GrosuPlj'e (centrala) sP 908 NflŠ KRAJ 2003
352(497.4 Dobrepolje:
. 20030116
s kraj
INFORMATIVNO GLASILO OBCINL DOBREPOLJE
letnik IX, št. 7
Dvodnevne prireditve ob 70-letnici Godbe Dobrepolje
Pomemben jubilej je Kulturno društvo Godba Dobrepolje proslavilo s svečanim koncertom godbe in Srečanjem pihalnih orkestrov in godb Dolenjske in Bele krajine. Ob tej priložnosti so izdali svojo CD-ploščo, pripravili razstavo in izdali zbornik.
Stran 9
julij 2003
•^/z vsebine
O V septembru odprtje igrišča v Strugah
O Župan: Samo, da bo mir
O Slovesnost ob 10-letnici odkritja plošče in maša za domobrance
O Iz Strug: Počitnice so tu
O Zaključne prireditve v šoli in vrtcu
O Iz Planinskega društva Šport
Proslava ob dnevu državnosti je bila združena z odprtjem športnega igrišča v Kompoljah
O pomembni pridobitvi sta na prireditvi govorila župan Anton Jakopič in predstavnik Športnega društva Kompolje Jože Prijatelj. V času od 8. do 21. junija je ŠD Kompolje organiziralo dneve športa. Na fotografiji: s prerezom traku je bilo igrišče tudi uradno odprto.
Stran 8
Vaščani Predstrug nezadovoljni z reševanjem problematike kamnoloma
V začetku julija so vaščani Predstrug dvakrat protestno zaprli dovoz v kamnolom, ker se kljub sklepu Občinskega sveta iz leta 1996 še ni začelo s sanacijo in zaprtjem obstoječega kamnoloma, iskanje druge lokacije pa je prav
tako neuspešno.
Na zadnji seji občinskega sveta je bila na dnevnem redu sprememba prostorskega plana, v katerem je predvidena razširitev kamnoloma.
«+Strani 3 in 5
Naslednja številka Našega kraja bo izšla 26. septembra. Prispevke sprejemamo do 12. septembra.
120030116,7
Samo, da bo mir
Mir je lepa beseda in resnično lepo je, če je mir. Pa naj bo to v širšem smislu, mir med narodi ali v ožjem smislu, mir med ljudmi, mir med sosedi itd. Lepo je, če človek najde svoj notranji mir. Tega je danes vse težje najti, saj smo vsi izpostavljeni različnim pritiskom, raznim informacijam, dezinformacijam, spletkam in podtikanjem. Skoraj nič pa ne naredimo za to, da bi lahko o vsem okoli sebe in o sebi samemu v miru razmislili, pomeditirali ali pomolili in s tem
uravnovesili svojo notranjost.
Samo notranje umirjen človek iahko širi tudi mir okoli sebe. Ker torej tega notranjega miru nimamo, bi ga na vsak način radi imeli okoli sebe, misleč, da bomo zaradi tega bolj mirni. Zaradi tega tudi zelo pogosto slišimo rek: "Imeti hočem mir, popoln mir in ne prenesem, da mi ga kdo krati!" Toda ali ne zveni takšno pojmovanje miru zelo nemirno, ali ne odraža takšna zahteva po popolnem miru neke nestrpnosti in nepripravljenosti za sožitje, za dogovor, za potrpljenje. Ali ne zapira možnost sobivanja. Imeti hočem mir, popoln mir in ker tega ni in ga ne bo, raztresam svoj notranji nemir na vse okoli sebe in ne trpim ne otroškega vrišča, ne glasnega govorjenja, ne petja in, o groza, absolutno ne trpim nobene dejavnosti, ki bi me v tem mojem miru ogrožala. Vsaka dejavnost smrdi, ropota, kadi, potrebuje tudi nočno delo itd. itd. Torej nič nobene delavnice, nobenega hleva, nobenega igrišča in, o groza, kamnoloma pa sploh ne in pod nobenim pogojem ne.
Resnično vam moram vsem skupaj povedati: dovolj mi je teh neumnosti in teh traparij. Kar se sedaj dogaja, je popoln nesmisel in nima več nobene zveze s stvarnostjo. Povsod se kaže kriza, prihodkov je vse manj, plače izostajajo, še tisto kar ima možnost dela, pa bomo na ta način zaprli. Od kod bomo pa dobili denar za svoje, resnici na ljubo rečeno, življenje z visokim standardom, ki včasih presega standard evropskih držav. Če pogledam občinske prihodke, se neprestano zmanjšujejo, država uvaja nove zahtevne socialne standarde, ki zahtevajo vse več izdatkov iz občinskega proračuna, novih virov pa ni. Potrebe po investiranju pa so vse večje.
Ob vsem tem pa se pojavi nekdo, ki pa vendarle ima toliko korajže, da bi odprl kakšno dejavnost, da bi zaposlil sam sebe in morda še koga v svoji okolici, pa
mu vsi po vrsti mečemo polena pod noge, da si revež polomi vse zobe in stolče vsa kolena, pa ne more in ne more odpreti svoje dejavnosti. Ne more je odpreti zato, ker bo nekomu ropotalo ali morda smrdelo ali pa bo vozil s kamionom ali kombijem ali traktorjem in ga, spet, "nekaj groznega," vžigal že zjutraj zgodaj ob šesti uri in ropotal. Ob peti uri se ne upam niti zapisati, ker je danes za nekatere prezgodaj že ob deveti uri. Dajte no mir! Ves ropot in vse, kar se v celi dobre-poljski občini dogodi v enem letu, ne povzroči dnevnega prometa in ropota za eno ulico v nekem razvitem kraju. Mi pa želimo mir. Ob tem marsikdo obupa in neha. Od česa bomo torej živeli? Kmetije se mrzlično zapirajo in morda je prav, da se, če so premajhne in ne prinašajo dohodka. Toda zapirajo se tudi obrti in podjetja. Mi pa hočemo svoj ljubi mir, spanje, spanje ljudi, ki ne vedo, kaj hočejo, ki vidijo samo svoj lastni jaz in konec in nič drugega. Ob tem se mi pa zdi še posebej sprenevedavo, da se za ta mir potegujejo tudi takšni, ki sami živijo tudi od neke takšne dejavnosti ali pa so od nje živeli celo življenje in se od nje upokojili, sedaj pa vse zapreti, zapreti, da bo mir. Ne strinjam se s tem. Mi moramo pustiti ljudem da delajo, vsaj tistim, ki to še hočejo, pustiti, da odpirajo delavnice, zidajo hleve, pa če tudi bo komu kaj zaropotalo ali zasmrdelo ali se pokadilo. Ne razumem več, kaj je to prišlo v ljudi, da ne pustimo ljudem delati. Človek, ki pa še želi delati, postane naš sovražnik, res ne razumem.
Pa naj gredo takšni v obrtno cono, tam je zanje, to slišim večkrat, pa nič ne naredite za to. V redu, strinjam se in prav bi bilo. Ogromno energije je bilo vloženo v obrtno cono, čeprav se tega ne da videti. Obrtna cona je prostorsko določena, zazidalni načrt je sprejet in zelo hitro se bi lahko začelo graditi v tej co-
ni. Problem je kot vedno DENAR. Vsi, ki so kdaj koli začeli kaj na lastno pest, vedo, da so začeli iz nič z marljivostjo v garaži, na črno, žal, kako naj sicer drugače. Ko so malo prihranili ali prigarali, so malo povečali itd., kaj bi nadaljeval. Šele po dolgih letih je morda nekdo sposoben gradnje v obrtni coni in zadostiti vsem predpisom. Finančno sposoben namreč.
S to obrtno cono je pa spet drug problem. Občina naredi neko zemljišče, ki ni bilo vredno nič, dobesedno nič, za zazidljivo, sprejme zazidalni načrt po dolgotrajnem postopku, z ne malo stroški, z namenom, da se bo v tej coni razvila dejavnost in bomo reševali te probleme, pa se spet zatakne. Nekateri lastniki kar čez noč pozabijo, da je bilo to zemljišče še pred nekaj časa vredno zelo, zelo malo, kar naenkrat pa zahtevajo nenormalno visoke cene, ki jo noben investitor ne more plačati in zadeva stoji. In kaj naj ob tem naredimo? Uvesti bomo morali visoke davke ali ukiniti zazidljivost, saj res ne gre, da bi se v nedogled slepili in nadmodrovali ter drug drugega vlekli za nos.
Po tem pa še kamnolom. Koliko nepotrebnega hrupa. Tega hrupa okoli kamnoloma je resnično več, kot ga povzroči kamnolom in kot ga bi bilo potrebno. Kamnolom je stvar cele naše občine to mora biti jasno vsem. Vsi imamo od njega takšne ali drugačne koristi. Odločitev o tem, ali bo kamnolom deloval ali ne bo, ne more biti samo v rokah prebivalcev Predstrug ali bolje nekaterih prebivalcev Predstrug, saj vendar kamnolom deluje že nekajkrat dlje, kot pa so nekateri nastanjeni v Predstrugah. Tudi kamnolom je ena redkih dejavnosti, ki ima možnost delovanja, vendar si nekateri na vse kriplje prizadevajo, da bi se zaprl. Pri tem se posebej čudim, da nekateri o kamnolomu vedo že vse in še trikrat toliko, pa so komaj nekaj mesecev v Predstrugah. Dajte no mir - tudi kamnolom bi že bil posodobljen in urejen, če bi se normalno pogovarjali in če bi videli tudi še malo dlje od že zgoraj omenjenega stavka. Hočem samo mir in me nič ne briga.
Pa da mi ne bo spet kdo metal gor, da mi je vseeno, kako kamnolom dela. Popolnoma se strinjam s tem, da mora
julij 2003
Iz občine
3
kamnolom delati varno in po predpisih in da je potrebno narediti vse, da bo čim manj motil okoliške prebivalce. Tudi pogodba, ki je bila podpisana s KPL, je vsebovala vse te točke. Toda odpovedati se dejavnosti, ki deluje, pa je po mojem mnenju popolna neumnost. Potrebno ji je določiti okvire, dati ji možnost razvoja v pravo smer in od njih zahtevati dosledno izvajanje, za občino pa s tem zagotoviti dodaten prepotre-
ben vir dohodka. Edino to je prava usmeritev. Tudi ni res, da nismo naredili vsega, kar smo mogli, da bi našli drugo lokacijo. Poskusili smo z dvema spremembama plana. To ni tako enostavno, kot postaviti nekaj vozil čez cesto in klicati novinarje, ki komaj čakajo, da imajo kaj pisati, zlasti zdaj poleti. Tu so dolgotrajni postopki in dogovarjanja in soglasja in še in še. Toda vse bolj je jasno, da je najboljša rešitev takšna, kot jo že
ves čas zagovarja večina občanov naše občine. Kamnolom naj deluje na tej lokaciji, kot je delal do sedaj, naj se posodobi in uredi ter poišče možnost, da se bo del agregatov odvažal tudi po železniških tirih. Takšno je tudi zadnje stališče Ministrstva za okolje in prostor. Tudi sam mislim, daje to edina prava rešitev in zato bomo nadaljnje aktivnosti peljali v to smer in res nima nobenega smisla, da bi z zadevo zavlačevali ali iskali
ovinke.
Mir torej potrebujemo, toda predvsem mir v sebi samemu in malo več širine, pripravljenosti na dogovor, pa tudi zdrave kmečke gospodarske pameti. Res ne vem, kakšni gospodarji bi bili, če bi se kar tako, samo zaradi ljubega miru, odpovedali delu prihodkov, ki jih krvavo potrebujemo.
Vaš župan Anton Jakopič
9. seja občinskega sveta Dobrepolje
Seja je bila sklicana zal 5. julij in je bila zadnja pred dopusti. Dnevni red je vseboval 13 točk, vendar so po šesti točki sejo prekinili s sklepom, da bodo ostale točke obravnavali korespondenčno. Zaradi obravnave prostorskega plana, ki zadeva tudi problematiko kamnoloma, so se seje udeležili tudi vaščani Predstrug.
referenduma o tem , kje naj bi bila nova lokacija.
Predstavnica Geodetskega zavoda je pojasnila, da na začetku priprave prostorskega plana še niso vedeli za sedaj predlagano varianto. Ker je prišlo do negativnega odziva o lokaciji kamnoloma v Zdenski vasi in v Ponikvah, je župan prosil za mnenje
PROSTORSKI PLAN IN KAMNOLOM
Na dnevnem redu seje je bila obravnava in opredelitev do stališč na pripombe na Osnutek sprememb in dopolnitev prostorskega plana občine, ki je v postopku že nekaj mesecev ter predlagani sklep o javni razgrnitvi druge spremembe Osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin. Nekaj svetnikov je predlagalo, da se obe točki umakneta z dnevnega reda, ker sta vsebinsko povezani, zlasti pa zato, ker vaščani Predstrug po njihovih besedah niso bili pred začetkom postopka seznanjeni z novo lokacijo oz. razširitvijo kamnoloma, ki je predvidena v drugi spremembi osnutka prostorskega plana.
Dnevni red je bil po izmenjavi različnih mnenj sprejet, v večurni razpravi o obeh točkah dnevnega reda pa sta sodelovala tudi predstavnica Geodetskeda zavoda Marjeta Nov-šak in pripravljalec idejne zasnove rudarskega projekta širitve kamnoloma Vital Manohin. V predstavitvi prostorskega plana je bilo pojasnjeno, da naj bi bil novi kamnolom glede na sedanjo lokacijo v smeri proti jugozahodu, od 200 do 300 metrov oddaljen od predvidene industrijske cone in približno 600 metrov od vasi.
Svetniki so po polemični razpravi potrdili stališča do pripomb v Osnutku, v katerem je med več spremembami predvidena tudi sanacija sedanjega kamnoloma, nato pa so razpravljali o predlagani razširitvi kamnoloma. Nekateri svetniki, ki so nasprotovali razširitvi kamnoloma, so poudarjali, da niso nasprotniki kamnoloma v občini, vendar pa pred odločitvi-
ez Gačnik st. med pogovorom
jo na seji Občinskega sveta predlagajo izvedbo svet^j|^^a|p<aN^^OSUPLJE '°kaCi''e
Adamičeva 15
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, kjer so mu svetovali, naj občina še naprej omogoča to dejavnost na zdajšnji oziroma razširjeni lokaciji. KPL je zato naročilo idejni načrt razširitve, zakon pa omogoča, da gredo spremembe osnutka prostorskega plana lahko dvakrat v javno razgrnitev. Po njenem mnenju in po mnenju pripravljalca nova lokacija kamnoloma ni sporna, pogoj je le, da se delo opravlja v skladu z zakonodajo. V okviru te imajo vaščani vso pravico, da v naslednji fazi postopka zahtevajo zaščito svo-
s priplavljalcem idejnega načrta kamnoloma
Vaščani Predstrug so se pred sejo OS zbrali pred občino s transparenti.
jih interesov. Nasprotniki razširitve so navajali različne argumente. Sklicevali so se na sklep OS iz leta 1996 o zaprtju in sanaciji kamnoloma, o škodljivih vplivih na okolje, predvsem pa na to, da vaščani niso bili seznanjeni z načrtovano razširitvijo, čeprav bi morali po statutu pred obravnavo na občinskem svetu zadevo predstaviti prizadetim krajanom. Občini so očitali, da hoče zaradi časovne stiske izsiliti postopek sprejema sprememb prostorskega plana. Predlagali so, naj se najprej, še pred sprejetjem sklepa o javni razgrnitvi, skliče zbor krajanov, na njem pa naj se strokovno obrazloži predlagano varianto razširitve.
Župan pa je trdil, da je občinski svet najvišji organ občine in da je sam osebno seznanil občane z novo lokacijo na zboru krajanov.
Po dolgi razpravi so predsedujoči in še nekateri svetniki dejali, da se zadeva zavlačuje in odgovornost prelaga že od leta 1996 dalje. Po njihovem mnenju je stanje, kakršno je sedaj, najslabše, zato je skrajni čas, da pride do neke odločitve. Nato je predsedujoči dal na glasovanje predlog nekaterih svetnikov, da gredo predlagane spremembe v postopek javne razgrnitve, ki bo trajala 30 dni, od 28. julija do 26. avgusta. Pred javno razgrnitvijo se mora sklicati zbor krajanov Predstrug in Ponikev, 6. avgusta
pa bo ob 19. uri javna razprava. Predlog je bil sprejet, zanj je glasovalo devet svetnikov.
O AKTIVNOSTIH V OBČINI
Podrobno poročilo o tekočih delih in planu za naprej je pripravil tajnik občine Anton Rus. Povzetek poročila:
O Na objektu Jakličev dom izvajalec nadaljuje z naslednjimi deli: dokončuje se izvedba grobe instalacije centralnega ogrevanja, izvajajo se slikopleskarska dela, dela na oblogah stropov in izvedbi predelnih sten, v začetku septembra se bodo začela dela pri izdelavi notranjih ometov, takoj za tem pa keramična dela. V teku je razpis za dobavitelja opreme knjižnice;
O Na športnem igrišču Videm je bila opravljena razširitev utrjenih površin ob igrišču in sanacija razpok v asfaltni površini ter drenaža talne vode na severovzhodni strani;
O Izvajalci bodo začeli z rekonstrukcijo vodovoda med naseljema Videm in Kompolje;
O Izvedeni so bili postopki zbiranja ponudb za naslednje investicije: rekonstrukcija javne poti v Ponikvah, zamenjava kritine na OŠ Dobrepolje, razširitev učilnice v OŠ Dobrepolje, izvedba asfalterskih ter agromelioria-cijskih del;
O V teku je postopek zbiranja ponudb za dela pri gradnji kanalizacijskega omrežja;
O Izšel je ponovni razpis, v teku pa je zbiranje ponudb za izdelavo projektne dokumentacije centra Vidma;
O Poteka postopek za podelitev koncesije Mihu Marklju dr. stom.
Po ustreznem postopku in izbiri najugodnejših ponudnikov bodo v avgustu oz. septembru potekala naslednja dela: nadaljevanje del na Jakličevem domu, razširitev učilnice in zamenjava kritine na OŠ Dobrepolje in rekonstrukcija javne poti v Ponikvah.
V razpravi je bilo pojasnjeno, da bo šola v Ponikvah zaradi povečanega sevanja sanirana do začetka septembra, v Predstrugah pa potekajo pogovori za odkup zemljišča za igrišče. Za del igrišča je je pogodba že podpisana, z drugim lastnikom pa pogovori še potekajo.
Na seji je bil prisoten predstavnik nadzornega organa za investicije v občini, kateremu so svetniki postavili več vprašanj, ki so se nanašala na slabo opravljena dela na posameznih objektih npr. vrsta pomanjkljivosti v Jakličevem domu, na igriščih itd. Predstavnik nadzornega organa je najprej razložil, kaj je po zakonu naloga nadzornika, nato pa na konkretnih primerih pojasnil, kako je na njihovo intervencijo izvajalec že večkrat moral sanirati slabo izvedena dela. Da v Jakličevem domu stanje še vedno ni zadovoljivo in da se vedno znova pojavljajo pomanjkljivosti, je deloma pripisal dejstvu, da je objekt nekaj posebnega, ker se gradi postopoma. Napake se sproti evidentirajo na operativnih sestankih. Sanacija se izvaja, vendar pa bo na koncu gradnje komisija Upravne enote dokončno pregledala izvedeno delo in pred izdajo uporabnega dovoljenja za celoten objekt zahtevala od izvajalca odpravo vseh pomanjkljivosti in napak. Prav tako igrišči v Kompoljah in Strugah še nista prevzeti. Zagotovil je tudi, da sanacijska dela v celoti bremenijo izvajalca.
OBČINSKI SVET JE DAL SOGLASJE K LEGALIZACIJI PLANINSKEGA DOMA PRI KORITU V PODGORI
Gre za zemljišče s parcelno številko 21 18 k.o., za katero ima TD Podgora skic njeno z Občino Dobrepolje ustrezno pogodbo. Občinski svet je dal soglasje na podlagi 25. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Dobrepolje, ki dovoljuje na kmetijskih zemljiščih 2. kategorije gradnjo planinskih, lovskih in drugih koč. Gradnja objektov izven posel itvenih območij pa je dovoljena le, če je urbanistično sprejemljiva in potrjena s soglasjem OS Dobrepolje. Občinska uprava je še pred obravnavo na seji pridobila ustrezno pozitivno urbanistično mnenje o primernosti lokacije. Sklep so sprejeli s pogojem, da TD Podgora s svojo dejavnostjo ne ogrozi vodnega vira.
POROČILO JKP GROSUPLJE
Girektor JKP Grosuplje Janez Skarlov-
nik je člane Občinskega sveta seznanil s podrobnim letnim poročilom za leto 2002 in pri tem omenil, da so imeli v tem letu prvič revizijo. Ugotovljeno je bilo, da poslujejo normalno in da prekrškov ni bilo. V nasprotju z nekaj leti nazaj, izkazujejo celo dobiček v višini 21. milijonov tolarjev, kar ni le rezultat direktnega poslovanja, ampak tudi prenesenih sredstev, tako da je realno nekaj milijonov izgube. Kljub pozni uri so svetniki postavili nekaj vprašanj. V odgovorih jim je bilo pojasnjeno, da si KPL prizadeva, da bi vsaka družina prejela zeleni zabojnik za organske odpadke. V mesecu avgustu bodo na Vidmu postavili dva ekološka otoka Na območju treh občin je bilo v letu 2002 70 pregledov vode, ki jo je opravil Zavod za zdravstveno varstvo. Za septembrsko številko Našega kraja pa je direktor KPL obljubil članek, v katerem bodo podrobnejši podatki tudi za našo občino.
M. Steklasa
Obvestilo o javni razgrnitvi druge spremembe Osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Dobrepolje za obdobje od leta 1986 do leta 2000,
dopolnitev leta 2001
Vse prebivalce občine Dobrepolje obveščamo, da bo potekala javna razgrnitev (2) spremembe Osnutka sprememb in dopolnitev prostorskega plana v sejni sobi občine Dobrepolje, Videm 35, med delovnim časom občinske uprave, v času od 28.07.2003 do 26.08.2003. Sprememba se navezuje na razširitev kamnoloma' v Predstrugah, na povečanje zazidljivosti ter opredelitev širšega območja za šport in rekreacijo v naselju Ponikve, na spremembe mej zazidljivosti v naselju Zdenska vas, v Ponikvah, v počitniškem naselju Kračice, ob obrtno industrijski coni Stolarna (Blatnik), v naselju Videm-Podgorica ter v razčlenitvi poplavnih površin.
Vsako sredo je možen ogled tekstualnega in grafičnega gradiva do 19. ure.
Na (2) spremembo Osnutka sprememb in dopolnitev prostorskega plana občine Dobrepolje je mogoče v času javne razgrnitve podati pisne pripombe.
V sredo, 06.08.2003, ob 19.00 uri, bo v istih prostorih javna razprava, na
kateri bodo sodelovali predlagatelji spremembe razširitve kamnoloma (KPL, g. Manohin) in župan Občine Dobrepolje.
Vljudno vabljeni! Občina Dobrepolje
Protestno zapiranje kamnoloma v
Predstrugah
Kamnolom in z njim povezani vaščani Predstrug smo precej pogosta tema raznih razprav v občinskem glasilu in tudi na sejah občinskega sveta. Ker je v teh razpravah problematika kamnoloma, njegove sanacije in zaprtja predstavljena le s strani občinske uprave - predvsem g. župana - se vaščani Predstrug čutimo dolžni, da predstavimo problematiko tudi iz naše strani, torej s strani tistih, ki s kamnolomom živimo, se z njegovimi negativnimi učinki vsakodnevno neposredno srečujemo (ne le ob priložnostnih debatah), zato lahko o problematiki z vidika življenja in sobivanja s kamnolomom, tudi najbolj verodostojno govorimo.
V dosedanjih razpravah je bila predvsem iz strani gospoda župana izpostavljena le finančna plat problema, ker pa vemo, da je v življenju pomembno tudi še kaj drugega - npr. ljudje, vam bomo predstavili kako problematiko doživljamo mi, vaščani Predstrug.
Na neustreznost lokacije kamnoloma (to priznava tudi upravljalec kamnoloma) in z njo povezano poslabšanje bivalnega okolja v vasi Predstruge smo vaščani opozarjali že več let. Upravljalec kamnoloma Komunalno podjetje Ljubljana d. d., je v času izjemnega povpraševanja po materialu, ko seje kamnolom širil z veliko naglico, 'pozabilo' na izvajanje z zakonom določenih varnostnih, okoljevarstvenih in drugih ukrepov in prekomerno izkoriščal kamnine, pri čemer je postalo vsakodnevno življenje v Predstrugah neznosno. Tako smo vaščani Predstrug v številnih razgovorih s predstavniki KPL poskušali doseči, da bi se razmere za bivanje v kraju kolikor toliko normalizirale: zahtevali smo ureditev odpraševalnih naprav, omejitev obsega posameznega miniranja iz 2000-2300 kg na 1500-1700 kg razstreliva na eno miniranje, omejitev obratovalnega časa kamnoloma na 9 ur, namestitev prhe za škropljenje tovornjakov, ustrezno nalaganje tovora, ki je bil večkrat razsut
po cesti, redno čiščenje ceste.
Vendar pa se je izkazalo, da so dogovorjeni ukrepi bili aktualni le kratek čas po razgovorih, njihovo izvajanje iz strani KPL pa je kmalu zamrlo. Tako so se naše hiše kmalu spet prekomerno tresle (po izjavah KPL je bilo vedno vse 'v mejah normale' - tako padanje slik s sten, prevračanje steklenic na policah, zibanje lestencev kot tudi pokanje sten in tal), iz kamnoloma so se konstantno valili oblaki prahu, prav tako za kamioni, ki so prihajali iz kamnoloma, da o hrupu, ki ga povzroča separacija in v povprečju 75 kamionov dnevno (v obdobju največjega obratovanja so našteli tudi do 250 kamionov dnevno) niti ne govorimo. Posledično je zaradi pretežkih tovornjakov prihajalo do prekomernega uničevanja cestišča, zaradi razsutega peska, kamenja in skal po cestišču pa je bila ogrožena prometna varnost.
Sodu pa je izbil dno dogodek, ki se je zgodil 5. julija 1996, ko je zaradi neustreznega miniranja prišlo do razmeta kamenja in skal po vasi. Pri tem je bilo poškodovanih več hiš, avtomobili, ceste in le srečnemu naključju se imamo zahvaliti, da ni prišlo do človeških žrtev.
Takrat smo vaščani Predstrug odločili, da naredimo konec praznim obljubam o izboljšanju življenjskih razmer,
saj je zadnji incident dokazal, da v naselje ne spada dejavnost kot je kamnolom, ki ogroža varnost ljudi. Ker nam še do danes nihče od odgovornih ni zagotovil, da kamnolom na tej lokaciji lahko varno obratuje, smo zahtevali zaprtje in sanacijo obstoječega kamnoloma oz. selitev na ustreznejšo lokacijo.
Občinski svet je nato julija 1996, na svoji 22. seji sprejel sklep, da se v roku 5 let izvede postopek za pridobitev nove lokacije in istočasno postopek za zapiranje kamnoloma, Republiški rudarski inšpektorat je izdal odločbo za odpravljanje nepravilnosti v kamnolomu in za sprotno izvajanje sanacije in rekultivacije kamnoloma, KPL pa se je istočasno zavezal, da bo redno izvajal naslednje zahteve: miniranje v dogovorjenih mejah, meritve zaprašenosti, redno čiščenje ceste in križišča, meritve jakosti miniranja, močenje tovora, časovna omejitev obratovanja. V obdobju od leta 1996 do leta 2001 se kljub stalnim urgencam vašča-nov na Republiški rudarski inšpektorat (RR1), Občino Dobrepolje in KPL, sanacija kamnoloma ni pričela, prav tako tudi ne izvajanje zahtev v celoti. Prišlo je celo tako daleč, da so pod pretvezo sanacije razširili obstoječi kamnolom izven začrtanih meja veljavnega prostorskega plana, pri čemer pa pristojne institucije
(RRI) niso ukrepale.
Občina je sicer v sodelovanju s KPL pripravila novo lokacijo med Predstrugami in Ponikvami, ki je bila od obeh vasi bolj oddaljena kot obstoječa, s čimer bi se zagotovilo zmanjšanje neugodnih vplivov na bivalne razmere v posamezni vasi, z načrtovanim transportom materiala po železnici pa naj bi razbremenili tudi cestni promet. Po mnenju KPL lokacija ustreza vsem varnostnim in drugim pogojem, vendar so bile zaradi nasprotovanja nekaterih vplivnih posameznikov in pritiskov vaščanov Ponikev vse dejavnosti za pridobitev nove lokacije ustavljene.
Medtem je bil septembra 2001 na zboru volilcev v Predstrugah ob prisotnosti g. župana in predstavnikov KPL, določen skrajni rok za sanacijo in zaprtje kamnoloma v marcu 2003.
V tem času je potekala tudi priprava novih prostorskih planov, v katero so vključili novo lokacijo in sicer za Zdensko vasjo, vendar pa je podobno kot pri prejšnjem predlogu prišlo do nestrinja-nja s strani vaške skupnosti Zdenska vas in pritiskov s strani občine Grosuplje. Pri tem KPL zagotavlja, da "lokacija za Zdensko vasjo zadovoljuje vse pogoje za varnost okolice, kot tudi vpliva
na okolje ... izbrana lokacija je bila potrjena tudi v Državnem okviru za gospodarjenje z mineralnimi surovinami... ob ureditvi železniškega dovoza iz novega kamnoloma, bo promet po cestah manjši ... občina Grosuplje bi morala zadevo podpirati, saj bi s tem bil rešen tudi njihov problem z mineralnimi surovinami".
Da se sklep občinskega sveta o sanaciji in zaprtju kamnoloma v Predstrugah ne izvaja, nam pove tudi dejstvo, da je g. župan že pripravil nov sklep o sprememb prostorskega plana občine Dobrepolje, katerega "Sprememba se nanaša na razširitev kamnoloma." Torej o kakršnikoli sanaciji v katero so po besedah g. župana v zadnjih 7 letih ogromno vlagali, pripravljali načrte itd., ni niti govora, vaščani Predstrug pa si sklepa 22. seje ne tolmačimo napačno kot nam v gradivu za zadnjo sejo občinskega sveta očita g. župan.
Vaščani Predstrug smo v zadnjih sedmih letih s strani občine dobili veliko zavajajočih obljub, hkrati pa nam stalno očitajo, kako nergaški in dlakocepski smo, da vedno le izsiljujemo in ne dovolimo nobenega napredka. Pri tem pa ugotavljamo, da naš glas v tej občini šteje manj kot glas vaščanov iz drugih vasi.
Ob vsem tem se pogosto
govori tudi o velikih denarjih, ki naj bi jih vaščani Predstrug dobivali na račun kamnoloma. Občinski svet je novembra 2001 celo sprejel sklep, ki pravi, da se "celotni prispevek kamnoloma se za dobo 5 let nameni razvojnim potrebam vasi Pred-struge", žal pa se kot mnogi izmed sklepov OS tudi ta ne izvaja.
Vaščani Predstrug so dobili izplačane odškodnine le po razmetu leta 1996, ko je na podlagi cenilca zavarovalnica povrnila škodo na objektih, ki je bila povzročena s tem razmetom. Kakršnekoli rente ali odškodnine ne prejema noben vaščan Predstrug! Po Zakonu o rudarstvu naj bi se 50 % koncesijske dajatve sicer namenilo prizadeti lokalni skupnosti, vendar denar, ki ga občina dobi od KPL porabi za investicije celotne občine.
Lahko celo rečemo, da se na račun kamnoloma v Predstrugah ni investiralo nič več kot v ostalih vaseh, ki kamnoloma nimajo. Od leta 1994 je bil v vasi narejen pločnik, asfaltirana dovozna pot, postavljeno ogledalo, odkupljen in urejen je bil vaški prostor.
Ker se je ravno v tem času v Predstrugah gradila kapelica, so predstavniki KPL predlagali, da bodo sofinancirali gradnjo kapelice, če jim vaščani Predstrug dovolimo, da v letu 2000 podaljšajo obratovalni čas do 17. ure. Obratovalni čas so podaljšali, ker pa vaška skupnost Predstruge nima odprtega žiro računa, so se dogovorili, da sredstva nakažejo na ŽR občine, ta pa ga bo namenila za izgradnjo kapelice v Predstrugah. Že kar nekaj let je vproračunu namenjen denar za izgradnjo igrišča, vendar do danes zanj ni odkupljeno niti zemljišče.
Da so nekatere poteze obči-
ne nesmiselne in usmerjene le na pridobivanje finančnih sredstev, kaže tudi nesmiselna poteza občine, ki hkrati sprejema zazidalni načrt za Predstruge, s katerim se širi naselje za pribl. 80 stanovanjskih hiš ter širitev kamnoloma s skrajno neugodnimi vplivi na stanovanjsko naselje.
Iz zgoraj navedenih razlogov, ki jasno kažejo, da se sprejeti sklepi občinskega sveta in ukrepi iz odločbe RRI ne izvajajo - tako iz strani občine, KPL ter pristojnih inšpekcij - smo se vaščani Predstrug odločili, da posežemo po skrajnih ukrepih in sicer sprotestnim zapiranjem kamnoloma, saj bi na ta način radi opozorili občino, KPL, in širšo javnost, da nam je sprenevedanj okoli kamnoloma dovolj, da vaščani Predstrug nismo drugorazredni državljani, ampak nam je tako kot vsem drugim državljanom RS z ustavo zagotovljena pravica do varnega in zdravega življenjskega okolja.
Vaščani Predstrug se zavedamo, da kamnolom predstavlja zelo majhen vir prihodkov občini, vendar pa se zavzemamo, da pri svojem obratovanju deluje varno, v skladu z veljavnimi predpisi ter na lokaciji, ki ne bo ogrožala bivalnega okolja posameznega naselja. Ker zadnja predlagana razširitev kamnoloma v Predstrugah tega nikakor ne bo mogla zagotoviti ker je preblizu naselja, smo vaščani odločeni, da bomo z vsemi zakonitimi sredstvi branili nameravan poseg v prostor, ki ga želi izvesti občina Dobrepolje.
Predstruge, 13. 7. 2003 Vaška skupnost Predstruge Odbor za zaprtje kamnoloma
Republika Slovenija, Upravna enota Grosuplje, na podlagi 2. točke 60 čl. zakona o varstvu okolja (ur. I. RS, št. 32/93, 1/96) in 159. čl. zakona o splošnem
upravnem postopku (Ur. list RS, št.80/99, 70/00, 52/02), v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo čistilne naprave v Bruhanji vasi, uveden na zahtevo Občine Dobrepolje, Videm 35, Videm Dobre-polje, s tem
JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST
1. da bodo osnutek gradbenega dovoljenja za
gradnjo čistilne naprave v Bruhanji vasi in Poročilo o vplivih na okolje tega posega v okolje, ki ga je pod št. 215400-jh/sv, v marcu 2001 leta izdelal ter junija 2003 leta dopolnil E-NET d.o.o., Ambrožev trg 5, iz Ljubljane, javno predstavljena oziroma dana javnosti na vpogled in seznanitev
od 22. 7. 2003 - 6. 8. 2003 v sejni sobi Občine Dobrepolje,
Videm 35, Videm Dobrepolje, in sicer
ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 7h - 15h, ob sredah, od 7h - 20h in ob petkih od 7h - 13h
2. da bo javna obravnava z zaslišanjem investitorja Občine Dobrepolje, Videm 35, Videm Dobrepolje
v petek, 25. 7. 2003 leta ob lOh v sejni sobi Občine Dobrepolje,
Videm 35, Videm Dobrepolje
3. da se mnenja in pripombe lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki se nahaja v sejni sobi občine Dobrepolje, Videm 35, Videm-Dobrepolje, do konca javne predstavitve ali v pisni obliki posredujejo Upravni enoti Grosuplje, Kolodvorska 2, Grosuplje do konca javne predstavitve, kakor tudi podajo na zapisnik na javni obravnavi.
UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE
Povzetek poročila s sklepno oceno, kije sestavni del Poročila o vplivih na okolje za gradnjo čistilne naprave v Bruhanji vasi, ki ga je pod št. 215400-jh/sv, v marcu 200 i. leta izdelal ter junija 2003. leta dopolnil E-NET d.o.o., Ambrožev trg 5, iz Ljubljane.
Investitor, Občina Dobrepolje, Videm 35, Videm-Dobrepolje, namerava v Bruhanji vasi zgraditi Čistilno napravo ( ČN ) velikosti 1500 populacijskih enot ( PE ). Zaradi postopne izgradnje kanalizacije in glede na dinamiko priključevanja posameznih hiš na kanalizacijsko omrežje, je predvidena fazna gradnja ČN. Poseg se bo izvajal na zemljišču s pare. št. 842/1 k.o. Podgora.
Za omenjeni poseg je zaradi izpusta očiščenih vod v podtalje, skladno z določili Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Ur. list RS, št. 66/96, 12/00 in 83/02 ), potrebna izdelava celovitega poročila o vplivih na okolje.
Obravnavano zemljišče je travnata površina in je od najbližjega bivalnega objekta oddaljeno 300 m. Zemljišče se nahaja izvenvars-tvenih pasov za vire pitne vode, obremenjenosti okolja kažejo na relativno dobro stanje okolja.
Ugotovitve pri oceni obstoječega stanja okolja na obravnavani lokaciji in na širšem območju, znanih podatkov o nameravanem posegu, predvidenih tehničnih rešitev in predpisanih omilitvenih in zaščitnih ukrepov, ocene vplivov nameravanega posega na okolje, veljavnih normativnih zahtev in glede na načrtovane dejavnosti, ugotavljamo da :
C/ se kvaliteta zraka na obravnavanem območju zaradi gradnje in obratovanja ČN ne bo bistveno poslabšala oziroma ne bodo presežene mejne emisijske in imisijske koncentracije škodljivih snovi in prahu v zraku ter da ČN ne bo predstavljala večje obremenitve za zrak v smislu obremenjevanja okolja z vonjavami;
O bo največji vpliv na tla oziroma na strukturo temeljnih tal v času zemeljskih in gradbenih del, v času obratovanja ne pričakujemo večjega onesnaženja tal;
O bodo pri obratovanju ČN odpadne vode, ki predstavljajo potencialno nevarnost za onesnaženje podzemnih vod, ustrezno prečiščene in da mejne vrednosti parametrov odpadnih vod ne bodo presežene, stanje pa se bo glede na sedanje le izboljšalo;
C- bo z vidika hrupa vpliv največji v času gradnje, zaradi obratovanja ČN pa se obremenitev s hrupom pri najbližjih stanovanjskih objektih ne bo povečala in da bo pričakovan vpliv na obremenitev s hrupom v času obratovanja ČN zanemarljiv;
C> ni večje nevarnosti za onesnaženje z odpadki, predvsem odvisnim blatom, ki bo aerobno stabilizirano in ga bo ustrezna organizacija odvažala na končno odlaganje;
O elektromagnetno sevanje transformatorske postaje ne predstavlja povečane obremenitve ali celo nevarnosti za okolje;
O elektromagnetno sevanje NN kabla ne predstavlja povečane obremenitve ali celo nevarnosti za okolje;
O nameravani poseg ne bo ogrožal rastlinskih in živalskih vrst ali populacij oziroma naravne in kulturne dediščine;
O izgradnja ČN ne bo imela negativnega vpliva na krajinske in vidne značilnosti prostora;
O vplivno območje je določeno na osnovi predvidenih emisij/imisij hrupa in neprijetnih vonjav v radiu 150 m od objektov ČN.
Nameravani poseg izgradnje ČN na zemljišču s pare. št. 842/1 k.o. Podgora, ocenjujemo kot sprejemljiv z vidika obremenitev in sprememb okolja, ker ne bo presežena dopustna stopnja obremenjevanje okolja, vpliv na posamezne vode pa bo glede na obstoječe stanje celo izboljšan.
odgovoren nosilec PVO: mag. Jorg Hodallč, unlv. dipl. blol.
(E- NET)
julij 2003
Prireditve
Proslava ob dnevu državnosti in odprtje igrišča v Kompoljah
Kompolje, 24.6.2003 - Osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti je bila letos v Kompoljah. Praznovanje je bilo združeno z odprtjem športnega igrišča za rokomet in mali nogomet. Oba pomembna dogodka za praznovanje sta privabila na prizorišče veliko število ljudi. Žal je organizatorjema, Športnemu društvu Kompolje in Občini Dobrepolje, ponagajalo vreme. Deževati je začelo sredi programa, zato so ga morali nekoliko skrajšati. Kljub temu je prizadevnim prirediteljem uspelo obema dogodkoma dati ustrezen pomen in jih vsebinsko združiti v enotno sporočilo, kajti tudi dosežki na lokalnem nivoju vedno znova potrjujejo pravilno odločitev naroda za svojo državo.
nji športnega igrišča. Investicijo, katere skupni stroški so znašali okrog 22 milijonov tolarjev, so kljub manjšim zapletom uspešno pripeljali do konca. Zdaj naj postane prostor za merjenje moči pa tudi prostor medsebojnega sodelovanja. Župan je zaključil svoj govor z željo, da igrišče poveže vaščane v prijateljsko
ŠD Kompolje je podelilo Janezu Riglerju priznanje za njegovo prizadevanje pri gradnji igrišča
..OŠ«««"««"
iiiiiiM' ■iSlf"
iSRŠjJfeSUi
sobivanje.
V imenu ŠD Kompolje je spregovoril veteran Jože Prijatelj. Obudil je spomine na preteklost in pohvalil šport-
Blagoslov novega igrišča
Tej zgodovinski odločitvi pred dvanajstimi leti in začetnemu navdušenju nad novo državo je namenil prvi del slavnostnega govora župan Anton Jakopič. V nadaljevanju pa je izrazil razočaranje nad stanjem v današnji druž-
bi in se spraševal, kam vodi izginjanje tradicionalnih vrednot in rušenje vsega, kar nas je plemenitilo. Ob dnevu državnosti je pozival k zavedanju svojih korenin in ponosu nad lastno državo. Drugi del govora je namenil izgrad-
Vodja PŠ Kompolje Jelka Samec in predstavnik ŠD Kompolje Jože
Prijatelj
Brane Brodnik, župan Anton Jakopič in učenci PŠ Kompolje
Vokalna skupina Mavrica je izvedla krajši koncert.
ne navdušence, ki jih v Kompoljah nikoli ni manjkalo. V slabih pogojih so vztrajali in si kljub potrebam dolgo časa niso upali pomisliti na novo igrišče. Z novimi časi, ki so zahtevali novo infrastrukturo, pa je prišlo tudi do zamisli o novem igrišču. V vasi so ustanovili gradbeni odbor, priprave so stekle, v občinskem proračunu se je nabralo dovolj denarja za investicijo. Ob koncu je še enkrat izrazil zadovoljstvo ob dosežku in se zahvalil vsem, ki so pomagali pri izgradnji.
V programu je sodelovala godba, s krajšim koncertom je nastopila Vokalna skupina Mavrica, večji del programa pa so izpolnili bodoči uporabniki igrišča - učenci Podružnične šole Kompolje. S pesmimi in recitacijami so kljub dežju pričarali sončen dan. V nastopu so se poklonili domovini, v kateri odraščajo neobremenjeni in polni optimizma.
Prireditev je povezoval Brane Brodnik, ki je program popestril še z nekaterimi podatki in mislimi. Novo igrišče sta s prerezom traku simbolično odprla predsednik ŠD Kompolje Boštjan Grandovec in župan Anton Jakopič, gospod župnik in gospod kaplan pa sta igrišče še blagoslovila.
Takoj po tem dejanju so se oblaki začeli trgati, nebo se je začelo jasniti, novo igrišče pa polniti do zadnjega kotička. ŠD Kompolje je namreč za to priložnost pripravilo veliko veselico s pevko Natalijo Verboten in spremljevalno skupino Zmaji.
M. Steklasa
Prireditve ob 70-letnici Godbe Dobrepolje
Praznovanje 70-letnice dobrepoljske godbe je bil v letošnjem letu osrednji dogodek na kulturnem področju občine. Rezultat dolgih in temeljitih priprav je bilo družabno in kulturno dogajanje, ki se je odvijalo v petek in soboto, 20. in 21. junija na Vidmu.
Roman Gačnik in godbeniki po uspešnem nastopu na koncertu
Praznovanje seje začelo 20. junija zvečer s svečanim koncertom Godbe Dobrepolje v dvorani Jakličevega doma na Vidmu. Organizacijsko in konceptualno je bila prireditev dobro zamišljena, saj je poleg koncerta nudila celovit pogled na razvoj in stanje dobrepoljske godbe ter vlogo posameznikov v njej. Nekdanjih in današnjih, ki so z novo energijo in inovativnim pristopom vedno pritegnili zanimanje poslušalcev.
Zaradi ustvarjalnega in požrtvovalnega dela predsednikov, kapelnikov in članstva v zadnjih desetletjih je godba dosega kakovosten razvoj in močno zaznamovala kulturno dogajanje v lokalni skupnosti, kar se je odražalo tudi na odmevnem praznovanju
jubileja.
Med dveurnim koncertom je povezovalec Igor Aha-čevčič predstavil delovanje godbe od ustanovitve dalje. Spomnil je na pomembne dogodke in obdobja, ki so jim
dajali ton tedanji predsedniki in kapelniki, pa vse do novejšega časa, ko pod strokovnim vodenjem Romana Gačnika in predsedovanjem Andreja Škantlja dosegajo še boljšo kvaliteto. Ob jubileju je vodja JSKD 01 Ivančna Gorica Tatjana Lampret podelila članom Gallusove značke in priznanja za dolgoletno delo pri tej ljubiteljski dejavnosti. Podeljene so bile bronaste značke za več kot pet let, srebrne za deset do petindvajset let in zlate za več kot petindvajset let sodelovanja. Slavnostni koncert z ubranimi zvoki godbenih instrumentov je vseboval devet skladb z obvezni m dodatkom. Med
Prihod dobrepoljskih godbenikov pred občino
Dosedanji predsedniki godbe: JULIJ BABIC (1933 - 1934)
IVAN ŽNIDARŠIČ (1934 - 1946, pa tudi po vojni do leta 1950) JOŽE ZEVNIK (od leta 1974 dalje, ni znano, kdaj je predal funkcijo Francu Blatniku)
FRANC BLATNIK (opravljanje funkcije zaključil leta 1984) JOŽE SAMEC (1984-1990) DUŠAN CIMERMAN (1990 - 1992) ANDREJ ŠKANTELJ (od 1992 dalje)
Dosedanji kapelniki godbe:
IVAN TISELJ JOŽE MUSTAR AVGUSTKARNER ALBANOPERSI JOSIP MIHELĆIČ ROMAN GAČNIK
Blagoslov prapora je opravil Franci Vodičar
drugim smo slišali tudi prvo skladbo, ki so sejo pred 70-imi leti naučili dobre-poljski godbeniki. To je bila češka koračnica, ki so ji dali naslov Dobrepoljskim fantom. Skladbo Šuštarski most so izvajali ob vokalni spremljavi Tine Gačnik, za klavirjem pa je bila Ana Erčulj.
Med koncertom so razvili nov društveni prapor, ki gaje blagoslovil član godbe in župnik Franci Vodičar. Dobrepoljska godba se namreč lahko pohvali, da ima med svojimi člani tudi župnika. Zanimivosti pa se najdejo tudi med ostalim članstvom. Nekateri izhajajo iz družin,
Priznanja godbenikom: Prejemniki Jurčičevih priznanj:
FRANCZRNEC JOŽE SAMEC VINKO TISELJ ANTON GAČNIK ANDREJ ŠKANTELJ ROMAN GAČNIK JANEZ NOSE ml.
Mednarodno priznanje CISM: VINKO TISELJ: križ za zasluge TONE GAČNIK: medalja za zasluge
Tone Gačnik med prejemom medalje za zasluge
iz katerih prihajajo godbeniki že več generacij nazaj (Tiselj, Mustar, Samec). Obstajajo pa tudi družine, pri katerih domala vsi člani igrajo pri godbi ali pa so na različne načine povezani z njo in ji po svojih zmožnostih pomagajo.
Slavnostni govornik na jubilejnem koncertu je bil Tone Urbas, predsednik Zveze slovenskih godb. Med drugim je poudaril velik pomen godb v slovenski zgodovini in njihovo vlogo pri obujanju narodne zavesti, povezovanja in družabnosti. Danes deluje v Sloveniji 120 do 130 godb oz. godb vključenih v društva, ki poleg ostalega opravljajo tudi vzgojno
Vinko Tiselj med prejemom križa za zasluge
vlogo. 92 godb je vključenih v Zvezo slovenskih godb, ki je članica mednarodne zveze, v kateri je okrog 30 000 godb in pihalnih orkestrov iz 19 držav. Ob koncu je Tone Urbas podelil visoki mednarodni priznanji (CISM) dvema članoma godbe. Križ za zasluge je dobil Vinko Tiselj, medaljo za zasluge pa Tone Gačnik, medtem koje Godba Dobrepolje prejemnik spominske listine.
Med govorniki na slavnosti je bil tudi sedanji predsednik godbe Andrej Škan-telj. V krajšem govoru se je omejil na delovanje godbe v zadnjih desetih letih in ob spremljajočih težavah zaradi pro-
Na prizorišče so najprej pripeljali župana
KNJIŽNICA GRO^MM""
Adamičeva 15
..II •
im nastopom vseh godb
Prireditve
julij 2003
Tina Gačnik
PRIZNANJA GODBENIKOM ZA MINULO DELO Prejemniki zlate Gallusove značke (več kot 25 let sodelovanja):
VINKO TISELJ ANTON GAČNIK JANEZ NOSE ml. ANDREJ ŠKANTELJ ROMAN GAČNIK FRANCZRNEC JOŽE SAMEC JOŽE MAROLT JANJA DOLINŠEK MARIJA BRADAČ
Prejemniki srebrne Gallusove značke (10 do 25 let sodelovanja):
DUŠAN CIMERMAN MARJAN FRANCELJ FRANCI VODIČAR JOŽE HREN EDO LENARČIČ JANEZ ŠUŠTAR GREGOR ŠKULJ MATEJA LOHKAR JELKA ŠKRLJ DARKO ŠKRLJ KLEMEN ŠKRLJ CIRIL ŠKRL ANDREJ MUSTAR
Prejemniki bronaste Gallusove značke (več kot 5 let sodelovanja):
JANEZZRNEC NINAILC TANJA TUSIČ PETRA ZUPANČIČ MATEJ SAMEC DARKO MATJAŠIČ SANDI MATJAŠIČ
štorov naštel predvsem uspehe in pomembne dogodke. Eden od teh je ustanovitev samostojnega kulturnega društva leta 1999. V tem času jim je uspelo ustanoviti prvo sekcijo - jazz sekcija DOM, v katero so vključeni njihovi mlajši člani. Omenil je zasluge JSKD OI Ivančna Gorica, Občine Dobrepolje, pokroviteljev in vseh, ki so jim kakor koli pomagali. Ob jubileju je podelil priznanje Občini Dobrepolje, Združenju pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine, JSKD OI Ivančna Gorica, OŠ Dobrepolje, Župniji Videm - Dobrepolje, radiu Zeleni val, Zvezi slovenskih godb, Glasbeni šoli Grosuplje, glavnemu pokrovitelju Pekarni Blatnik in sosedskemu društvu KD Dobrepolje. Priznanje je dobilo tudi DPŽ Dobrepolje - Struge, ki z godbo tesno sodeluje pri raznih prireditvah in akcijah. Tudi na praznovanju 70-letnice je bil njihov prispevek še kako pomemben.
Nato je spregovoril še župan Anton Jakopič. Izrazil je priznanje dobrepoljski godbi v preteklosti in sedaj ter se zahvalil vsem kapelnikom, predsednikom, članom ter čestital nagrajencem.
Na koncu je Igor Ahačev-čič povabil na oder še goste, ki so želeli čestitati dobrepoljski godbi ob njeni 70-letnici, sam pa je v imenu KD Dobrepolje izročil predsedniku Andreju Škantlju kipec Frana Jakliča, k darilu pa je spadala tudi podoknica, ki jo je zapela Vokalna skupina Mavrica.
Po številnih čestitkah in lepih željah ob jubileju je sledilo prijateljsko srečanje v prostorih kluba upokojencev, nato pa še zabava za vse na igrišču z ansamblom Mladi Parižani.
M. Steklasa
Izšel je zbornik Kulturno društvo Godba Dobrepolje
Organizatorji so ob pomembnem jubileju - 70-letnici Godbe Dobrepolje - poskrbeli za promocijo in vsestransko predstavitev godbe v 70-ih letih njenega
delovanja. Ob tej priložnosti so pripravili jubilejno razstavo v preddverju Jakličevega doma z zanimivim slikovnim in drugim gradivom. Ob praznovanju pa so izdali tudi CD ploščo in zbornik z naslovom Kulturno društvo Godba Dobrepolje. Gradivo zanj sta zbrala in uredila Igor Ahačevčič in Jože Samec.
Publikacija, ki je izšla v 1000 izvodih na 63-ih straneh, je pregledno urejena in vsebinsko zanimiva. V uvodu so nekaj misli prispevali Andrej Škantelj, Tatjana Lampret, Anka Novak, Franc Korbar in Anton Jakopič.
Nastanek in delovanje godbe sta v nadaljevanju prikazana v okviru širših družbenih in gospodarskih razmer, v katerih so nastajale in se porajale ideje o ljubiteljskem kulturnem delovanju na podeželju. Prav to delovanje godbe, umeščeno v celoten okvir kulturnega življenja, daje delu še večjo vrednost, ker prikazuje pregled in razvoj kulturnega življenja v nekem daljšem obdobju in z vidika današnjega časa nakazuje vzroke ter osvetljuje pomen posameznikov in gibanj. Seveda se je treba ob prebiranju o izredno pestrem kulturnem delovanju različnih društev in zaslug posameznikov v posameznih obdobjih zavedati, da je bil namen avtorjev osvetliti in prikazati predvsem razvoj godbe do današnjih dni. Pri tem predstavlja pomembno vrednost dokumentarno gradivo, v kolikor ga je bilo avtorjem na razpolago. Zanimivo je, da je bilo tega gradiva največ prav na začetku delovanja, od leta 1933 do 1940. Povzetki zapisnikov sestankov in občnih zborov iz tega časa so dopolnjeni s spomini ustanovnega člana
Vinka Samca in po stažu najstarejšega člana Vinka Tislja. Domačini in ljubitelji kulture se bodo ob branju zbornika seznanili z imeni ljudi, ki so se trajno zapisali vzgodovino ljubiteljske kulture in ovrednotili ustvarjalnost Dobrepoljcev, zlasti po preporodu in razcvetu na vseh področjih, ki je nastal po prihodu Frana Jakliča v Dobrepolje leta 1893. Bralci se bodo seznanili z razmerami, ki so pripeljale do ustanovitve Glasbenega društva leta 1933, v okviru katerega je nastala tudi godba.
Razumljivo je, da je najbolj temeljito obdelano njeno zadnje obdobje, posebno čas po osamosvojitvi Slovenije in da je poleg uspešnega glasbenega delovanja prikazana tudi druga razsežnost društva, ki se kaže v druženju in različnih drugih dejavnostih. Zanimivost predstavljajo tudi zasedbe godb v določenih obdobjih, npr. ob 50-letnici, 60-letnici in seveda sedanja zasedba s podrobnejšimi podatki o letih sodelovanja. Delo bogati tudi slikovno gradivo iz arhiva, prispevali pa so ga tudi člani godbe in njihovi sorodniki.
Zbornik je pomemben dosežek ne le za dobrepoljsko godbo, ampak tudi prispevek k popolnejši zgodovinski podobi kulturnega in družabnega življenja v Dobrepolju vse do današnjih dni.
M. Steklasa
Ob deseti obletnici odkritja plošče je bila slovesnost z mašo za domobrance
Videm, 6. julij -Leta 1993je bila na Vidmu odkrita spominska plošča pobitim domobracem. Ob deseti obletnici je 00 NSi pripravil krajšo slovesnost, ki so se je poleg svojcev udeležili številni farani in nekaj uglednih gostov, med njimi tudi poslanec NSi v Državnem zboru mag. Janez Drobnič, dr. Stanislav Klep in člani občinskega odbora NSi.
domobrancem v spomin in opomin na težke čase, nato pa je kritično spregovoril o nedavno sprejetem Zakonu o grobiščih. Po njegovem je neprimeren in je bil sprejet nasilno. Obžaloval je, da je država nasilno posegla tudi na to občutljivo področje,
še do danes pa ni uredila grobišč po vojni pobitih po vsej Sloveniji. Država še nikogar ni obsodila za zločinska dejanja, nihče ni bil poklican na odgovornost, ljudje, ki so umrli nasilne smrti, še naprej ostajajo zaznamovani. Tako je v svojem govoru razmišljal mag. Drobnič, slovesnost pa so popestrili Zagoriški fantje, ki so zapeli nekaj pesmi.
Prijazna postrežba članic DPŽ Dobrepolje - Struge pa je pripomogla k sproščenemu vzdušju in izmenjavi mnenj, ki je sledila uradni slovesnosti.
M. Steklasa
Med živahnim pogovorom po slovesnosti
Pred tem je bila sv. maša za domovino in domobrance. Ob somaševanju gospoda župnika in gospoda kaplana iz domače župnije jo je daroval župnik iz župnije Velike Poljane, ki se je osebno poznal z nekaterimi pokojnimi dobrepoljskimi domobranci, takrat še študenti. Čeprav je bil skoraj še otrok, je pozorno spremljal politično dogajanje v takratnem času in ob
srečanjih in pričevanjih ljudi spoznaval vzroke in vso tragiko državljanske vojne. V pridigi je izrazil sočustvovanje z družinami pobitih, mašo pa je daroval za mir in spravo ter v spomin pokojnim.
Slovesnost pred spominsko ploščo je vodil Igor Ahačev-čič, slavnostni govornik pa je bil poslanec NSi mag. Janez Drobnič. Med drugim je dejal, da je plošča pokojnim
Poslanec Janez Drobnič med govorom
Kaj je dobro vedeti o zdravstvenem zavarovanju pred odhodom v tujino
Na slovesnosti so nastopili Zagoriški fantje
Ljubljana, 16. junij 2003 -Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju Zavod) pred poletno turistično sezono obvešča zavarovane osebe o postopkih ureditve zdravstvenega zavarovanja med začasnim bivanjem v tujini, tako da se izognemo neposrednemu plačilu praviloma visokih stroškov zdravljenja v tujini. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo 1. maja 2004 so na tem področju predvidene do-
ločene spremembe večinoma administrativnega značaja, na podlagi katerih bodo zavarovane osebe enostavneje in brez neposrednega plačila uveljavljale pravico do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči v vseh državah Evropske unije, Evropskega gospodarska prostora in Švici.
Zavarovanim osebam, ki so obvezno zdravstveno zavarovane v Republiki Sloveniji, je v času začasnega bivanja v tujini
zagotovljena pravica do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči. Način uveljavljanja te pravice je odvisen od tega, ali zavarovana oseba potrebuje storitve nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči v državi, s katero je sklenjena meddržavna pogodba (konvencija), ali v državi, s katero meddržavna pogodba (konvencija) ni sklenjena.
1. Uveljavljanje pravic do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči v državah - podpisnicah meddržavnih pogodb
1.1 Uveljavljanje pravic na osnovi potrdila
Vsem zavarovanim osebam za čas začasnega bivanja v Avstriji, Belgiji, Hrvaški, Italiji, Luksemburgu, Madžarski, Makedoniji, Nemčiji, Nizozemski in Romuniji priporočamo, da si pred odhodom v navedene države priskrbijo z meddržavno pogodbo dogovorjeni obrazec "Potrdilo o pravici do zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v drugi državi".
V izogib dolgim vrstam pred referati Zavodovih oddelkov za mednarodno zavarovanje in plačilu potrdil omogoča Zavod brezplačno elektronsko naročanje omenjenih potrdil, in sicer na internetu (www.zzzs.si/) in na 295 samopostrežnih terminalih, ki so sicer namenjeni potrjevanju kartice zdravstvenega zavarovanja. Naročilo je moč opraviti le z veljavno kartico zdravstvenega zavarovanja, torej urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem. Uspešno izvedenemu elektronskemu naročilu sledi dostava potrdil z navadno poštno pošiljko na naslov zavarovane osebe v Sloveniji, in sicer v roku treh delovnih dni, zato zavarovanim osebam svetujemo, da potrdilo naročijo vsaj 4 delovne dni pred odhodom v tujino. Obdobje veljavnosti izdanega konvencij-skega potrdila je 90 dni.
Potrdilo lahko dobijo zavarovane osebe tudi na mednarodnih oddelkih v vseh območnih enotah in izpostavah Zavoda, torej tam, kjer imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. Za pridobitev potrdila na klasični način je potrebno predložiti veljavno kartico zdravstvenega zavarovanja in poravnati ceno potrdila, to je 150 SIT.
S tem potrdilom lahko zavarovane osebe v navedenih državah uveljavljajo pravico do nujnega
zdravljenja in nujne medicinske pomoči, in sicer praviloma brez plačila pri zdravnikih ali zdravstvenih ustanovah, ki so del javne (državne) zdravstvene mreže. Pri zasebnih zdravnikih ali privatnih klinikah, ki nimajo pogodbe z državno zavarovalnico, pa bodo morali stroške poravnati sami in po vrnitvi uveljavljati povračilo teh stroškov na pristojni območni enoti ali izpostavi Zavoda. Za povračilo je potrebno predložiti originalne račune, na podlagi katerih se po postopku, ki je določen z meddržavno pogodbo, opravi povračilo stroškov v višini, kot to prizna tuj nosilec zdravstvenega zavarovanja v kraju, kjer so bile storitve nudene.
V letu 2002 je bilo več kot 78,5% potrdil izdanih za Hrvaško, zato Zavod na podlagi izkušenj iz preteklih let zavarovanim osebam svetuje, da konvencijsko potrdilo fotokopirajo, fotokopijo pa na enotah Hrvaškega zavoda za zdravstveno zavarovanje (HZZO) zamenjajo za hrvaško potrdilo, ki ga je potrebno v primeru nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči predložiti hrvaškemu izvajalcu zdravstvenih storitev. Zavarovane osebe naj originalno, slovensko konvencijsko potrdilo shranijo, saj ga bodo morda potrebovali za uveljavljanje nujnih zdravstvenih storitev na območju drugega področnega urada Hrvaškega zavoda za zdravstveno zavarovanje oziroma neposredno pri hrvaškemu izvajalcu zdravstvenih storitev. Na splošno sicer velja, da nujno zdravljenje in nujna medicinska pomoč pomeni vse tiste storitve, ki jih ni mogoče odložiti, ne da bi bilo ogroženo zdravje ali življenje zavarovane osebe. Vendar pa so opredelitve nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči v posameznih državah različne, saj veljajo pri uveljavljanju te pravice predpisi države, kjer so bile storitve opravljene. V primeru težav pri uveljavljanju pravice do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči ter pogojevanju le-te s protiplačilom Zavod zavarovanim osebam svetuje, da skrbno shranijo vso dokumentacijo in jo po vrnitvi vdomovino posredujejo na enoto Zavoda za morebitno povrnitev stroškov zdravstvenih storitev.
1.2. Uveljavljanje pravic na osnovi potnega lista in veljavne kartice zdravstvenega zavarovanja
Razen navedenih državsomeddržavne pogodbe sklenjene še z
državo Bolgarijo, Češko, Poljsko ter Veliko Britanijo in Severno Irsko kjer zavarovane osebe pravico do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči uveljavljajo v javnih zdravstvenih zavodih na podlagi potnega lista in veljavne kartice zdravstvenega zavarovanja. Tudi v tem primeru bodo morali stroške plačati sami, če bodo uveljavljali pravico do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči pri zasebnikih, ki niso del javne zdravstvene mreže. V primeru, da bo zavarovana oseba morala plačati zdravstvene storitve, lahko vloži zahtevek za povračilo na pristojno območno enoto oziroma izpostavo Zavoda.
Pri uveljavljanju pravice do storitev nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči v državi, s katero je sklenjena meddržavna pogodba, veljajo glede obsega, vrste in načina nuđenja nujnih zdravstvenih storitev predpisi države, kjer so bile storitve opravljene.
2. Uveljavljanje pravic do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči v ostalih državah
Z vsemi ostalimi državami niso sklenjene meddržavne pogodbe oziroma meddržavne pogodbe ne urejajo področja zdravstvenega zavarovanja, kar pomeni, da morajo zavarovane osebe, v primeru uveljavljanja storitev nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči le-te plačati sami. Na podlagi originalnih računov bo pristojna območna enota oziroma izpostava Zavoda opravila povračilo stroškov v višini ustreznega deleža po povprečni ceni teh storitev v Sloveniji. Ker so lahko cene zdravstvenih storitev v tujini tudi do dvakrat ali trikrat višje kot v Sloveniji, Zavod svetuje zavarovanim osebam, da sklenejo prostovoljno zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini, ki ga ponujajo nekatere slovenske zavarovalnice. Tovrstna zavarovanja krijejo stroške nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči v tujini brez neposrednega plačevanja storitev tako v zasebnih kot tudi v državnih zdravstvenih ustanovah in nudijo vrsto drugih praktičnih koristi (npr: prevoz zavarovanca do zdravstvene ustanove v tujini ali po potrebi v domovino, pravno pomoč, premagovanjejezikov-nih ovir, pomoč svojcem ...).
Podrobnejše informacije o zdravstvenem zavarovanju lahko zavarovane osebe dobijo na vseh
območnih enotah in izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, na spletni strani Zavoda (http://www.zzzs.si.), na samopostrežnih terminalih in na telefonskem odzivniku tel. št. 01/ 30-77-300 (poglavje 4).
3. Uveljavljanje pravice do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči po vstopu Republike Slovenije v Evropsko unijo
1. maja 2004 bo Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije (EU). S tem dnem dalje se bodo meddržavne pogodbe (konvencije), ki jih je Slovenija sklenila z državami, članicami EU, uporabljale v omejenem obsegu tj. uporabljale se bodo le še za državljane tretjih držav, če do vstopa Slovenije v EU Uredba 1408/ 71 ne bo novelirana. Še nadalje pa se bodo izvajale konvencije, ki so sklenjene z državami, ki še ne bodo postale članice EU t.j. z Bolgarijo, Hrvaško, Makedonijo in Romunijo. Z vključitvijo Slovenije v EU bo tudi na področju socialne varnosti veljal evropski pravni red, kar pomeni da bo Slovenija na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja morala izvajati določbe Uredbe 1408/71 in Uredbe 574/72 istočasno s sklepi upravne komisije Evropskih skupnosti za socialno varnost delavcev migrantov in sodbami evropskega sodišča. Na tej podlagi bodo zavarovane osebe, ki so obvezno zdravstve-nozavarovane v Sloveniji, uveljavljale pravice do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči med začasnim bivanjem v državi članici EU in državi članici Evropskega gospodarskega prostora na podlagi enotnega obrazca, E 111, to je v naslednjih državah: Avstriji, Belgiji, Cipru, Češki, Danski, Estoniji, Finski, Franciji, Grčiji, Irski, Islandiji, Italiji, Latviji, Litvi, Liechtensteinu, Luksemburgu, Madžarski, Malti, Nemčiji, Nizozemski, Norveški, Poljski, Portugalski, Slovaški, Španiji, Švedski, Švici ter Veliki Britaniji in Severni Irski. Zavarovane osebe bodo lahko obrazec E 111 brezplačno naročale na samopostrežnih terminalih in spletnih straneh Zavoda, kot to velja že sedaj za konvencij-ska potrdila.
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Območna enota LJubljana
Iz Planinskega društva Dobrepolje
V prvi polovici leta je kar nekaj pohodov v naši okolici. O ogromnem številu pohodnikov 1. marca po Jurčičevi poti iz Višnje Gore na Muljavo sem že pisal.
Fotografija je z letošnjega občnega zbora PD
22. marca smo imeli lep dan na pohodu od Sv. Antona na Stari grad Limberk, Vodice.
27. aprila smo se pridružili pohodu Rašca, Kurešček v organizaciji TD Rašca s prizadevnim Božom Zalar-jem. Po dolgoletnih izkušnjah pa ta dan ne mine brez padavin. Ob lepem vremenu je izjemen razgled od cerkve sv. Lovrenca na Velikem Osol-niku in Kraljice miru na Ku-reščku.
20. maja je bila na MDO Ljubljana priprava in usklajevanje za skupščino PZS. MDO-ji bodo po uvedbi pokrajin razdeljeni v njihovih mejah. Večina operativnih zadev se bo izvajala na MDO; PZS bo strokovna služba in bo usklajevala različne interese MDO.
24. maja sem na skupščini PZS v Kamniku razpravljal na temo opustitve P-članarine in cene muzeja planinstva v Mojstrani s ceno obratovanja. Po ukinitvi P-članarine, ki ne nudi zavarovanja v go-
rah, ne raznih popustov, je pa smiselna za člane, ki iz razno raznih razlogov ne obiskujejo gora. To bo zagotovo pomenilo zmanjšanje članov od sedanjih 67.488. Med temi so predvsem starejši člani, ki so in še s prostovoljnim delom držijo planinstvo na zavidljivem nivoju, kot je povedal razprav-ljalec in požel izrazit aplavz. Problemov, kijih prinaša izrazita tržna miselnost, je bilo iz-nesenih res mnogo. EU bo tu temeljiti zarezala. Podobno kot še na mnogih drugih področjih. Kulturni program so morali krajšati, a do izraza je vsekakor prišel najstarejši slovenski pevski zbor "Lira" iz Kamnika s 120-letno tradicijo in tesno povezan s 110-let-nim PD Kamnik.
Zelo primeren je bil pohod naslednjega dne iz Rašce, Knej, Stpe, Ložarji, Zgonče na Sv. Primož in dalje na Rob; ponovno v organizaciji B. Zalarja. Na SV strani so vrh pri Sv. Primožu temeljito obsekali, da je razgled na vse strani, cerkev so osvetlili, vr-
nili ji bodo prvotno gotsko zasnovo. Kljub vročini in suši Kobilji curek ni kazal, da misli presušiti, do Škrabca te kar lepo osveži, saj je v dolini 33 stopinj.
31. maja smo bili na 33. taboru MDO Ljubljana na Govejku nad Soro, kjer je PD Obrtnik proslavilo svojo 50-letnico. Tudi tuje nastopil kvalitetni zbor "Jakob Aljaž" iz Medvod, ki je dejansko zasenčil vse izvajalce v programu.
8. junija pa je že dodobra uveljavljen pohod Rašca, Retje, Podsmreka, gostil kar 1000 pohodnikov. Ta je večini že poznan.
21. junija so bili Turjaški dnevi, tudi s pohodom skozi Gradež, kjer so odprli tako za turizem in sušenje obnovljeno sušilnico sadja; Sloko goro, kjer 5 gostoljubnih domačinov stanuje na 7 domačijah, obnovljen Mali
Ločnik, Sv. Ahac, Bajdiški slapovi, Turjak.
25. junija je bil naslednji "Svarunov pohod" iz Škofljice, Zalog, Gorenje, Blato, Dre-nik, Smrjenje, Gradišče, Vrh, Želimlje, poimenovan v spomin župniku Finžgarju, ki je napisal znani roman Pod svobodnim soncem v Želimljah. Gostilna Čot je vseh 160 častila z golažem in krofi.
28 junija smo po opisu in skici v šestem Planinskem vestniku ob vodstvu izkušenega planinca vstopili v res divjo dolino Dunja, med Vi-šarji in 2573 m Montažem. Šele, ko si npr. na višini 2069 Veliki Pipar, se ti razpre pogled nad razbrzdano naravo vrhov. Tukaj z res številnimi ostanki utrdb fronte v prvi svetovni vojni. Planine so sedaj prazne, a z bogato in lepo cvetočo gorsko floro. Praznijo se tudi doline od Trbiža, Kanalske doline, Nevejskega
Iskrene čestitke za 10-letnico DPŽ Dobrepolje - Struge!
OSAMLJENI KOSEC
Mlad kosec na hribu travo kosi, nekoč kosili so travnik vsi fantje z vasi: "Oj, fantje mladi, kam ste odšli, vrnite se kosci, travnik veli.
Oj, mladi orjaki, slovenski vojaki,
srce me boli, ker v grobu ste med tisočimi.
Najmlajši kosec sem v vasi ostal,
da bi se vrnili, spet travnik kosili."
Mlademu koscu moči so pošle,
travnik pa v puščo spremenil se je.
Kosec mladosti se spominja, preteklost preklinja:
"Saj danes vsak po svoje kosi!"
Stanka Ahlin
Gregor postal državni prvak v Veseli šoli
Iz sosednjih občin
sedla, Rablja...
Ker bodo naslednje leto zopet vsi ti pohodi v naši bližnji okolici, računam, da se bo kakšnega udeležilo še več udeležencev.
Marjan s sodelavci vzorno skrbi, da ob tej suši na Kamen vrhu ne zmanjka ne vode in ne drv za naslednjo zimo.
Vabim na srečanje 31. avgusta in na društveni izlet 6. septembra.
Alojz Nučič
Skupščina Pekarne Grosuplje, d.d. sprejela
vse predlagane sklepe
Grosuplje, 3. julija 2003 - Na današnji, 8. redni seji skupščine Pekarne Grosuplje, d. d., je bilo zastopanega 71,54 odstotka kapitala. Skupščina je skladno s sklicem obravnavala predlog sklepa o uporabi bilančnega dobička in zmanjšanju osnovnega kapitala z umikom delnic in zamenjavi prednostnih delnic. Podelila je razrešnico upravi in nadzornemu svetu, nagradila člane nadzornega sveta in imenovala revizorja za leto 2003. Bilančni dobiček v višini 871 milijonov tolarjev ostaja neuporabljen, tesnejše povezovanje s strateškim lastnikom Poslovnim sistemom Mercator d.d.
Pekarna Grosuplje, d.d., je članica Skupine Mercator, njen večinski lastnik je Poslovni sistem Mercator d.d. s 55,05-odstotnim deležem. Pekarna Grosuplje je tudi v letu 2002 nadaljevala cikel zelo uspešnih poslovnih rezultatov, ki jo uvrščajo med najuspešnejše družbe v tej dejavnosti pri nas. Tako je v letu 2002 v primerjavi z letom prej za 19-odstotkov povečala prodajo in za 30 odstotkov dobiček. Po sklepu skupščine bo bilančni dobiček za leto 2002 v znesku 871.351.755 tolarjev ostal neuporabljen, odločanje o njegovi uporabi pa je preneseno v naslednje leto. Delničarji Pekarne Grosuplje, sicer tehnološko vodilne in hitro rastoče slovenske pekarne, so tako podprli njene načrte o širitvi poslovanja na tuje trge. Na Hrvaškem je pekarna že ustanovila svojo družbo Belpana, d.o.o, ki bo v letošnjem letu zaključila priprave
na gradnjo lastne pekarne v bližini Zagreba, v letu 2004 pa bodo na hčerinsko družbo prenesli tehnologijo in poslovni koncept.
Skupščina je prav tako podprla predlog uprave in nadzornega sveta ter sprejela sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala z umikom lastnih delnic v skupni nominalni vrednosti do 49.640.000 tolarjev, s čimer se bo osnovni kapital družbe zmanjšal do 336.730.000 tolarjev, ukinjen pa bo razred prednostnih delnic. Družba bo lastne delnice pridobila z nakupom do 4.964 prednostnih delnic po ceni 51.000 tolarjev za eno delnico. S to spremembo Pekarna Grosuplje uresničuje optimiziranje kapitalske strukture in tesnejše povezovanje s strateškim lastnikom Poslovnim sistemom Mercator d.d.
Delničarji so na današnji redni skupščini Pekarne Grosuplje, d.d., podelili razrešnico upravi in nadzornemu svetu, nagradili nadzorni svet za uspešno delo z nagrado v višini 2,5 milijona tolarjev in za revizorsko hišo za leto 2003 imenovali PricewaterhouseCoopers d.o.o., Ljubljana.
Pekarna Grosuplje, d.d.
Pihalni orkester Kočevje v Strugah
Godba Dobrepolje je 20. in 21. junija letos praznovala 70- letnico ustanovitve. Določeno je bilo, da bodo pihalni orkestri in godbe iz drugih krajev, ki se bodo udeležili skupnega srečanja na Vidmu, prej nastopali po posameznih vaseh občine Dobrepolje. V Struge je prišel pihalni orkester iz Kočevja, ki je pred gostilno Pri Petru 21.6.2003 ob pol treh popoldne izvedel promenadni koncert.
Zahvalila bi se vsem, ki so sodelovali, da smo lahko izpeljali in prispevali majhen kamenček v mozaik ob 70. obletnici Godbe Dobrepolje. Nekaj pa je bilo zelo moteče. Manjkalo je gledalcev, da bi vzpodbujali godbenike in jim dali priznanje za njihovo delo.
Tinka Gregorič
Gregor Blatnik je postal državni prvak v Veseli šoli za 8. razred. Dobil je tudi dodatnih 5 točk, ki so mu pomagale pri vpisu v srednjo šolo, zato sem se odločil, da ga povabim na kratek intervju.
Ali si bil presenečen, ko si izvedel, da si postal državni prvak?
Da. Bil sem presenečen, da sem postal državni prvak, ker takega uspeha nisem pričakoval. Nisem pa pričakoval, da bom osvojil skoraj vse točke, 39 od 40.
Ali ti je koristilo, da si sodeloval v tekmovanju Vesele šole?
Koristilo mi je zaradi petih točk.
Kaj bi svetoval vsem ostalim, ki še premišljujejo, če bi se prijavili k tekmovanju v Veseli šoli?
Zelo koristno se je prijaviti k tekmovanju, ker tekmovanje obsega znanje iz zelo različnih tem, iz katerih se veliko novega naučiš.
Kako si bil zadovoljen z zaključno prireditvijo v Cankarjevem domu?
Bila je zelo zanimiva, zato tudi pohvalim organizatorje.
Najlepša hvala za pogovor!
Matej Kalan
julij 2003
Iz Strug
17
Septembra odprtje igrišča v Strugah
Po poročanju o poteku zaključnih del v Strugah v Našem kraju, še bolj pa po odprtju igrišča v Kom-poljah, nas mnogi sprašujete, kdaj bo do njega prišlo v Strugah. Slavnostno odprtje in blagoslov igrišča bo skupaj s športnimi dejavnostmi potekalo v Strugah drugi vikend v septembru, 12., 13. in 14. septembra.
Preden pa vas na slavnostni dogodek in ostale dneve športnih aktivnosti vljudno povabimo, bi vas člani ŠD Struge radi seznanili z vzroki, zaradi katerih bo odprtje šele septembra.
Marsikdo se ne zaveda, kaj vse je še potrebno postoriti, ko je igrišča asfaltirano in okoli njega stojijo mreže. Koje izvajalec svoje delo opravil, je na vrsti samoiniciativa. Člani ŠD Struge smo brez ugovora prevzeli to dolžnost in odgovornost ter sami in z lastnimi sredstvi (za razliko od nekaterih drugih), že postorili nekaj reči. Ne brez truda in ne zastonj niso bili goli, zaščitne mreže in označevalne črte, ki so na igrišču. Vendar pa nas glavnina dela in izdatkov šele čaka. Med počitnicami namreč nameravamo postaviti tribune in zastaviti brižino ob igrišču, kar niti iz finančnega niti iz udarniškega vidika ni majhen zalogaj. Kljub temu smo prepričani v uspeh in upamo, da boste na odprtju igrišča z videnim zadovoljni tudi vi.
Poleg vsega omenjenega pa ne gre prezreti truda, ki ga bomo morali vložiti pri organizaciji in izpeljavi odprtja igrišča in dnevov športa v Strugah. In ker bo vsak, ki nas bo ob odprtju in spremljanju katere koli, v nadaljevanju navedenih športnih dejavnosti, počastil s svojo prisotnostjo, dal priznanje našemu trudu, vas člani ŠD Struge vse prisrčno vabimo na dneve športa v Strugah. In sicer:
V PETEK, 12.9., na rekreativno popoldne s prestižno tekmo v malem nogometu za pokal Strug, med struškimi osnovnošolci, mladinci, člani in veterani.
V SOBOTO, 13.9., na košarkarski turnir trojk, po katerem bo ob 19. uri slavnostno odprtje in blagoslov igrišča, po njem pa prijetno druženje ob hrani in pijači ter živi glasbi struških harmonikašev.
V NEDELJO, 14.9., na celodnevni turnir v malem nogometu.
O ostalih podrobnostih boste pravočasno obveščeni. Vam pa že sedaj lahko zagotovimo, da športa, hrane, pijače, glasbe in pa seveda dobre volje zagotovo ne bo zmanjkalo.
To naj bo zaenkrat vse. Športni pozdrav, drugi vikend v septembru pa se vidimo na novem igrišču v Strugah.
ŠD Struge, Andrej Debeljak
Počitnice so tu
Pa se je zgodilo in šolskega leta je konec. Pred nami so težko pričakovane počitnice. Smo pa med šolskim letom bolj garali, kar se pozna pri rezultatih, ki smo jih dosegli. Z njimi smo kar zadovoljni.
Na šoli imamo deset odličnjakov, čeprav je celotno število otrok majhno, pa še v prvem in drugem razredu devetletke ni številčnih ocen. Udeležili smo se različnih tekmovanj in natečajev. Najbolj uspešni smo bili na tekmovanju za Vegovo priznanje, kjer je dosegel bronasto in srebrno Vegovo priznanje Andraž Oberstar iz 6. razreda. Andraž Oberstar je bil tudi državni prvak za 6. razred v Veseli šoli. Zelo dobro so se izkazali tudi učenci 6. in 7. razreda, ki so se ekipno udeležili medobčinskega tekmovanja Kaj veš o prometu in oboji dosegli 3. mesto. Medobčinskega tekmovanja so je udeležila tudi skupina dramskega krožka in dosegla priznanje, enako tudi mladinski pevski zbor OŠ Dobrepolje in PŠ Struge. Tudi na natečaju Evropa v šoli smo dobili pet likovnih in dve literarni priznanji. Marjana Rus iz 8. razreda pa je prejela priznanje, ker je osem let tekmovala za bralno značko. Uspešno smo pripravili tudi božično-novoletno prireditev z obiskom starejših krajanov in prireditev ob materinskem dnevu z razstavo izdelkov naših učencev. Že tretjič zapored pa nam je uspelo izdati šolsko glasHo "Struški posladek" z literarnimi in likovnimi deli. Naši učenci pa so tekmovali tudi iz drugih področij in uspešno zastopali šolo na šolskih športnih tekmovanjih. Še naprej si bomo prizadevali, da bi čim več naših otrok bilo uspešnih in želim jim, da bi dosegli čimboljše rezultate.
Dragi učenci, želim vam, da bi v poletnem času skušali kar najbolje izkoristiti priložnost za skupno druženje. Izberite si družbo, ki jo imate najraje, obrnite se v smer, ki vas najbolj vabi, odprite srce, da se naužijete lepega in pozitivnega. Naberite si novih moči, ki jih boste potrebovali v naslednjem šolskem letu. Želim vam prijetne počitnice, ki naj bodo najlepše do sedaj.
Vodja šole: Tinka Gregorič
Od dopisnikov
julij 2003
Preživljanje prostega časa in počitnic
V poletnih mesecih je vsekakor več časa za preživljanje prostega časa. Marsikdo ga preživi kar tja v en dan, brez premisleka, da s tem škoduje prav sam sebi. Današnji čas zahteva tudi načrtovanje prostega časa skozi celo leto, prav tako pa je tudi z načrtovanjem počitnic.
Prav koristno je, če si del počitnic uredimo tako, da jih preživimo skupinsko. Aha, tu vsak, predvsem mladi, takoj pomislijo: seveda, treba je preživeti počitnice skupinsko, s prijatelji, s klapo. Takšne počitnice so ponavadi ubijalske: uživanje brez meja, žuriranje, skratka, dajmo si duška do onemoglosti.
Seveda ni nič narobe, če si tudi mladi poiščejo primerno družbo, s katero preživijo del prostega časa in si s tem okrepijo dušo in telo. Kaj to pomeni? Da se v svojo šolsko in delovno okolje vrnejo polni vedrine, zdrave pameti in zanosa, dovzetni za nekaj novega in dobrega.
Skupinsko preživljanje prostega časa je tudi z družino, ki svoj prosti čas načrtuje in preživlja skupaj. Prav načrtovanje počitnic povezuje družinske člane in ustvarja prijetno dinamiko, ki jo družina nadvse potrebuje. Vse to je gradnja zadovoljnega posameznika, družinskega člana, državljana, pripravljenega na izzive in delo, kar bi moralo biti med prednostnimi interesi.
Tako ne smemo pozabiti, da ima dobro preživljanje prostega časa oblikovalni namen, to je razvoj pozitivnih kakovosti in oblikovanje osebnosti.
Drugi namen dobrih počitnic je preprečevanje negativnih vidikov razvoja. To pomeni, če si z dobro družbo, ne misliš slabo, duhovno rasteš.
Tretji namen dobrih počitnic je zdravljenje osebnostnih težav. Blaži, odpravlja negativne vzorce vedenja.
Kako bomo preživeli počitnice letos? Mladim priporočam, da bi med počitnicami preživeli vsaj en del prostega časa z družino, katere del so tudi sami. Ne sme biti prisila, ampak prostovoljna udeležba, od načrtovanja počitnic do preživljanja skupnih dni. Tako je možno uskladiti različne interese, tudi predvideti določene dogodke in postaviti cilje.
Družina se poveže, diha kot enotna celica, obenem pa dopušča svobodo in izbiro posameznika.
Starši postanejo v svojem ravnanju zgled otrokom in mladostnikom, ki prevzamejo njihove vzorce za svoje.
Konec koncev ima tudi družinsko preživljanje prostega čas velik pomen. Ne samo skozi delo, predvsem skozi pogovore, igro in s tem dojemanja drug drugega, je družina tudi bolj dovzetna za čas, ko preživlja težje dogodke.
Lepo preživljanje počitniških dni vam želi Komisija za družino.
Anica Štrubelj
Iz Društva upokojencev
Izlet na Mirno na Dolenjskem, ki se ga je udeležilo poln avtobus članov, je bil zelo uspešen. Udeleženci so bili zadovoljni in veseli. V Trebnjem so si ogledali galerijo likovnih samorastnikov. Na Mirni je bil ogled cerkve sv. Janeza Krstnika in trgovine Dana s sadnimi sokovi. Sledil je ogled gradu Speča lepotica, ki ga obnavlja Marko Marin. V Šentrupertu so si udeleženci izleta ogledali cerkev sv. Ruperta in nato obiskali Žalostno goro in znamenite stopnice v cerkvi Žalostne Mati božje. Kosilo je bilo na Rakovniku pri Javorniku.
Kopalni izlet bo 27. avgusta v Izolo, z odhodom ob 6. uri iz Zdenske vasi. Pobiranje bo nato iz Kompolj proti Vidmu, Cesti, Predstrugam in Ponikvam. Cena vožnje je 1900 tolarjev. Kopali se bomo v Izoli v hotelu Delfin. Tudi kosilo bomo imeli tam. Ogledali si bomo novo cerkev v Portorožu in si lahko nakupili kave v pražarni Emonec v Kopru.
Srečanje s piknikom v Dragomerju bo 6. septembra s pričetkom ob 16. uri. Njihovo društvo ima novega predsednika. To je Angelca Svete, ki jo poznate, saj je bila že večkrat pri nas. Pripravili bodo tudi srečelov.
Naslednja seja bo 24. avgusta ob 15. uri v naših prostorih. Naj vam še povem, da smo dobili vetrino za prapor. Naredil jo je Tone Jakič iz Male vasi. Računal je samo material, zato se mu zahvaljujemo.
Zdaj se nekaj časa ne bomo slišali, želim vam lep dopust.
MISLI
Starost je kot navidezno ugasli ogenj. Pod plastjo pepela se skriva žerjavica, ob kateri se, kdor hoče in zna, še dolgo prijetno greje.
(R, Kerševan)
Samo veliki ljudje imajo velike napake.
(F. la Rochefoucald)
Ne postajamo pametni od tega, kar smo slišali, temveč od tega, kar smo doživeli.
(K. Gloersen)
julij 2003
Iz šole
Za nami je še eno uspešno šolsko leto
Čeprav naši učenci že brezskrbno uživajo počitnice, se še malo pomudimo pri šolskem letu 2002/2003. Splošni uspeh na celotni šoli je bil 99,13%.0 številnih uspelih prireditvah in raznovrstnih drugih dejavnostih na vseh treh podružničnih šolah in na razredni stopnji na Vidmu smo sproti poročali, zato tokrat le nekaj podatkov o predmetni stopnji na Vidmu, kjer so bile dejavnosti usmerjene predvsem v različna tekmovanja na šolski, regijski in državni ravni. Poleg številnih športnih tekmovanj (najboljši rezultati so bili objavljeni) so učenci tekmovali pri vseh predmetih, pri katerih so bila tekmovanja razpisana.
FIZIKA
Učenci so dobili 6 bronastih priznanj.
ANGLEŠČINA
54 učencev je osvojilo bralno značko, med njimi jih je 10 prejelo knjižno nagrado.
Tekmovanje iz znanja angleščine je bilo organizirano samo za 8. razred. 12 učencev je dobilo bronasto priznanje, 4 učenci so se uvrstili na državno tekmovanje, od njih je 1 učenka (Jožica Florjančič) prejela srebrno priznanje.
MATEMATIKA
15 učencev od 5. do 8. razreda je dobilo bronasto Vegovo priznanje, 7 učencev pa srebrno Vegovo priznanje (Rok Kline, Toni Kastelic, Janez Jakopič, Miha Novak, Klemen Tegel, Ambrož Volek in Tomaž Kline).
SLOVENŠČINA
Tekmovali so učenci sedmih in osmih razredov. 12 učencev
19
je dobilo bronasto, 3 učenci pa srebrno Cankarjevo priznanje (Eva Ahačevčič, Andreja Sevšek in Gregor Blatnik).
ZGODOVINA
Učenci zgodovinskega krožka so dobili zlato priznanje za raziskovalno nalogo.
Organizirano pa je bilo tudi tekmovanje iz znanja zgodovine. Učenci so dobili 5 bronastih in 2 srebrni priznanji (Matej Lenarčič in Gregor Blatnik).
KEMIJA
Učenci sedmih in osmih razredov so dobili skupno 10 bronastih priznanj, 1 srebrno (Ambrož Volek) in 1 zlato priznanje na državnem tekmovanju (Ambrož Volek).
O tekmovanju in uspehih v Veseli šoli in osvojeni bralni znački so bila poročila že objavljena.
Na zaključni prireditvi za osmi razred sta bila za športnika leta proglašena Domen Prijatelj in Laura Prijatelj.
Posebno pohvalo zaslužita otroški in šolski pevski zbor, ki sta se tudi v tem šolskem letu izkazala na pevskih revijah. Na različnih srečanjih pa sta sodelovala tudi likovni in dramski krožek. Literarno-novinarski krožek je v letošnjem šolskem letu izdal dve številki šolskega glasila Brstje.
Tekmovanja KAJ VEŠ O PROMETU sta se udeležili dve ekipi iz centralne šole pod vodstvom mentorja Boštjana Gran-dovca in dve ekipi iz podružnične šole Struge pod vodstvom mentorice Marije Babic. Poudariti je treba, da je tekmovanje potekalo v Šentvidu pri Stični, kjer sta imeli ekipi iz matične šole terensko premoč, zato sta obe ekipi iz Šentvida pri Stični osvojili obe prvi mesti, obe drugi mesti sta osvojili ekipi iz centralne šole Dobrepolje, obe tretji mesti pa ekipi iz podružnične šole Struge. Ekipe iz osnovne šole Stična in osnovne šole Grosuplje pa so zasedle četrta in peta mesta.
VSEM DOBITNIKOM PRIZNANJ IN VSEM, Kl STE V ŠOLSKEM LETU 2002/2003 USPEŠNO ZASTOPALI NAŠO ŠOLO, ISKRENO ČESTITAMO!
Pomočnik ravnatelja: Tone Steklasa
ZAKLJUČNA PRIREDITEV V VRTCU KOMPOLJE
"Lahko noč in lepe sanje"
Starši otrok, ki obiskujejo vrtec v Kompoljah, so se zbrali na zaključni prireditvi 12. junija. Že ob prihodu v šolsko avlo jih je presenetil topel sprejem in pogostitev, ki sta jo pripravili vzgojiteljici Darja in Meta, v vrtčevskem delu pa so že čakali otroci, da prikažejo staršem, kaj so se naučili med letom.
Pogumno in prav nič boječe so predstavili svoje spretnosti in znanje. Z igrico Trije metulji so se predstavili kot najmlajši igralci, nekateri so se predstavili kot recitatorji, vsi pa so igrivo zapeli in zaplesali. Njihova spretnost se je združevala z otroško prisrčnostjo, kije še posebej zabavala njihove starše.
Letos je vrtec obiskovalo 21 otrok, za šest od njih je ta dan pomenil slovo od vrtca, naslednje šolsko leto bodo začeli obiskovati osnovno šolo v Strugah in Kompoljah, zato jim je veljala še posebna pozornost. Poslovili so se s pesmijo "Mi smo mali maturanti". Vzgojiteljici sta jim zaželeli vso srečo, jih pohvalili za pridnost in jim podelili različne diplome in priznanja.
Ob njihovem slovesu sta bili prisotni tudi učiteljici Barbara in Jelka, saj vrtec v Kompoljah tesno sodeluje s tamkajšnjo šolo.Vodja šole Jelka Samec je namenila otrokom nekaj lepih misli in želja, priznanje za dobro delo z otroki in sodelovanje s šolo pa sta bili deležni tudi vzgojiteljici.
Otroke je na koncu čakalo še sladko presenečenje, prispevek Primoževih staršev.
In čisto na koncu - še eno presenečenje. Namesto da bi otroci prijeli za roke svoje mamice in očke, da bi skupaj z njimi odšli domov, so jim le pomahali in dejali: "Lahko noč in lepe sanje!"
Zakaj so odšli starši domov brez svojih otrok, pa sta po prireditvi povedali Darja in Meta Hočevar:
"Otroci bodo nocoj preživeli noč v vrtcu. Za otroke je koristno, da kakšno noč preživijo od doma z vrstniki in tistimi, s katerimi se vsak dan družijo in so nanje navajeni. Noč v vrtcu bomo letos izvedli drugič. Pomembno je, da nam starši zaupajo. Vedo, da njihove otroke dobro poznamo in da bodo čez noč v varnih rokah. Zanje bomo kar najbolje poskrbeli. Zaupanje staršev se je zaradi lanskih izkušenj še okrepilo, tako bodo letos ostali v vrtci vsi otroci."
Živahno in sproščeno obnašanje otrok je vse to potrjevalo. Brezskrbno so se prepustili svojim vzgojiteljicam, ki so imele za noč v vrtcu že vse pripravljeno.
M. Steklasa
MISLI
Značilno je, da največ govorijo tisti, ki imajo najmanj povedati.
(M. Prior)
Le zakaj imamo prijatelje? Ne zaradi domislic, ki jih povedo, saj jih pozabimo že čez pol ure. Kar je zame bistveno, ostaja neizgovorljivo in nezavedno.
(M. Rutherford)
julij 2003
Mladinska stran
21
Borimo se proti drogam
Nadaljujemo z objavo referata o drogah iz prejšnje številke, ki so ga pri predmetu biologije pripravili učenci: Žiga Palčar, Jani Rigler, Andrej Tomšič, Ambrož Volek, Sandi Zupet, Gregor Mlakar in Matej Klančar.
TOBAK
Tobak je rastlina, iz katere pridelujejo cigare, žvečilni tobak in tobak za pipe in njuhanje. V cigarah je zelo veliko škodljivih snovi, med katerimi so najpogostejše nikotin, katran, ogljikov monoksid. Najbolj škodljiv in nevaren je nikotin, zlasti v tekoči obliki, saj lahko žc ena ali dve kapljici povzročita smrt. Katran, ki je prav tako v cigarah, pa vsebuje številne različne snovi in se v majhnih delcih nabira v pljučih. Delci katrana so tisti, ki povzročajo raka. Katran je rjavkaste barve, zato imajo kadilci rjave prste in zobe. V cigaretnem dimu je tudi veliko strupenega ogljikovega monoksida.
Pri nas tobak v glavnem kadijo, le redki ga žvečijo in nuhajo. Redne kadilce sprošča, lahko tudi vzpodbuja. Škodljivo vpliva na dihala, prebavila in živčevje. Dokaj hitro povzroča odvisnost. Kadilec vdihne le 15 odstotkov cigaretnega dima, preostali se razkadi v okolico in tam ga vdihavajo tudi drugi. Vdihavanje takšnega dima je neprijetno in lahko povzroča draženje dihal in s tem težave pri dihanju, kašelj, šmrkanje, draženje oči, kihanje, glavobol, pomanjkanje koncentracije.
Kajenje samo v Sloveniji povzroči nekaj tisoč smrti na leto. Učinek se akumulira, vidne posledice so ponavadi odmaknjene v nezdravo prihodnost, s kakršno se kadilec še ne želi sprijazniti.
Kajenje katere koli droge je pravzaprav najnevarnejši način drogiranja, saj droga po pljučnem krvnem obtoku doseže učinek že v manj kot pol sekunde. Kadilci ta hitri občutek ugodja dobro poznajo. Ker nikotin strup, skoraj vsi, ki prvič kadijo, čutijo slabost. Prav tako nikotin povzroči srčni utrip, zato imajo kadilci hitrejše reakcije,, vendar je ta učinek kratkotrajen, potem pa je kadilec utrujen in čuti potrebo po novi cigareti. Zato ne moremo govoriti, da je kajenje navada, ampak gre za odvisnost.
Kajenje lahko povzroči pogostejšo obolelost kot pri nekadilcih, pogosto kašljanje, zmanjša se kapaciteta pljuč, zmožnost za športno udejstvovanje. Pojavijo se obolenja v ustni votlini. Dolgoročne posledice kajenja so: srčni anfarkt, pljučni rak, rak
ustne votline, ustnic, grla. KHAT
Khat, ki ga po svetu poznajo tudi pod drugimi imeni, je grmičasta rastlina, katere listi in vršički stebel pri žvečenju povzročajo učinke, ki so podobni učinkom vzpodbujajočih drog.
Khat vsebuje dve aktivni komponenti katinon in katin. Za vse1 učinke naj bi bila odgovorna predvsem komponenta katinon. Uživalci žvečijo nežne liste in vršičke. Med žvečenjem nastaja sok, ki ga uživalec s slino pogoltne. Med uživanjem nastane značilna izboklina. Ker določene snovi v khatu povzročajo suha usta, uživalci spijejo ogromne količine tekočine.
Problem pri trgovini s khatom predstavlja dejstvo, da ima učinek le, če je sveže zaužit, to je v roku 24 ur, ko je bil obran. Zaradi tega morajo imeti trgovci s khatom izredno dobro organizirano mrežo.
Khat povzroča psihično odvisnost. Učinki, ki se pokažejo ob žvečenju, so nespeč-
nost, pomanjkanje utrujenosti, anoreksija, hiperaktivnost. Kasneje jim sledijo nespečnost, otopelost, občutek slabosti, razburjenje, halucinacije, dobro počutje.
Zaradi uživanja khata kasneje nastanejo različni zdravstveni problemi, med katerimi tudi razne duševne bolezni, želodčni čir, kronično zaprtje in druge.
IBOGAIN
V sredini 19. stoletja so francoski in belgijski raziskovalci Afrike poročali o neki rumenkasti korenini, ki v majhnih količinah deluje kot poživilo. Uporabljali so ga bojevniki in lovci na leve, da bi ponoči ostali budni.
Ibogine korenine delujejo kot močno poživilo, podobno kot kokain. Znižuje krvni pritisk, pospešuje apetit in prebavo. V večjih dozah deluje tudi halucino-geno. V koreninah iboge je več kot deset vrst učinkovin.
Ibogain deluje kot antidepresivno sredstvo. Še danes domačini v Afriki uporabljajo korenine pri sprejemanju novih članov v plemenske družbe. Poglavarji žvečijo korenine iboge, preden prosijo duhove prednikov za nasvete. Tudi vrači uživajo ibogo. Jemljejo navadno posušeni, včasih tudi zmleti zunanji del. Uporaba ibogaina se ni razširila v druge kraje.
(se nadaljuje)
JloatHiike beiaVHotti mUdrnke^ centra fVlcfoH
Poletje je čas, ko lahko nadoknadimo vse zamujeno, zato vas vabimo, da z nami nadoknadite svoj letni primanjkljaj gorskih in morskih radosti.
Od 30.7 do vključno 1.8.2003 smo organizirali pohod na Triglav.
Vabljeni vsi s trdno voljo do srečanja s tem našim očakom in vsi zasvojenci s čudovitim razgledom.
Od 11.7. do vključno 14.7.2003 pa je organizirano dopustovanje na morju, ki bo morda bolj po volji vsem, ki čutite željo po slani vodi, soncu in dobri družbi.
Več informacij dobite na spletni strani društva (http://users.volja.net/mdsion) ali na GSM 031 458 486 (Peter).
Mnogo sonca in čimboljši izkoristek počitnic vam želi
McSion
(http://users.volja.net/mdsion)
uiNOpao6ttHM za hugust mo?
KINO "OOBttCPOLIE" UIOBM M
DOLBY-DIGITAL ZVOK
NEDELJA, 3. AVGUST, ob 15. in 20.30
ameriška uspešnica - akcijski triler
LOVEC NA SANJE
KRATKA OZNAKA: Film, posnet po istoimenski knjižni uspešnici pisatelja Stephena Kinga, pripoveduje zgodbo štirih prijateljev, ki jim junaško dejanje v mladosti spremeni življenje. Od takrat naprej nosijo v sebi skrivnostne sposobnosti. Leta kasneje, ko se skupaj odpravijo na lov po gozdovih Mainea, jih preseneti snežni vihar. Hudo neurje skriva v sebi nekaj veliko bolj zloveščega. Z namenom, da se postavijo po robu neznani sili, morajo najprej preprečiti pokol nedolžnih civilistov izpod rok vojaškega blazneža. Borijo se proti sili, ki želi povzročiti razkol med njimi in se soočijo z neprimerljivo grozo, ki preti celemu svetu. DOLŽINA: 136 minut
NEDELJA, 10. AVGUST, ob 15. in ob 20.30
ameriški akcijski triler
DO GROBA
KRATKA OZNAKA: Diamanti neprecenljive vrednosti so razlog, da zloglasnemu lopovu Tonvju (DMX) ugrabijo hčerko in zato se ta odloči skleniti nenavadno zavezništvo z vladnim agentom Sujem (Jet Li).Skupaj se borita proti ugrabiteljem Tonvjeve hčerke, ki zanjo zahtevajo dragocene kamne, pri tem pa odkrijeta, da sovražnik obenem naklepa tudi trgovanje z novim smrtonosnim orožjem, ki lahko ogrozi cel svet. DOLŽINA: 100 minut
NEDELJA, 17. AVGUST, ob 15. uri in 20.30
ameriška nora komedija
FRKA V BAJTI
KRATKA OZNAKA: Peter Sanderson (Steve Martin) je ločeni deloholik, ki skuša pozabiti svojo bivšo soprogo Kate (Jean Smart). Kljub uspešni karieri se počuti osamljenega, zato se hitro zaljubi v dekle, ki jo spozna prek internetne klepetalnice. Težave se začnejo, ko se v resnici srečata in Peter ugotovi, da Charlene Morton (Oueen Latifah) ni svetlolasa poslovna ženska, ampak klepetava obilna Afro-američanka, ki je povrh vsega še biv-
ša zapornica in sveže obtožena novega zločina, za katerega trdi, da ga ni zagrešila. Peter seveda noče imeti ničesar z dekletom, ki ga težko stlači v svoj beli, bogataški, predmestni svet, Charlene pa je prepričana, da bi Peter lahko bil njen odvetnik. Vmes stopi Petrov čudaški prijatelj Hovvie (Eugene Levy), ki hitro osvoji Charlenin lingo in ji pomaga, da si utre pot v Petrovo življenje. In čeprav se na prvi pogled ne zdi tako, tudi Peter s tem dobi nekaj koristnih lekcij ... DOL2INA: 105 minut
NEDELJA, 24. AVGUST, ob 15. uri in 20.30
ameriška uspešnica - zgodovinska komedija
POLNOČNI OBRAČUN
KRATKA OZNAKA: Po podreditvi Divjega zahoda v Opoldanskem obračunu Chon Wang (Jac-kie Chan) in Roy O'Bannon (Owen VVilson) spet jezdita, tokrat v komediji Polnočni obračun, ki se odvija v civiliziranem in prefinjenem Londonu. Ko kitajski uporniki umorijo VVangovega očeta in ukradejo cesarski pečat, se Wang in Roy odpravita za njimi v Anglijo. Tam je že VVangova sestra Lin (Fann Wong), ki se je odločila maščevati očetovo smrt in razkrinkati svetovno zaroto, katere cilj je poboj kraljeve družine in zamenjava kitajskega cesarja. Wangu, Royu in Lin pomagata inšpektor Scotland Yarda Artie Doyle (Thomas Fisher) in desetletni beraček Charlie (Aaron Johnson). Iznajdljivi Wang in lomilec ženskih src Roy bosta s svojimi nenavadnimi prijemi precej razburkala hladno angleško javnost, VVang pa bo moral pred kom-panjonovimi ljubezenskimi izpadi zaščititi svojo sestro. Pred razbijaško trojico ne bodo varni niti kraljica in druge londonske znamenitosti (Big Ben, Madam Toussaud, kraljeva straža). London ne bo nikoli več tak, kot je bil.
V filmu se pojavijo mnoge zgodovinske osebnosti. Tako boste na primer izvedeli, kaj se je zgodilo z Jackom Razparačem, zakaj so Arthurju Conanu Doylu podelili plemiški naslov, kako se je rodil najslavnejši detektiv na svetu in kako je dobil svoje ime ter resnično zgodbo o Charlieju Chaplinu. Seveda ne manjka mojstrsko skoreo-grafiranih prizorov z borilnimi veščinami in dobrega humorja. DOLŽINA: 114 minut
NEDELJA, 24. AVGUST, ob 15. uri in 20.30
ameriška uspešnica - adrenalinska akcija
PREHITRI IN DRZNI
KRATKA OZNAKA: Začne se s sunkom. Nenaden tresljaj telesa, ki se skrči z najbolj prvinsko reakcijo. Ostali čuti v trenutku sledijo in začnejo de-
lovati z neverjetno hitrostjo. Zaklopke adrenalinskih žlez se silovito hitro odprejo in v krvni obtok se požene telesna različica koncentriranega bliska. Kapilare se širijo in celice panično delujejo. Oči so široko odprte, mišice napete in telo preplavi božanski val vročine. HITROST!!!
Strast, ki ji je podlegel tudi Brian O'Conner, osramočeni policist, ki mora zdaj plačati ceno za svoje napake.
Po mnenju vodilnih v FBI-ju je zaradi njega propadla ena najobsežnejših preiskav. Mladi nadobudni in vročekrvni policist se je pod krinko pridružil nedovoljenim cestnim dirkam v Los Angelesu, da bi razkrinkal tatove, ki so ropali tovornjake. Potem pa se izda in dovoli, da vodja tatinske tolpe pobegne. In zato je ob značko.
Zdaj je na vrsti drugo mesto in 0'Connor ima še zadnjo priložnost, da se izkaže. FBI v Miamiju si beli glavo s Carterjem Veronom, poslovnežem, ki svoje uvozno-izvozno podjetje uporablja kot krinko za mednarodni kartel, ki z njegovo pomočjo pere denar. 2e več kot leto dni ga strogo nadzorujejo, vendar mu ne morejo do živega. Odkrili so le, da je najverjetneje povezan z nezakonitimi cestnimi dirkami. Zato na pomoč pokličejo OCon-nerja. Pomaga mu nekdanji sošolec in nekdanji zapornik Roman Pearce. Za sodelovanje mu obljubijo, da bo njegova debela kartoteka kaznivih dejanj izginila z obličja zemlje. DOLŽINA: 114 minut
UIN0PM6MM Zli nPUMlIltt 2003
PETEK, 5. SEPTEMBER ob 20.30 uri
ameriška uspešnica - akcijski triler
BESNO MAŠČEVANJE
KRATKA OZNAKA: Sean Vetter (Vin Diesel) in De-metrious Hicks (LarenzTate) sta partnerja, sodelavca agencije za boj proti drogam, ki se že več let trudi zajeziti prekupčevanje z mamili na ameriško mehiški meji. Pri svojem delu sta zelo uspešna, saj dobro poznata filozofijo ulice, ki ju spremlja že iz otroštva, saj sta odraščala v revnem predelu Los Angelesa. Slovita po trdih prijemih, ki so se tokrat izkazali za pozitivne, saj sta sodelovala v akciji, v kateri se za zapahi znajde pomemben kokainski baron Memo Lucero (Geno Silva). Sean zna biti tudi izredno ljubeč, še posebej ko gre za njegovo ženo Stacy (Jacqueline Obradors). Vsak dan komaj čaka, da se vrne v njen objem. Kljub temu, da je Memo v zaporu, vojne z droga-mi še ni konec, saj njegovo mesto skuša zavzeti skrivnostni Diablo, ki postane nova tarča Seana in Demetriousa. Diablu to na nek način ustreza in dvoboj postane oseben, ko Diablo umori Stacy, osebo, ki Seanu pomeni vse na svetu. Sean nima več kaj izgubiti in je pripravljen na vse, da bi maščeval njeno smrt. Nič ga ne bo ustavilo, četudi bo moral prestopiti mejo zakona in tako ogroziti svoj položaj v službi, ki jo sicer vestno opravlja. Po pomoč se zateče k zaprtem Luceru, s katerim nameravata izslediti nevarnega Diabla.
DOLŽINA: 107 minut
NEDELJA, 7. SEPTEMBER ob 15. in 20.30 uri
ameriška uspešnica - akcijska komedija
CHARLYEVI ANGELČKI 2
KRATKA OZNAKA: Angelčki se pripravljajo, da bodo udarili brez opozorila, ko na tajni misiji iščejo
julij 2003
Kino
pogrešana srebrna obroča.To nista čisto navadna obroča. V njima je vgravirana informacija, ki razkriva identitete vsake osebe v Zveznem programu za varovanje prič.
Ko začno priče umirati, lahko samo Angelčki, stro-kovanjakinje za krinko, vohunjenje in borilne veščine, odkrijejo storilca, skrivnostnega padlega Angelčka (Demi Moore). Ob pomoči kolega Jimmvja Boslevja (Bernie Mac) se pustolovščina Angelčkov začne v oddaljeni mongolski postojanki in končna šele potem, ko seje Dylan (Barrymore) prisiljena soočiti s temačno skrivnostjo iz svoje preteklosti - skrivnostjo, ki lahko ogrozi življenji njenih najboljših prijateljic. DOLŽINA: 160 minut
PETEK, 12. SEPTEMBER ob 16. uri
ameriški otroški igrani film
JANKO IN METKA
KRATKA OZNAKA: Pred vami je znana brezčasna zgodba, povedana na sodoben način. Zgodba o tem, kaj se zgodi, če se izgubite v Čarobnem gozdu in če pri tem zagrizete v napačno hiško. Ko je moral oče s trebuhom za kruhom, zlobna mačeha Janka in Metko odpelje v Čarobni gozd upajoč, da se bosta izgubila in se nikoli več vrnila. Iznajdljiva otroka poiščeta pomoč pri Zaspanč-ku, ki ju popelje skozi nepozabno pustolovščino. Srečata se s številnimi nevarnostmi in spoznata prebivalce Čarobnega gozda: čarobno vilo, trola, bavbava, krokarja in hudobno čarovnico, ki obožuje otroke - na svojem krožniku. DOL2lNA:103 minute
PETEK, 12. SEPTEMBER ob 20.30 uri
ameriški znanstveno fantastični film
HULK
KRATKA OZNAKA: Film v stilu TOMB RIDER ali pa DAREDEVIL. Narejen po stripu o dečku na katerem je oče znanstvenik delal poizkuse s hormoni. Sin se spremeni, ko odraste, v zelenega orjaka. Orjaka želi imeti ameriška vojska in ga uporabiti proti terorističnim napadalcem, vendar HULKjim ni najbolj podložen in zadeva se obrne drugače kot je načrtovala vojska. DOL.2lNA:103 minute
NEDELJA, 14. SEPTEMBER ob 15.in 20.30 uri
ameriški akcijski znanst.fant. film TERMINATOR 3
KRATKA OZNAKA: Osem let nazaj so stroji, ki so vladali svetu, poslali najzmogljivejšega Termina-torja, da bi eliminiral mladega Johna Connorja. Spodletelo jim je. V letu 2003 bodo stroji poizkusili ponovno. DOL2lNA:120 MINUT
PETEK, 19. SEPTEMBER ob 20.30 uri
ameriška najstniška komedija
LIZ BO POPSTAR
KRATKA OZNAKA: Disnevev film o Lizzie McGui-re pripoveduje prigode prikupne Lizzie McGuire in njenih prijateljev Gorda, Kate in Ethana, ki se odločijo med šolskim izletom v Italijo uživati la dolce vita. Ko prispejo tja, Lizzie zamenjajo za Isa-bello (ki je polovica italijanskega dueta), Lizzie pa se tudi zagleda v Paola (privlačnega italijanskega pop zvezdnika in Isabellinega nekdanjega fanta). Ko za to izvejo Lizziejini mama, oče in nadležni brat Matt, se takoj odpravijo v državo pregreh. Medtem se Lizzie iz nerodne najstnice spremeni v čudovito pop zvezdnico, Gordo si skuša priti na jasno, kaj dejansko čuti do nje, vrtinec presenetljivih dogodkov pa Lizzie prisili, da odkrije pravi pomen prijateljstva. Je Italija pripravljena na Lizzie McGuire? DOL2INA: 93 minut
NEDELJA, 21. SEPTEMBER ob 15. URI in 20.30 uri
ameriška srhljivka - akcijski triler IDENTITETA
KRATKA OZNAKA: Prvi kraj dogajanja: skupina ljudi se v deževni noči vsak zaradi svoje težave na cesti znajde v odročnem motelu. Ustrezno raznoliki so; tu je drugorazredna igralka, ki se pripelje z limuzino, njen šoferje John Cusack, policist (Ray Liotta) se tu ustavi s kaznjencem, pravkar poročeni parček, povprečna družina, prostitutka ... Namestijo se vsak v svojo sobo, nevihta ne pojenja, noči nič ne razsvetli in vse skupaj je kot nalašč, da nekdo pride na svoj račun. Začnejo se umori in naključna druščina je prisiljena v to, da začne sklepati nenačelna zavezništva, vse s ciljem, da preživijo in da najdejo morilca.
Drugi kraj dogajanja: konzilij zdravnikov in odvetnikov razpravlja o tem, ali je bil pacient, ki je zagrešil nekaj umorov, ob tem prišteven ali ne in ali je za te zločine lahko obsojen. Pri tem eden od psihiatrov zagovarja tezo, da je pacient mul-tipla osebnost, da je umore zagrešila zgolj ena od oseb v njem, ki pa je sedaj ni več, in da se pacienta zato ne sme obtožiti, saj je le-ta zdaj
že ozdravljen.
Ali se bosta ti zgodbi povezali, in če se bosta, na kakšen način, je ključna intriga tega filma, ki se z enim robom zaganja med klasične slasher filme oziroma grozljivke brez globlje poante, z drugim pa že visi v risu filmov s tako imenovano veliko skrivnostjo, torej filmov, kot so bili v zadnjem času npr. Vsiljivci, Vanilla Sky, Memento in podobni. Identiteta je prijetno presenečenje, ki vas v tem poletnem času gotovo ne bo pustila neprizadete. DOL2INA: 93 minut
PETEK, 26. SEPTEMBER ob 20.30 uri
ameriška erotična komedija
PRAVILA SLAČENJA
KRATKA OZNAKA: Zgodba se odvija na majhni, bogataški in univerzi svobodnih umetnosti v Novi Angliji, ki jo med drugimi obiskuje tudi Sean, mlajši brat Patricka Batemana, ki smo ga spoznali v Ameriškem psihu. Sean in njegovi sošolci prav tekmujejo v moralni pohabljenosti in v okviru univerze nenehno prirejajo prestižne zabave. V tej zgodbi strasti in kazni se trije študenti zapletejo v nenavaden romantični trikotnik. Vsak od njih potrebuje ostala dva, da bi lahko uresničil utvaro, ki si jo je ustvaril o njiju. Njihov dekadenten življenjski nazor in številne kokainske zabave jih kot vrtinec povlečejo v prostor, kjer lahko postavijo svoja pravila slačenja. DOL2INA: 110 MINUT
NEDELJA, 28. SEPTEMBER ob 15.in 20.30 uri
ameriška romantična komedija
STEVARDESE LETIJO V NEBO
KRATKA OZNAKA: STEVARDESE LETIJO V NEBO je komedija s kančkom romantike. Pripoveduje o Donni Jensen (Gwyneth Paltrovv), idealistični mladi ženski iz zaspanega puščavskega mesteca, ki sanja o poklicu stevardese v prvem razredu in razkošnem življenju. Pot do uspeha je redkokdaj posuta z rožicami in Donna se mora na začetku spoprijeti z obilico težav. Se bo Donna vdala in odpovedala sanjam o boljšem življenju ali se bo pogumno podala nepredvidljivi usodi nasproti?
V Stevardesah letijo v nebo igrajo poleg Gwyneth Paltrow (Veličastni Tenenbaumi, Ljubezen je slepa, Sedem, Zaljubljeni Shakespeare, Nadarjeni gospod Ripley, Helenini ljubezni) še Christina Ap-plegate (To sladko bitje, Velik zadetek, Sedem let pozneje, Družina za umret), Mark Ruffalo (Glasniki vetra, Riba v kopalnici), Candice Bergen (Mela-nie se poroči, Lepotica pod krinko), Kelly Preston (Jack Frost, Za ljubezen do igre, Beg za življenje), Joshua Malina (Zahodno krilo, Ameriški predsednik, Na ognjeni črti, Zadnji dobri možje), Rob Lo-we (Zahodno krilo, Austin Powers v Zlatotiču, Austin Powers: Vohun, ki meje nategnil, Pobeg, Polnočni morilec, Smrtna tišina, Umor prve stopnje, Norih šest, Bližina) in Mike Myers (Wayneov svet, Wayneov svet 2, Austin Powers, Austin Po-wers: Vohun, ki me je nategnil, Austin Powers v Zlatotiču, Shrek).
Film je režiral Bruno Barreto (Bossa Nova, Štirje dnevi v septembru, Dona Flor in njena moža, Fau-stina zgodba), scenarij je napisal Eric Wald, producenti so bili Brad Grey, Matthew Baer, Bobby Cohen, izvršni producenti pa Amy Slotnick, Rob-bie Brenner, Alan C. Blomquist. DOL2INA: 87 minut
Šport
NOGOMET
Doseženi rezultati občinske lige v malem nogometu in lestvica po spomladanskem delu:
VII.krog
PAR		REZULTAT	
Sddobrepoue	-   sd kompolje	2	0
sd struge	- snežak	0 1	
cesta	-   sd zagorica	5	0
smd turjak 1	-   sd ponikve	4	9
KOMENTAR:
Prvi del prvenstva je zaključen.Lestvica je odraz prikazanega na terenu.Morda je še najneugodnejše presenečenje ekipa ŠMD Turjak I, ki je lani zasedla drugo mesto, letos pa je šele na šestem mestu. ŠD Ponikve se ponašajo z izkušenostjo in zasluženo vodijo na lestvici.Morda bi pričakovali več od ekipe Snežak, ki že več let igra v podobni sestavi in so si tudi že pridobili veliko izkušenj.Verjetno imajo težave z mladostniško razigranostjo, pa bo tudi to minilo. Ostale ekipe so zasedle nekje pričakovano mesto.Pomembno je, da opažamo vedno več mladih v ekipah, kar pa je tudi cilj te lige.
Več informacij dobite: WWW.KAPODOL.COM
mesto	ekipa	štev.		ne0dl.	poraz	točke	dani	prejeti	gol
		tekem	zmage				goli	goli	razlika
1	SD ponikve	7	6	1	0	19	35 :	10	25
2	SNE2AK	7	5	1	1	16	31	9	22
3	Sddobrepoue	7	5	0	2	15	19	19	0
4	SD zagorica	7	4	0	3	12	29	26	3
5	cesta	7	2	1	4	7	21	19	2
6	SMD-turjak 1	7	2	1	4	7	15	30	-15
7	SD struge	7	1	0	6	3	11	27	-16
8	ŠD kompolje	7	1	0	6	3	16	37	-2T
NOGOMETNI TURNIR ZA POKAL "PEKARNE BLATNIK"
Turnirje pripravilo ŠD Dobrepolje dne 6.7.2003. Prijavilo se je presenetljivo malo ekip, tri domače in tri tuje. Vseeno je bil dan poln odličnega nogometa. Pred finalnim delom so športno popoldne popestrili še veterani Dobrepolja, ki so se spopadli z mladimi nogometašicami NK Livarja iz Ivančne Gorice. Veterani so se zbrali ponovno po več kot dvajsetih letih in se zaobljubili, da se vsaj enkrat v letu srečajo na podobni prireditvi. Rezultat je bil v drugem planu, ta pa je bil 5:5.
REZULTATI TURNIRJA:
1.MESTO - NARA, 2.MESTO - ŠD DOBREPOLJE, 3.MESTO - ABLAKI, 4.MESTO - SNEŽAK, 5.MESTO - ŠD KOMPOLJE
Najboljšega strelca je bilo potrebno žrebati, več sreče pa je imel Kokalj iz ekipe Nara.Za najboljšega vratarja je bil proglašen Grm Boštjan iz ekipe ŠD Dobrepolje.
Pripravil: Alojz Kuplenk
MLMN občine Ribnica sezona 2003
Končan pomladanski del tekmovanja v Medobčinski ligi v malem nogometu občine Ribnica.
Končal se je pomladanski del tekmovanja v MLMN. Prvo mesto zaseda ŠD Ponikve, ki je prvo tekmo izgubilo ravno v zadnjem krogu, drugo in tretje mesto pa letošnja povratnika v tekmovanju.
Letos se je izkazalo, da v ligi ni več "lahkih moštev", saj se je za vsako zmago potrebno še kako potruditi. To pa je v zadnjih letih zelo dvignilo nivo tekmovanja in kakovost moštev. Vse več je tudi mladih igralcev, ki so zelo vešči nogometne žoge in vidno napredujejo.
V drugem delu tekmovanja, ki se bo pričelo zadnji vikend v avgustu, se tako obeta razburljiv boj, predvsem za mesta, ki prinašajo nagrade.
LESTVICA po prvem delu:
NAJBOLJŠI STRELEC (zadetki):
31 : Mihelič M. (MI(CO Extreme)
29 : Pirman (ŠMD Turjak I.)
28 : Čampa M. (KMN Sodražica)
26 : Klarič R. (Laški pesjani)
17 : Mihelič D. (KMN Kot), Strah Mat. (ŠD Ponikve)...
NAJBOLJ ŠPORTNO MOŠTVO (kazenske točke):
Mesto	Moštvo	T	Z	R		Bi		
1.	SD PONIKVE	14	13	0	1	59:20	39	+ 39
2.	MI&CO EXTREME	14	10	1	3	60:29	31	+ 31
3.	SMD TURJAK 1.	14	8	3	3	65:41	27	+ 24
4.	KMN SODRAŽICA	14	8	2	4	72:32	26	+ 40
5.	GRAFIT	14	7	2	5	45:32	23	+ 13
6.	KMN KOT	14	7	1	6	50:41	22	+ 9
7.	A'D' B? BAR	14	6	3	5	43:37	21	+ 6
8.	LAŠKI PESJANI	14	5	3	6	63:46	18	+ 17
9.	KMN V. POLJANE	14	4	4	6	38:57	16	-19
10.	KMNTORNADO	14	4	1	9	53:61	13	-8
11.	KMN DIVJI JEZDECI	14	2	0	12	37:74	6	-37
12.	SD MOSTIKEL	14	0	0	14	27:142	0	- 115
6 7 8 9 10
ŠD Ponikve 13 : KMN Kot
Grafit 14 : KMN Velike Poljane, MI&CO Extreme
KMN D. jezdeci    17: Laški pesjani, ŠD Moštikel ŠMD Turjak I.      20 : KMN Tornado : A'D'B? 34 : KMN Sodražica
Peter KOČEVAR Vodja tekmovanja MLMN
julij 2003
Šport
Mesec športa
V Kompoljah je bil mesec junij mesec športa. V dneh pred otvoritvijo igrišča se je v treh tednih zvrstilo kar pet športnih
prireditev.
Prve tri uvrščene ekipe košarkarskega turnirja TURNIR TROJK V KOŠARKI
Pričelo se je v nedeljo, 08.06.2003, s turnirjem trojk v košarki, na katerem se je zbralo 10 ekip. Najboljšo igro na turnirju je prikazala ekipa ŠD Kompolje, ki je tudi osvojila ta turnir.
Vrstni red po koncu tekmovanja je bil naslednji: zmagala je ekipa ŠD Kompolje, drugi so bili Antitalenti in tretji ekipa Skuba
Košarkarji pa so se pomirili tudi v metanju trojk, kjer seje najbolj izkazal igralec ŠD Kompolj Mesojedec Tadej.
KOLESARJENJE
Prav tako v nedeljo, 08.06.2003, so se na pot odpravili tudi kolesarji, in sicer je bila kolesarka preizkušnja bolj kolesarsko ljubiteljske narave, saj so se kolesarji vozili v strnjeni vrsti za spremljevalnim vozilom. Kolesarje je pot vodila po Dobrepoljski dolini, skozi Rašico, potem pa so pot nadaljevali do Roba, kjer so kolesarji obrnili in se počasi vračali proti cilju v Kompoljah, kjer jih je v prijetnem vzdušju
Udeleženci kolesarskega maratona
pričakal topel obrok in žrebanje praktičnih nagrad.
NAMIZNI TENIS
V nedeljo, 08.06.2003, so se pomerili tudi namiznoteniški igralci, in sicer v treh kategorijah: člani, veterani in dvojice
Vrstni red člani:
1. Tone Kralj
2. Domen Prijatelj
3. Gregor Prijatelj
Vrstni red veterani:
1. Marjan Prijatelj
2. Jože Prijatelj
3. Tone Meglen
V dvojicah pa sta bila zmagovalca Domen Prijatelj in Tone Kralj MALI NOGOMET - MLADI
V soboto 21.06.2003 so se zbrali najboljši mladi igralci malega nogometa. Pomerili so se v treh starostnih skupinah:
Do 4. razreda
Do 6. razreda
Do 8. razreda
V kategoriji do 4. razreda so se med seboj pomerile ekipe: ŠD Kompolje, Sodražica in Velike Lašče.
Najboljše so se odrezali nogometaši Velikih Lašč, drugi so bili nogometaši ŠD Kompolje tretje mesto pa so osvojili nogometaši Sodražice.
V kategoriji do 6. razreda so se pomerile ekipe ŠD Kompolje, Velike Lašče, Sodražica I. in Sodražica II.
Slavili so nogometaši Sodražice II., takoj za njimi so se uvrstili nogometaši ŠD Kompolje, v tekmi za tretje mesto pa so nogometaši Sodražice I. premagali nogometaše Velikih Lašč.
V skupini do 8. razreda so se za zmago potegovale naslednje ekipe: ŠD Kompolje, ŠD Struge, Videm, KMN Kot, ŠD Ponikve in ekipa Zdenske vasi.
V tekmi za tretje mesto je ekipa iz Ponikev premagala ekipo Vidma.
Po težkem in razburljivem boju v velikem finalu sta se med seboj pomerili ekipi ŠD Kompolje in KMN Kot, kjer je ekipa iz Kota vodila večino tekme, v končnici pa je ekipa ŠD Kompolje z dvema zaporednim goloma v zadnjih treh minutah odločila tekmo v svojo korist.
MALI NOGOMET
V nedeljo 15.06.2003 pa je sledil turnir v malem nogometu, katerega nagradni sklad je bil 150.000 SIT. V boj za denarne nagrade in pokale se je podalo 9 ekip, in sicer po tri ekipe v treh skupinah.
V skupini A so se pomerile ekipe: Zagorica, Mladost Astlak in V&P Inštalacije.
^skupini B so se pomerile ekipe: Mico Extreme, Nara in KMN Vič
KNJIŽNICA GROSUPLJE
Sport; razpisi
julij 2003
- Kud bar.
V skupini C pa so se pomerile ekipe: Snežak, Picerija Plac Vipava in Okrepčevalnica Zora.
V nadaljevanje so se uvrstile ekipe: Mladost Astlak, V&P Inštalacije, Mico Extreme, Nara, Snežak in Okrepčevalnica Zora.
Mico Extreme je po kazenskih strelih izločil ekipo Mladost Astlak, Nara je izločila ekipo Snezaka, V&P Inštalacije pa je prav tako po kazenskih strelih izločila ekipo Okrepčevalnica Zora.
V velikem finalu so se med seboj pomerile ekipe: V&P Inštalacije, Nara in Mico Extreme. Najboljše so se odrezali igralci ekipe V&P Inštalacije, drugi so bili igralci ekipe Nara in tretji igralci ekipe Mico Extreme.
VETERANSKA TEKMA
V nedeljo, 22. 6. 2003 pa je bila prijateljska nogometna tekma med veterani oz. ustanovnimi člani ŠD Kompolje. Čeprav je bila tekma prijateljska, se je pokazalo, da so veterani še vedno polni energije in moči ter so se borili kot pred 25-imi leti. Po tekmi pa je sledilo prijateljsko druženje.
Mesec športa seje zaključil v torek, 24.06.2003, s slovesno otvoritvijo igrišča in občinsko predstavo ob dnevu državnosti, sledila pa je velika veselica z Natalijo Verboten.
Na koncu bi se lepo zahvalili vsem članom športnega društva Kompolje in vsem ostalim vaščanom, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi veselice, prav tako bi se lepo zahvalili vsem sponzorjem še posebej pa Muc Trade, Avtoprevozništvo Novak Jože ter Okrepčevalnici Zora.
Za ŠD Kompolje Bojan Adamič
Veterani oz. ustanovitelji SD Kompolje
Nekaj izpisov objavljenih javnih razpisov, namenjenih razvoju malih in srednjih podjetij
Javni razpis za dodeljevanje sredstev za spodbujanje naložb v sisteme daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v obdobju 2003 - 2005 (projekt GEF)
Razpisnik: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo in Agencija RS za učinkovito rabo energije, Dimičeva 12, 1000 Ljubljana, kjer je na razpolago tudi razpisna dokumentacija. Uradni list RS, št. 53-54/2003, 6.6.2003/str. 3123-3126.
Agencija dodeljuje sredstva za spodbujanje naložb v sisteme daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Sredstva bodo dodeljena v obliki kapitalskih vložkov Republike Slovenije ter nepovratnih sredstev. Finančne spodbude so predvsem namenjene za investicije v nove toplovodne sisteme daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Do spodbud so upravičeni tudi investitorji, ki poleg širitve obstoječega toplovodnega omrežja, gradijo novo kotlovnico s kotli na lesno biomaso. Sredstva v višini 2,5 mio USD v tolarski protivrednosti za pridobitev kapitalskih vložkov v gospodarskih družbah ter 2,5 mio USD v tolarski protivrednosti v obliki nepovratnih sredstev. Razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do 28. 2. 2005. Prvo odpiranje bo v petek, 4. julija 2003. Naslednja odpiranja bodo izvedena vsaki drugi petek v naslednjih mesecih, do porabe sredstev. Obravnavane bodo vloge, ki bodo prispele na Agencijo v času od 6. 6. 2003 do zaključka razpisa. Kontaktni naslov mag. Damir Staničič, Tel: 01/300 69 82 in Lojze Subic, Tel: 01/300 69 81, vsakdan med 9. in 11. uro. Razpisna dokumentacija tudi: po elektronski pošti: damir.stanicic@gov.si ali lojze.subic@gov.si in na spletnih straneh: www.gov.si/mop in www.gov.si/aure.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uradni list RS, št. 65 Javni razpis za dodelitev podpore za izvedeno napravo nasadov jagod. Rok za oddajo vlog je 30. 10. 2003
Predmet razpisa je podpora, ki se bo dodeljevala za napravo nasadov jagod in sicer za nasade, posajene v letu 2003. Predvidena višina podpore za napravo nasada jagod je 450.000 SIT na hektar neto površine nasada jagod. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano lahko v primeru, če bi po končani obravnavi vlog izračunana skupna višina sredstev za izplačilo podpore presegala razpoložljiva sredstva, predvidena za ta namen, višino podpore na hektar sorazmerno uskladi.
Upravičenci do podpore po tem razpisu so fizične in pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in imajo stalno prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji in izpolnjujejo pogoje, določene v tem razpisu. Sredstva iz naslova podpore za napravo nasadov jagod, v skladu s točko 1.1, tega razpisa, bo Mi-
nistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano razdelilo med upravičence do skupne višine 18.000.000 SIT na podlagi odločb.
Javni razpis za dodelitev podpore za napravo nasadov špargljev, Rok za oddajo vlog je 1. 10. 2003.
Predmet razpisa je podpora, ki se bo dodeljevala za napravo nasadov špargljev in sicer za nasade, posajene v letu 2003. Predvidena višina podpore za napravo nasada špargljev je določena glede na povprečne stroške naprave nasada in znaša 700.000 SIT na hektar neto površine nasada špargljev.
Sredstva iz naslova podpore za napravo nasadov špargljev, v skladu s točko 1.1. tega razpisa, bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano razdelilo med upravičence do skupne višine 2.000.000 SIT na podlagi odločb.
Javni razpis za dodelitev podpore za izvedeno obnovo sadovnjakov in oljčnikov, Rok za oddajo vlog je 1. 10. 2003.
Predmet razpisa je podpora, ki se bo dodeljevala za obnovo sadovnjakov in oljčnikov. Sredstva se bodo dodeljevala za postavitev sadovnjaka oziroma oljčnika na površino, kjer ga do sedaj ni bilo ali na površino, kjer je bil izkrčen sadovnjak oziroma oljčnik amortiziran, in sicer za nasade, v katerih so bile posajene sadike v sadilni sezoni jesen 2002 / pomlad 2003.
Upravičenci do podpore po tem razpisu so fizične in pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in imajo stalno prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji in izpolnjujejo pogoje, določene v tem razpisu.
Sredstva iz naslova podpore za obnovo sadovnjakov in oljčnikov, v skladu s točko 1.1. tega razpisa, bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano razdelilo med upravičence do skupne višine 230.000.000 SIT na podlagi odločb.
Prijavni obrazci so na voljo pri območnih enotah kmetijsko svetovalne službe in na internetni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: http: //www.gov.si/mkgp/slo/index__v.htm
Dodatne informacije: Vse informacije o razpisu lahko dobite pri naslednjih svetovalcih, ki pripravijo tudi del dokumentacije za razpis:
Ana Ogorelec, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana, Oddelek za kmetijsko svetovanje Kočevje, Cesta na stadion 5, Kočevje, Tel: 01/895-38-76.
Irena Sile, Enota za kmetijsko svetovanje Ribnica, Seškova 15, 1310 Ribnica, Tel: 01/836-19-27 in drugi ...
Julij 2003
Zahvale; oglasi
27
ZAHVALA
Ob dolgoletni bolezni in nenadni izgubi ljubljenega očeta
JANEZA HROVATA
se iskreno zahvaljujem sosedom, ki ste nam kar pet let pomagali pri njegovi bolezni in nemoči. Vedno smo se lahko zanesli nanje, zato gre prva zahvala ravno njim.
Hvala dr. Mariču, sestri Ljubi in patronažnima sestrama, ki sta pomagali in mu lajšali bolečine. Oče je bil vedno vesel obiska gospoda župnika, zato zahvala tudi njemu. Ob smrti pa bi se zahvalil gospodu kaplanu za lep poslovilni obred. Lepa hvala moškemu pevskemu zboru pod vodstvom gospoda Šinkovca, upokojenskemu društvu, pogrebcem ter Franciju in Mariji
Strah za vso organizacijo pogreba. Zahvala tudi vam, ki ste ga kropili, darovali sveče, maše in ga nazadnje spremili k večnemu počitku. Hvala vsem. Sin janež
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše zlate mame
ANTONIJE OBLAK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in sosedom, ki ste se od nje v tako velikem številu poslovili in jo pospremili na njeni zadnji poti, kakor tudi za izrečena sožalja in darovane sveče. Hvala dr. Mariču ter patronažni službi za nesebično pomoč. Lepa hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se moškemu pevskemu zboru za zapete pesmi, Strahovima z Vidma za pogrebne usluge, kakor tudi vsem drugim, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, posebej Sonji, Katarini in Joži.
Hvala vsem vaščanom, ki ste zanjo molili v vaški cerkvi za odrešitev njene duše. Žalujoči: hčerka Mirjana z družino in vsi njeni
SARA LEE NEPREMIČNINE
SAŠA KRŽIN s.p.
Ra&lca 39,1315 Velike Lašče Imetnica licence Nepremičninske zbornice
NUDIM POSREDOVANJE PRI PROMETU Z NEPREMIČNINAMI
Naprodaj:
- Dve zazidljivi parceli, 1025 in 1065 m2, v kraju Mali Ločnik, ob asfaltni poti, voda in elektrika na oz. ob parceli, krasen razgled! Cena za eno parcelo 6,5 mio 5IT.
- Zazidljiva parcela na Turjaku 535 m2 z dokumenti za gradnjo. Ugodno.
- Delno zazidljiva parcela v okolici Karlcvice -1100 m2, ob asfaltni cesti, na parceli voda, elektrika in hišna številka - parcela je na mirnem kraju, ravna, sončna in obdana s travnikom, ob potočku.
- Zazidljiva parcela v Ljubljani, Vižmarje, 1265 m2 - ravna, sončna, ob asfaltni cesti, bližina železnice, cena 35.200,00 SIT/m2.
-Hiša v Zdenski vasi, 200 m2, obnovljena I. 95, z dvoriščem 163 m2 - zelo ugodno - le 13 mio SIT!
- Hiša v Ribnici, 240 m2, na parceli 2400 m2, izdelava I. 1966, cena 25 mio SIT.
Kupimo:
- manjše stanovanje v Velikih Laščah
- Več zazidljivih parcel v okolici Velikih Lašč in Turjaka,
- Starejšo opuščeno kmetijo na samem
- Hišo na mirni lokaciji, na odmaknjeni legi
POKLIČITE!
Obljubljam najnižje cene, storitev s pravno podporo in
oglaševanje v aktualnih medijih.
Tel: 041 669 927; e-naslov: krzzin<g)siol.net
POPRAVEK
V junijski številki Našega kraja je v članku "Dramska skupina Scena se je predstavila z Jaro meščanko" na strani 7 prišlo do napake. Stavek "Igralcem so kostume odstopili v šentjakobskem gledališču." se pravilno glasi: "Igralcem so za določeno plačilo kostume odstopili v Šentjakobskem gledališču." Za napako se opravičujemo.
Urednica
Zaposlimo žensko kot gospodinjsko pomočnico za nego staršev.
Informacije: MOBI: 031 473 013, 031 621 909.
Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o.
PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA
VAM NUDIMO:
- izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta
lokacijska dokumentacija po starih predpisih
- izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov
- pridobitev gradbenega dovoljenja
Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju
in po telefonu
(01) 781 -03-20 ali (01) 781 -03-28
UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE
Krajevni urad Dobrepolje
URADNE URE:
TOREK: od 8.00 do 12,00 SREDA: od 12.00 do 1630
N
aš kraj
Gasilska c. 4, Grosuplje tel.: 01/7864-068, tel/faks: 01/7864-067
TRGOVINA Z GRADBENIM IN TEHNIČNIM BLAGOM d.o.o.
FINALNA DELA V GRADBENIŠTVU
STROPOVI ^PREDELNE STENE PO SISTEMU
kmuf
©rnstrong
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35,1312 Videm-Dobrepolje Glavna urednica: Mihaela Steklasa. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov.