnikov. Cesarica v razstavi ročnih del! V Uerollno se priredili razBtavo ročnih del, a ta uzbuja med berollnBki-ml krogi veliko pozornost. Kmalo bo-demo slISali uzrok te pozornosti. Na vsakem razstavljenem izdelku Jo razloženo, koliko delavec ali delavka pri Izdelovanju dotlčnega zasluži. Razstavljena so otročja obleka, a pri napravi tih oblek Je Šivilja zaslužila 6—7 vinarjev na uro. Pri pletenju otročjih čevljev, Je delavka zaslužila vsako uro S in pol vinarjev. Člpkarlce so pri svojem Izdelku za-Blužlle poldrugi vinar. • n taV.. opvf. To raatavo Je obiskala tudi nemška cesarica In pri ogledovanju razstavljenih stvari Je zmajala r. Tglavo. Z občudovanjem si je ogledovala i/kaz zaslužkov, ter večkrat uzkllknila "Kako Je to mogoče?" Pri vsem tem je pa čudo, da se Je cesarica pogovarjala z delavci in delavkam, od katerih Je znano da co socljalnn^a mišljenja. Berollnska "Volkszeltung" popisuje obisk cesarice, katerega so pol ure po-pn'jo n:troniili ' "Komaj bo be pazniki pripravili, na prihod cesarici, Je vže ta v spremstvo svoje d -'»»i ne dame dosp^n Pričela je ogledovati stvari, pri tem pi zmajala z glavo rekoč: "Je 11 to mogočo?" "NezaBlISano!" • Pri vsakem razstavljenem Izdelku n: mogfa za'Popastl, da dehvci ali dela \ ko l. k< malo ra • "žljn Prašala. kaki J-> _ rpoče delavcu pH 'om zaslužku živeti, tor skrbet! :c i h m jo družino. V ,-Ielku Igrač ae je ou sarlcl ubožtvo izdelovalcev. "Kak "a % £ F. F. SKALA & C0. 820-322 W.18.St.,prodaja prevoznih listkov ČEŠKA,SLOVANSKA BANKA. Menjuje tuj denar, iztirja glavnice in preskr-buje Brednostno listine po celem svetu sosebno pa v Avstro-Ogrski in Zdr. državah. Sestav-lja plačilne in drugo pravno listine. Izterju-jo dedšoine. Zatopstvo prekmorskih družb: Bremon Hamburg Rotterdam in francoske črte. To tvrdko zastopa tudi M. V. Konda v Chicago. 111. 657 W, 1H Sir., ter so vabijo rojaki, da se zaupno na njega obrnejo. £ V s N a P8& t? pr . ' H« $33 IZ CHICAOE NA Pacificno obrežje \ OD 15. FEBRUARJA DO 7. APRILA 1906. Priložnost tega leta iti na zapad po znižani ceni, veljavne za v Montana, Idaho, Washington in Oregon. Tu kupiti hI kmetije kjer je pridelek neodvisen od dežja. Za pojasnila gledejzemljlšc pišite na C.W. MOTT, G.E.A., St. Paul, H inn. Dnevno vozita sem In tje dva vlaka. In ne posebej eden.tako imenovani "Pullmanov spalni vozia turiste" z 18 vagoni. Za lnforma-cijejglede cen pišite ua C. A "MATHEWS, General Agent Passenger Department, 208 So. Clark St., Chicago, 111. Iz Chicago do BillingB, Mont., $25; do Helene in Butte, $90, do Spokane,JWash„ in Ellenaburg $30.50; do Portland, Taoo-ma, Settle, Ashlad in Astoria Ore., $33. Ne pozabite vprašati za nizke cene v Californijo. O Northern Pacific Railway Za Cene Pišite Na A. M. CLELAND, G. P. A., St. Paul, Minn. rjemu pustIS od nevednih zobozdravnikov izdirati svo^e, mogočo se popolnoma zdrave sob«? Pusti si jih zaliti s zlatom ali »rebrom.^ kar ti sta vselej dobro ia po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik, 544 BLUE ISLAND ATI. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433.