STUDIJSKA BIBLIOTEKA ? LJUBLJANA It. 69 v Trsta, w sredo, 21« 1928. - Leto VI. Posamezna Številka 31 wnt Letnik Lili Urcdaiitvo is tiprmTniitTo: Trst (3). ulica S. Fraacoco dA.si.i 20. T«. Utioa 11-57. Dopisi naj s* polil jajo uključno uredaUtru, otftasi, rckla-j« in denar pa npravniitvu. Rokopisi o« vračajo. Nclraakirana pisma s« a« sprejemajo. — Last, založba ta tisk Tiskarne »EdiaosU. Podurtdstiive v G o r i c i t ulica Giosufc Carducci it. 7, 1. n — Talci It 323 Glavni u odgovorni uradnik: prot Filip Puk Dva bloka v Ženevi V nedeljo smo orisali na tem mestu stališča, ki jih zavzem-ljejo posamezne vlade glede razorožitve, o kateri razpravlja od četrtka dalje pripravljalna komisija Družbe narodov za razorožitev. Razlikovali smo tri različna naziranja: na eni strani zapadne velesile ter številne izmed ostalih držav, ki stojijo na stališču, da dosedanji varnostni sistem ne nudi še dovolj -nega jamstva, da bi se moglo takoj sklepati o radikalnih odločitvah glede razorožitve. Na drug* strani pa je Nemčija, ki je bila po mirovni pogodbi razo-rožena in ki stoji na stališču, da je že prišel pravi hip, ko se more resno misliti na razorožitev Med ti dve stališči je padel ruski predlog o popolnem uničenju vseh oboroženih sil, uničenje, ki se ima takoj začeti ter popolnoma dovršiti v teku Štirih let. Po tem predlogu bi se poslali vejaki domov, nabori bi se prepovedali, generalni štabi razpustili in odpravili, vojna industrija bi se uničila, prepovedale bi se vojne priprave vseh vrst — skratka: od sedanjih armad bi ne smelo ostati nikake-ga sledu več. Čim je bil ta predlog postavljen, je postal glasen sum, da ga je sovjetska vlada postavila predvsem v svrho demonstracije proti ostalim državam, ki odklanjajo, kot rečeno, v sedanjem hipu tako radikalne ukrepe. Padla je v nekaterih listih tudi beseda sabotaža, češ da je namen Rusov ta, da s takimi tedemagoškimi predlogi® sploh onemogočijo vsak uspeh pripravljalne komisije za razorožitev, kajti obe stališči sta tako nezdružljivi, da je sporazum izključen in neuspeh konlerence že vnaprej gotov. S tem bi bila «sabotaža» uspešna in cilj dosežen. Na pondeljkovi seji pripravljalne konference je imel načelnik ruskega odposlanstva g. Litvinov dolg govor, v katerem je obrazložil stališče svoje vlade. S ponosom je poudarjal, da *je ruski predlog edini konkretni predlog glede tega vprtaša^ nja. V nasprotju s trditvami, da bi ruski1 predlog ne bil iskren, je govornik naglašal, da je pooblaščen od ruske vlade, da izjavi, da je Rusija pripravljena odpraviti vse svoje oborožene sile, ako storijo isto tudi vse druge države. Radi tega stavi komerenci naslednji dve vprašanji, o katerih naj se izjavi: 1) Je-li konferenca za razorožitev pripravljena sprejeti za podlago svojega nadaljnjega de la načelo splošne in popolne razorožitve ali ne? — 2) Je-li konferenca pripravljena organizirati prvi del razorožitve, s čimer bi se že v prvem letu zelo otežkočila vojna? — Še le ko se konferenca izjavi glede teh dveh točk, bo mogla Rusija natančneje pojasniti svoj načrt-Ob koncu se je ruski govornik obrnil na ameriško odposlanstvo s pozivom, naj se njegovemu predlogu, kajti to bo najsi-jajnejša manifestacija tudi ameriških predlogov proti vojni. S tem govorom je dal g. Litvinov ruskemu radikalnemu stališču popolnoma jasne oblike. Piazprava, ki je sledila, pa je razjasnila tudi že stališče konference napram njemu. Govorila sta še zastopnika Nemčije in Turčije. Nemški zastopnik grof Bernsdorff je ruski predlog toplo priporočal ter pozival konferenco, naj preide čim prej od teoretičnih razprav k praktičnim dejanjem, t. j. Čim prej naj se skliče mednarodna konferenca za razorožitev, ob koncu pa je dodal, da se bo moglo razpravljati o ruskem predlogu še le po drugem čitanju mednarodnega predloga, ki ga je izdelala pripravljalna konferenca in ki ga je stavil že pred enim letom Francoz Paul Boncour. Nato je izjavil še turški zunanji minister, da njegova vlada Ddobruje popolnoma ruski predlog, čigar odobritev konferenci toplo priporoča. Okoli ruskega predloga se je ustvaril tako ožjr blok, ki ga tvorijo Rusija, Nemčija in Turška. V -glavnem sta torej vidna na pripravljalni konferenci za razorožitev dva bloka, katerih stališči sta tako oddaljeni drugo od drugega, da bo sporazum skrajno težaven. In to še tem bolj, ker ta ogromna razlika ^u tehnične, temveč načelne narave. Itobllejev zrakoplov Jtolln4 Proračun ministrstva za nacionalno gospodarstvo Piičetek rajrprave ▼ pqpl—rti zbornici RIM, 20. Po otvoritvenih formalnostih in po odobritvi raznih predlogov za vzakonitev po edinih ukazov je poslanska zbornica na svoji današnji seji pričela razpravo o proračunu ministrstva za nacionalno gospodarstvo. Med prvimi Je posegel v razpravo posl. on. Rossi-Passavan-ti. Predlagal je, naj bi se posvečala kmetijskemu Šolstvu večja skrb, posebno kmetijskim srednjim šolam. Sploh je število kmetskih Šol nezadostno in naloga kmetijskih srednjih Sol je, da vzgojijo bodoče ravnatelje kmetijskih podjetij. Nato je razpravljal o gozdarstvu in priporočal vladi, naj z vso odločnostjo nadaljuje započeto delo pogozdovanja. Svoj govor je zaključil s hvalo na račun vlade, ki je izdala v poslednjem času toliko ukrepov v korist agrarnih kreditov. Poslanec on. Finzi je v svojem govoru povdarjal, da bi bilo treba poskrbeti za ohrano in nadaljnji razvoj malih posestev. Opozarjal je na negotov položaj, v katerem se nahajajo poljedelci, ki so najeli agrarna posojila. Zatem je govoril o vprašanju namakanja njiv in travnikov ter o izkoriščanju električne energije. Ob koncu je podal nekaj opazk k žitni politiki vlade, posebno v kolikor se ta tiče pečenja kruha. On. Morelli je hvalil odločno akcijo, ki jo je započela vlada proti j etiki. Ta borba je bila spo-polnjena z obveznim zavarovanjem proti j etiki. S tem vprašanjem se je poslanec podrobno bavil z raznih vidikov. On. Casertano je zaključil sejo ob 17.45. Prihodnja seja, na kateri bo poročal minister za nacionalno gospodarstvo o nacionalni gospodarski politiki vlade, bo jutri popoldne. Vprašanji kolektivnih delovnih pogodb za kolone in zemljiške najemnika RrM, 20. Vlada se v poslednjem času bavi z vprašanji kolektivnih delovnih pogodb za kolone in zemljiške najemnik* Državni podtajnik on. Bottai je dal podrejenim uradom navodila, naj pospešijo proučvanje o-oeh problemov, «1a se bo moglo čim prej pričeti z izdelanjem takozvanih del o vuili-predpisov. Ministrski svet je na svojem poslednjem zasedanju odobril dekret o ustanovitvi četrtih sekcij poedinih pokrajinskih gospodarskih svetov, ki jim bo, kakor znano, poverjeno vodstvo posredovalnih uradov za delo. V zvezi s tem se pripravlja v ministrstvu za korporacije pravilnik, ki bo v kratkem izdelan. Nakupljeno zlato za 2,900.000 dolarjev NEAPELJ, 20. Včeraj je prispel v neapeljsko pristanišče prekooceanski parnik «Roma», ki je pripeljal za 2,900.000 dolarjev zlata, katero je nakupila italijanska vlada na new-yor-škem trgu na račun zavoda «Banca dTtalia». Sinoči je bil dragoceni tovor na dveh kami* jonih prepeljan v neapeljsko podružnico zavoda. Mraz v Toskani FIRENZE, 20. Od petka dalje vlada po vsej Toskani precej hud mraz. V Val Lombrosi je zapadel sneg. Temperatura je padla na 5 stopinj pod ničlo. Motriloc matere obsojen na IS let leče MILAN, 20. Renzo Pettine, ob-dolžen, da je umoril mater in skril njeno truplo v zaboj, je bil danes obsojen na 15 let in ti dni ječe in na 600 lir globe. Spor med madžarsko vlado in opozicijo poravnan BUDIMPEŠTA, 20. Ministrski predsednik grof Bethlen je danes izjavil, da je bil poravnan spor med vlado in opozicijo, ki je pred par dnevi demonstrativno zapustila parlament. Opozicijske stranke bodo spet prisostvovale proračunski razpravi MILAN, 20. Sinoči ob 23.45 je močno ropotanje motorjev vzbudilo pozornost meščanov. V zraku se je prikazal zrakoplov «Italia», ki ga je osvetljeval močan žaromet. Zrakoplov je dalje časa krožil nad mestom in posebno nad trgom pred milanskim domom, kjer se je bilo zbralo mnogo občinstva, vrača-jočega se iz gledališč, ki je poslalo Nobilejevemu zrakoplovu prvi pozdrav lombardijske metropole. Nekaj trenutkov preAsvojim prihodom nad mesto, je «I tali a» oddal radiobrzojavko, v katetri je sporočil, da je na krovu vse v najlepšem redu ter da bo zrakoplov krenil proti Veroni in se bo proti jutru povrnil proti Milanu ter pristal na letališču v Baggiju. In res se je ob 5.50 zrakoplov že vračal proti Baggiju. 250 vo-jakov-alpincev je tam čakalo pod poveljstvom majorja Saba-tinija, da pomagajo ogromnemu zrakoplovu v hangar. «Italia» je več časa krožil nad mestom, okrog 610 pa je oddal znamenje, da bo pristal. Močan veter je precej oviral pristanek zrakoplova, a spretnosti krmilarja gen. Nobileja se ni mogel dolgo upirati. Zračna ladja se je polagoma bližala zemlji, vojaki so pograbili za vrvi in pritrdili sidra, nakar so jo skrbno spravili v hangar. Plovba je nad vse pričakovanje dobro uspela. Ladja «Citta di Milano* Je včeraj odplula proti Špitzbergom SPEZIA, 20. Danes zjutraj je bil na ladji «Citta di Milano* državni podtajnik admiral Sirian-ni, ki je nalašč zato prispel v Spezijo. Poslovil se je v krajšem govoru od posadke, kateri je želel v imenu načelnika vlade najboljšo pot. Ob 17. uri je počasi odplula iz pristanišča proti Špitzbergom, kjer bo služila kot baza ekspediciji generala Nobileja na severni tečaj. Razsodba .fcasačsteia ufifia glede taljenja sindikalnih organizacij RIM, 20. Prva kazenska sekcija kasacijskega sodišča je proglasila razsodbo, glasom katere je treba smatrati žalitev sindikalnih organizacij, ki tvorijo u-stavni del državne uredbe, kot kazensko dejanje. Ta razsodba je bila izrečena povodom rekur-za, ki ga je vložil neki Alojzij Gengarolli. Porotno sodišče v Perugiji ga je namreč obsodilo na 3 mesece zapora, ker je žalil ustavno uredbo, predvsem pa sindikate, s tem, la je nekemu svojemu znancu prigovarjal, naj se ne vpiše v sindikat. Kasacij-sko sodišče je obsodbo potrdilo z motivacijo, da so bile žalivke naperjene predvsem proti vladi radi uvedbe fašistovskih sindikatov, ki «so največja in najge-nijalnejša uredba, katero zazna-menuje moderna zgodovina v državni upravi, kajti s korpora-cijami je dosegla fašistovska revolucija v svojem petem letu svoj višek.» K tej motivaciji dodaja kasacijsko sodišče, da se lahko brez drugega uporablja pri sličnih obsodbah z ozirom na to, da je utemeljena po zakonu in zgodovini poslednjih pet let italijanskega življenja. RazsBdfta p&tatga nfluub ▼ procesu proti komunistom s Sicilije RIM, 19. Pred posebnim tribu-nalom za obrambo države se je nocoj zaključil proces proti devet in tridesetim komunistom s Sicilije, obdolženim, da so snovali zaroto proti državnim oblastem, da so hujskali k oboroženi vstaji in zagrešili še več drugih zločinov. Med obtoženimi je bil tudi bivši poslanec Lo Sardo. Tribunal je oprostil, ker niso zagrešili zločina, štiri obtožence, šest obtožencev pa radi pomanjkanja dokazov. Obsojeni pa so bili: Rossi, Napoli, d'Agostino in Chiappar vsak na 3 leta ječe; Giudice na 3 leta in 6 mesecev; Rotondo 2 leti in 6 mesecev; Lo Porto, Lega, Trabia, Pugliesi in Davi na 2 leti in 2 meseca ječe; Giarruso na eno leto, 9 mesecev in 20 dni ječe. Bosi in Allegato sta bila obeo- jena na 10 let ječe; Breso, Lo Sardo in Fiore vsak na 8 let; Al-banese, Milinanni in Bonelli na 7 let; Fardella, Fanales in Ve-tri na 6 let; Luciano na 5 let in 4 mesece; Minacapelli in Lo Presti na 4 leta in 4 mesece; Zuccarello in Montalbani na dve leti in dva meseca ječe. Poleg tega so bili vsi obsojeni na tri leta posebnega nadzorstva. RIM, 20. Pred posebnim tribu-nalom za zaščito države sta se vršili danes dve razpravi, in sicer proti težaku Raiaelu Sclavi-ju in Josipu Colombu. Prvi je bil obtožen zarote proti državni oblasti in prevratne propagande. Obsojen je bil na 2 leti ječe in dve leti posebnega nadzorstva, a le radi tega ker je širil prevratne ideje. Drugi, doma iz Fagnana Olone, je bil istotako obtožen zarote in prevratne propagande. Obsojen je bil na pet let ječe in 3 leta posebnega nadzorstva. Oprostitev RIM, 20. V novembru 1926 so nekateri mladi fašisti, ki jih je bila hudo razburila vest o zločinskem atentatu proti načelniku vlade, vdrli v stanovanje Ivana Lerde in v prostore bivše Delavske konfederacije ter so tam poškodovali in razmetali pohištvo in druge stvari. Tako pravi obtožnica. Policija pa jih je presenetila in nekatere aretirala. Prišlo je na ta način do obravnave pred tukajšnjim sodiščem. Zagovornik je dokazoval, da dejanje ne tvori zločina, ker obtoženci niso ravnali v zlobi. Sodišče je sprejelo zagovor-nikovo tezo in je obtožence o-prostilo. njegove osebne podatke; konsu-larnim uradnikom mora biti dovoljen dostop do Nemcev, ki se nahajajo v ruskih zaporih; objavljeni morajo biti razlogi, radi katerih so se izvedle po-edine aretacije. Ruska vlada pa se doslej še ni ravnala po teh določbah in je torej poleg vsega drugega kršila tudi omenjeno pogodbo. Medtem se v Berlinu pričakuje inženir Goldstein, eden izmed onih Nemcev, ki so bili aretirani v donjeških rudnikih, ki pa je bil te dni izpuščen na svobodo in ki je že na potu v domovino. Inž. Goldstein bo za-mogel dati vladi točno in podrobno poročilo o aretacijah in razlogih, radi katerih so bili Nemci prijeti in zaprti. Ibsenova proslava v Oslu porodom 100-letnice njegovega rojstva OSLO, 20. Ibsenove proslave povodom 100-letnice rojst.a velikega norveškega pisatelja, so danes dosegle vrhunec. Vse mesto je v zastavah. Na pokopališču Sv. Salvatoria, kjer leže zemeljski ostanki j^kojnika, se je ob 11. uri vršila svečana ceremonija. Na grob je bilo položenih mnogo krasnih vencev, med katerimi so bili tudi venci parlamentarnega zastopništva, vlade in zastopnikov tujih držav. Opoldne so vse norveške vojne ladje in utrdbe oddale pozdravne salve. V vseh šolah se je proslavil Ibsenov spomin s slavnostnimi predavanji. i\ r* r- Hu Razprava o rnsfcem predlogu Nemčija in Turčija podpirata Rusijo ŽENEVA, 19. Danes popoldne je pripravljalna komisija za razorožitev nadaljevala svoje delo. Bil je poleg drugih navzoč tudi zunanji minister Tevfik Rušdi beg. Glavna točka dnevnega reda je bila pač razprava o ruskem predlogu glede takojšnje splošne in popolne razorožitve. Kot prvi je posegel v razpravo ruski delegat Litvinov. Povdaril je, da takega predloga ni še nihče stavil Družbi narodov- Dotaknil se je švedskega predloga glede razorožitve, ki je bii stavljen pred tremi leti. Po tem predlogu, bi smela imeti Rusija 735.000 vojakov stalno pod orožjem. Te in druge slične podatke je omenil bržkone, da podkrepi miroljubnost Rusije, ki v tem času res nima več kot okrog 610.000 mož aktivne vojske. Nato je kritiziral metode Družbe narodov, ki je že na 38 zasedanjih sveta in zbora razpravljala o razorožitvi, ki je v ta namen imenovala 14 različnih komisij, katere so "imele v celoti 120 zasedanj, pa vendar v tem pogledu še ni dosgla prav nikakga uspe* ha. Nato je govoril o radikalnem ruskem predlogu. Dejal je, da se je izrazilo zanj 124 delavskih organizacij z mnogimi milijoni članov iz 14 držav. Za Litvinovim je govoril Še -načelnik nemške delegacije grof Bernstorff, ki je ruski predlog podpiral. K besedi se potem nihče več ni oglasil. Rusi ter Nemci in Turki, ki so se tudi postavili na njihovo stran, so pričakovali, da bo p~edtog izročen v proučitev posebni komisiji, ki bi ga seveda razmrcvarila in končno pokopala. Zgodilo pa se ni tako, marveč je bila seja enostavno zaključena in se bo, kot izgleda, razprava o tem predlogu jutri nadaljevala. Nemčija in Rusija Rastja krSila pogodbo iz L 1925. BERLIN, 20. Napetost v odno-šajih med Rusijo in Nemčijo, ki je nastala povodom aretacije več nemških državljanov v donjeških rudnikih, se še vedno ni ublažila. Nasprotno, položaj postaja vedno bolj zapleten. Rusko-nemška pogodba, ki je bila sklenjena 12. oktobra 1925, določa med drugim za nemške državljane, ki prebivajo v Rusiji naslednja jamstva: V slučaju aretacije kakega nemškega državljana morajo ruske oblasti predložiti pristojnim nemškim konsulatom v teku enega tedna v mm < Krvavi spopadi na Sedmo praškem BUKAREŠT, 20. V nedeljo so se vršile po vsem Sedmogra-škem velike demonstracije proti novemu zakonu o ureditvi razmerja med cerkvijo in državo, ki odvzema cerkvi privilegirano stališče. V vseh večjih mestih so se vršile demonstracije s pravoslavnimi duhovniki na čelu. V Marošsigetu je prišlo do spopadov med orožništvom. in demonstranti. Ko so orožniki hoteli preprečiti demonstracije, je množica pod vodstvom duhovščine navalila nanje in so morali poseči po orožju. 15 duhovnikov je bilo ranjenih, 5 izmed njih je podleglo ranam- V znak protesta je grško-katoli-Ška duhovščina sklenila ustaviti do nadaljnjega maševanje. Jugoslavenski finančniodber se bavi s finančnim zakonom BEOGRAD, 20. Plenum finančnega odbora je danes popoldne nadaljeval razpravo o finančnem zakonu. Kot glavni govornik je nastopil poslanek De-metrovič, ki je stavil več zahtev, v zmislu katerih bi se naj finančni za&on spremenil. Finančni minister dr. Marković je njegovim zahtevam ugodil. Tudi kmetijski minister Stanković je sprejel več predlogov govornika. V razpravo sta posegla tudi poslanca dr. Žerjav in Neun-dorier. Nato je finančni minister izjavil, da se gradivo za izenačenje finančne administracije ureja in da bo narodni skupščini v najkrajšem času predložen tozadevni zakonski načrt. Danes je finančni odbor zaključil razpravo o prvem poglavju finančnega zakona. Glasovanje o tem poglavju se bo vršilo na prihodnji seji. Pred počitnicami ju neslovenske narodne skupščine BEOGRAD, 20. Muslimanski poslanci so danes odpotovali iz Beograda, ker se pričenja v petek veliki muslimanski praznik bajram. Vladni krogi zatrjujejo, da bo narodna skupščina takoj po sprejetju celotnega državnega proračuna za poslovno leto 1928-29 odšla na velikonočne počitnice, ki bodo trajale najmanj do 20. aprila. Bcjl v Nikaragul MANIAGNA, 20. Prista&i generala S and i na so danes v bližini Neuve Segone streljali proti a-merlSkimu letalom, ranili ene^a ameriškega kapetana in močno poškodovali eno letalo. DNEVNE VESTI Vpralanje trgoma lEgslia Kot Smo že poročali, vsebuje načrt novega trgovinskega zakonika tudi važne določbe o trgovskem registru. Ta register bo po novih določbah, če obveljajo, poverjen pokrajinskim gospodarskim svetom, ki so, kot znano, nasledniki prejšnjih trgovinskih zborhic in so prevzeli vse njihove posle. O tem predmetu traja že več časa javna razprava po listih. Medtem ko se vsi strinjajo glede trgovskega registra samega, so mnenja zelo različna glede vprašanja, kdo naj te registre vodi. Mnogi izražajo mnenje, da bi se morala ta naloga poveriti sodišču, kajti za vodstvo trgovskega registra da so potrebna svojstva, ki so lastna le sodiščem. Na drugi strani pa nagla-šajo pristaši pokrajinskih gospodarskih svetov dejstvo, da so imele že prejšnje trgovinske zbornice nekatera področja, glede katerih bi se prav tako lahko trdilo, da bi po svoji naravi morale spadati v kompe-tenco sodišč. Tako so sestavljale v Italiji trgovinske zbornice sezname kuratorjev za falimen-te, čuvale so trgovske običaje, sestavljale seznam pooblaščenih posredovalcev itd. Poleg tega — se naglaša — sodišče se po tozadevnih določbah novega trgovinskega zakonika nikakor ne prezira, kajti vodstvo trgovskega registra, ki se poverja pokrajinskim gospodarskim svetom, se stavi obenem pod direktno nadzorstvo enega sodnika, ki ga vsako leto postavi predsednik tribunala. Dalje bo določal novi trgovinski zakon, da bo imel vsak trgovec pravico se pritožiti na tega sodnika in potem na tribunal v slučaju, da se mu zgodi krivica. Končno se navaja v prilog pokrajinskim trgovinskim svetom tudi to, da so vršile trgovinske zbornice vedno take posle, ki so s trgovinskim registrom v najtesnejši zvezi; izdajale so spričevala o izvoru blaga, držale seznam firem itd. Če se jim poveri tudi vodstvo trgovskega regi- stra — se zaključuje — se s teim 1>j izdfuži, kar tvori po V'oji naravi eno samo enoto, medtem ko bi bila ta enota raztrgana in vse poslovanje komplicirano in otežkočeno, če se registri poverijo sodiščem, a če ostanejo na drugi strani vsi posli prejšnjih trgovinskih zbornic v rokah njihovih naslednikov — pokrajinskih gospodarskih svetov. Iz mernega doma Včeraj popoldne je bil na prefekturi zaprisežen drugi ricepotcšlat tržaške občine dr. Fer.ncrio Grego. Prisego je sprejel prefekt kom. Bruno Forn-aciari. Sinoči je odpotoval v Rim vicepoteštat Cuzzi, da podpiše posojilo v znesku 5 milili jonov lir, ki pa najme občinska plinarna. Posojilo se porabi za raz--■širitev mreže električnih napeljav v Trstu tako da bodo imeli električno razsvetljavo, ko bodo dela končana, tudi kraji v okolici ter oni predeli v bližini središča mesta, kjer ni še bila napeljana. CENE NA DEBELO V ZADNJEM TEDNU Po podatkih pokrajinskega gospodarskega sveta v Milanu je bil tedenski indeks cen na debelo v drugem tednu meseca marca, ki se je zaključil v soboto, 4S9.31, t. j. za 0.85 višji nego v prejšnjem tednu, ko je znašal 488.4(>. Neznatne spremembe so so zaznamovale pri raznih vrstah blaga medtem ko so indtustrijski predmeti znastno padli, namreč od 55f!.94 na 549.81. Ta padec se pripisuje zmanjšamju povpraševanja. Med drugimi vrstami iblaga so po ras tla Živila od 580.76 na 585.39 in tkanine od 450.13 na 455.15. Padli so na drugi strani kemični izdelki od 447.88 na 44« 95. rudnine in kovine od 423.58 na 422.67. Stavbni material in les sta nepremenjena na točki 522.22. IZ UREDNIŠTVA Iz več krajev prejemamo pogo-stoma anonimne dopise, ki se nanašajo na najrazličnejše predmeta Cesto bi se dali objaviti, toda, ker so brez podpisa, romajo v koš. Da ne bo v bodoče nesporazumljenj v teim pogledu, prosimo vse dopisnike naj se na svojih dopisih podpišejo. Pri tem pa ne zadostujejo spločne označbe kot oMladina», «Vaš6an», »Opazovalec* in podobno. Uredništvo mora vedeti, kdo mu piše, in zalo je potrebno, da se a ■CDINOSTi ▼ Trstu, dna 21. marca 1923. dopisnik podpiže s polnim imenom In naslovom. To je potrebno tudi fradfi tega, da se more uredništvo v gotovih shičajih obrniti na dopisnika potom piema radi kakih pojavil ali v svrho odgovora. Seveda velja vedno, da se držijo imena dopisnikov strogo tajno. Pod dopisom se objavijo le tedaj, $e to dopisnik Izrecno zahteva. Sojstra, smrti ln poroka v Trsta dne 18. marca 1928 Rojeni: 13; mrtvi: 4; poroke: 12; Dne 19. marca 1928 Roje«!: 17; mrtvi: 16; poroke: 5. Iz tržaškega življenja Tramvaj proti vozička Včeraj zjutraj okoli 8. ure je 48-letrii Marijan Cap oral. lastnik majhne prodajalne zelenjave v u-lici Broletto št. 183, peljal ekozi predor Montuzza ročni voziček, naUrvorjen s sadjem in »zelenjavo. Ko je pri vozil iz predora, je za pazil, da se irai bliža tramvaj proge it. 2. ki je vozil proti Skednju. Caporal se je skušal umakniti z vozičkom s tira. toda nesreča je hotela, da je kolo vorciička obtičalo v zarezi tračnice. Zavirač, ki je vodil tramvaj, je sicer takoj stisnil zavore, a kljuh temu je tramvaj zadel s precejšnjo silo ob votei-?ek. Radi simka je oje vozička u-darik) s tako silo Caporala v prsa, da je siromak telebnil na t!a in obležal skoro nezavesten. Zdravnik rešilne postaje, ki je bil telefonič-no poklican na lice mesia, je u-gotovil, da je Caporal za-dobil hude poškodbe, po prsih — zlomil si je dve rebri — in si pretresel možgane. Ponesrečenec je iril prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti najmanj kake 3 ledne. Neprifefna kopeL Ko Je 43-letni te£ak Jakob Sla-vieh, stanujoč v ljudskem prenočišču v ulici G. Gozzi Št. 5, predpreteklo noč okoli 1. ure sel mimo kanala, se je iz iieiziia^iecra vizroka — morda je bilo temu vzrok vino — preveč približal bregu, tako da mu je zdajci zmanjkalo tal pod nogami in štrbunknil v mrzlo vodo. Ker ga je obleka o-virala pri plavanju, je možu prav slaba predla. K sreči so njegovi klici na pomoč vzbudili pozornost nekega mladeniča, ki je pohitel telefonirat rešilni postaji. Kmalu potem so dosfpeli na lice mesta zdravnik in dva postrežm-ka, katerim se je posreCilo potegniti Slavicha, ki se je bil medtem oklenil nekega kamna, strlečega iz zida, na kopno. Bil je že s&rani Čis, kajti mož. je radi mrzle kopeli in ker se je pošteno napil vode, že onemogel. Po prvi pomoči je bil revež prepeljan v mestno bolnišnico. Opomogel si bo v par dneh, če si ni nakopal kakega nevarnega prehlada. Dve žilvi bori« l>asi včeraj burja ni bila posebno hirda. vendar zakrivila nezgodo radi katero bo 23-letna Jo-sipina Giioui, sianujoča v ulici-Molino veaito Srt. Z3, morala več tednov Čuvati posteljo. Ko se je včeraj p. edpoklne Girottijeva vračala domov, je *adi močnega sunka burje padUi tako nesrečno, da se je hudo po/bila po prsih; najbrž si je u>ui zlomila kako rebro. Reva je doliiia jrrvo pomoč od zdravnika r*Š;lne pwiajc, nato je bila prepeljana v mestno boiniž-nico, kjer so ;o sprejeli v kirur-gičiii oddelek. — Z nekim avtomat/i lota je bil včeraj prepeljan v mestno bolnih-Dico 57-letni težak Peter liidrigo, ManujoČ v ulici Molino a vapore 3; imel je zlomljeno V., VI. in VII. rebro na desni strani prs. — Mož je povedal, da pa je na ta način zdelala burja, ki je dne 16. t. m. vrgla v ulici Are a ta. T« 17.15, je bila pos-taja mednih gasilcev po telefonu ofcve&čena, da se je na zemljišču ob želecnižki progi med Ceda-som in Miramarom vnela posušena trava. Gasilci, ki so se pod poveljstvom poročnika Uia ta! o podali na lice mesta, so imeL ecej siten posel, kajti radi burje se je bil o*renj zelo razširil; plameni so objeli suho travo in grmovje na ploskvi kakih 1000 kvadratnih metrov. Po poldru'goturnem delu so pasilci uahišili požar, ki je povzročil le ne&nattiio škodo. — Radi slabo delujočega dimnika pri peči je sinoči okoli 20. ure izbruhnil ogenj v skladiSču vojaške -bolniSnice v ulici F. Sever o. Mestni gasilci, ki so takoj pohiteli na lice mesta, so ogenj Že v kali zadu&ili. Skoda se ceaii na par sto lir. Tržaško sodišče Avtomobilska nesreča In njene sodne posledice* Včeraj je stal pred sodnim dvorom četrte sekcije pod predsedstvom ca/v. Sbisžt 37-letni Roman Calligaris, šofer tvrdke A. Gatti. Bne 1. nov. pr. I. je vozil kamjon omenjene uvrdke po ulicii deiri-»tria, ko mu je nakrat prerezala pot gruča otrok, med temi Naza-ren Para, star 6 let, ki se ni več utegmil umakniti avtomobilu in je končal pod kolesi. Z istim kamjo-nom je bil otrok potem prepeljan v težkem stanju v mestno bolnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Imel je pretresene možgane. Šofer opiše na obravnavi nesrečo. Napravil je vse, kar je bilo mogoče, da jo preprefii. a mu ni bilo mogoče. Vozil je razmeroma počasi. OtrOČe, prisotno na obravnavi, noče spregovoriti niti "besedice. Predsednik zamore le Iz njegovega pri kiiruDvanja in odkimovanja t glavico razbrati približno, kaj hoče povedati. Več prič opiše nesrečo in trdi, da Šofer ni mogel dovolj hitro ustaviti, ker mu je mali Nazoren priletel prav pod kolesa. Branil je odvetnik dr. Berton in jtodni dvor je oprostil Calllgarisa, ker ni zagrešil ni kakega -zločina. Ker se !• roperrtavljal stražnik« In ga akaial troti v morje. Pred dmevl smo poročali o obravnavi proti vorcniku Antonu Pol liju. obtoženemu groženj in nasitetva proti mestnemu stražniku Beaco-vietiu in tovaiiša poslednjega Ar-turu Michelu-zziju. Vrhu tega je obtožen zločina Žaljenja civilnih organov. Čitatelji se gcrtovo spominjajo, da je bil PoHi ustavljen od mest-neea stražnika v hipu, ko se je prav korajžno boksal z nekim Šoferjem na pomolu Bersaglieri, in da se je potem z vso silo jesen vr- gel na mestnega stražnika Beaoo-vicha, z namenom, da ga vrže t morje. Sele s pomočjo tovariša Ar-tura Micheluzzija, mestnega stražnika, je bil Polli prepeljan na komisar* jat in aretiran. Polli pravi, da se ne spominja ničesar. Bil da je popolnoma pijan. Ta zagovor je navedel tudi na zadnji obravnavi, ki je bila prenesena, ker je branitelj odvetnik Dino Berton želel Se preštudirati tozadevne listine. CC^a stražnika šzpovesta na obravnavi v smislu obtožnice in priče opišejo tudi tragikomičen prizor aretacije. Pollija brani odvetnik dr. Dino Berton. Drž&vni pravdnik je zahterval za Pollija 3 mesece in 15 dni ječe, toda sodni dvor je sprejel tezo zagovornika, ki je trdil, da je Polli ravnal v pijanosti, in je obsodil obtoženca na 2 meseca in 2 dni ječe ter na 70 lir globe. Vesti zJtariSkega Goriške mestne vesti Izključili so ]B& iz faSistorske stranke FaSistovska novinarski urad v Gorici sporoča, da je vodstvo fa-Sistovske stranke naložilo disciplinarno kazen sledečim fašistom iz Krm ina. Izključilo je iz fašistovske stranke za nedoločen čas, in sicer radi težkih disciplinarnih prestopkov in radi razdiralnega delovanja v stranki, cav. uff. Henrika Franci-sci-ja, cav. uff. Nicolaja Bernardi-utoiii-ja, nenrika De Savorgiiani-ja in Josipa De Savorgnan5-ja. Grajo pa je izrekla fašistoma Ivanu Tomadoni-ju ter Rihardu Toanad-caii-ju radi soodgovornosti pri dejanju zgoraj omenjenih fašistov iz Krmi na. Požar na svetogorstt postaji Predvečerajšhjim je zgorela v bHižini svetogongke postaje Jbaraka družbe Ruggero Santini ter ves v njej nahajajoči ^ >a+eriiai. Požar je napravil okrc0 ^5.000 lir Škode, ki ni krita z zanrarovalnino. Zdti se, da je ogenj nastal radi neprevidnosti zaposlenih delavcev, ki so si radd hudega mraza zadnjih dni zaneti K ogenj, da bi se pogreli, pa so zvečer,, pozabili pogasiti ga. Nesreča priletnega moža Zeleni krtiž je prepeljal predvčerajšnjim v gori&ko bolniSnico Antona Kumerja, starega 64 let, iz Ko*>kega. Ko je omenjeni bil namenjen čez pevmski most, se je spodtakmil in si zlomil levo nogo. Zdravniki pravijo, da bo ozdravel v 40 dneh. Levo nogo si Je zlomil. Zeleni križ je moral v zadnjih jutranjih urah včerajšnjega dne pretpeljatfi iz Gradiške v goriško občinsko bolnišnico Alojzija No-velija, starega 44 leL Padel je s kolesa ter si zlomil leivo nogo. Zaprli so ga. Orožniki so zaprli Pavla Ra»-perja iz otčine Vrhpolje pri Vipavi, ker je v poznih ponočnih urah hodil brez pravega cilja po goriflkih ulicah. GORI&KA POROTA. Nadaljevanje porotino proti Alojzija MaUna. Včeraj ves dan do pozne večerne ure se je nadaljevala porotna ob-raivnava proti Alojzij-u Molinu, obtoženemu dvakratnega nedovr-šenega umora. Govorili so najprej zastopnik civilne stranke edv. Vinci, nato državni pravidnik cav. Trtpani in končno Se obtoi«čev branitelj odv. Zennaro. Danes bodo porotniki izrekli svojo sodbo, nakar bo predsednik cav. Ferri določil tej razsodbi odgovarjajočo kazen. Danes se prične na poroti proces proti Iranu Delpinu radi pttka-ienega umora. Po obsodibi obtoženca Alojzija Mol ina se bo pričel dane« na tuka.1 Sn j eni (porotnem sodiSču proces proti Ivanu Delpinu, ki je Obtožen poskuSenega umora. PODLISTEK V. J. KRIŽANOVSKA: Pa|čevina Roman ▼ Štirih delih Iz ruSčine prevedel L V. (43) Jurijeva oporoka, s katero je odstranil očeta od varuštva nad Milico, je ranila njegovo samo-Ijubje. Sicer pa je Mihailu Petroviču vest rekla, da je bilo sinovo nezaupanje zasluženo: enkrat Je že žrtvoval Jurijeve interese lokavi ženini lakomnosti, kdo bi mogel jamčiti, da ne bi drugič Sel preko interesov Milice zaradi pohlepa Matilde Ferd inandovne. Vsi ti vzroki skupaj so ogorčili generalovo srce. Toda kakor vsi brezznačajni ljudje, se ni upal nastopiti in odkrito povedati svoje mnenje„ ampak je izlival svojo zatajevano jezo v malenkostnih prepirih z ženo; toda dasi jo je smatral za glavno krivko vseh svojih nesreč, se ni upal ali ni mogel izpod njenega vpliva. Tako je zadeva o zastavitvi Vservjatskega ostala tajna za nedomaČe, a Jurij ni hotel v oporoki izp.eminjti materine volje, zato se Valerijan Petrovič ni vmešaval v upravo posestva vkljub Libermanovim sleparstvom- Omejil se je na to. da je skušal popraviti zlo, ki ga je grabežljivi Nemec delal urojenim kmetom. Milica je Že končala šestnajsto leto, ko je Valerijan Petrovič težko obolel na srcu. Bolezen je bila sicer stara, toda on se ni zmenil zanjo, dokler ni zavzela hudih oblik. Na prošnje svoje varovanke je Valerijan Petrovič Sel v Petrograd, da se posvetuje z zdravniki. Vkljub uspešnemu zdravljenju je zdravnik pridržal bolnika za daljfti čas v Petrogradu in Valerijan Petrovič se Je s težkim srcem naselil v prestolici. Bilo je jeseni, zato je sklenil, da uporabi zimo za. MiliČino raeveseljevanje in izpopolnjevanje v tujih jezikih, glasbi in slikanju. Milica je bila Se premlada za vstop v svet po vanihovem mnenju, toda rade volje ji je dovoljeval prisostvovati sprejemom mlade Jurasove, ki se je zelo zavzela za njo in jo vodila s seboj po koncertih in gledališčih. Kavno tedaj je Matilda Ferdinandovim pripeljala s seboj s sinovega.posestva obe vnukinji, da jih vpelje v svet in jim po možnosti; preskrbi može. Bila je primorana sprejemati moževo vnukinjo, kar ji je bilo sila neprijetno, ker izredna MiliČina lepota, njena prirojena ji dražest in premoženje je v očeh družbe popolnoma zaiemnila mladi baronesi. Generalka ni Stedila s grajo o njeni vzgoji, njenem obnašanju in celo o njeni zunanjosti, dajajoč Milici laskave priimke, kakor: «divj& kocakinja», «nebrzdano 2rebe» in «Geldprotz». BIHEMBEBK Po približno dvajsetletnem neumornem delovanju nas je zapustil naft organist in pevovodja gospod Valen&č. NI bil g. Valenčič izmed onih dremavih organistov, ki navadijo pevce dvoje, troje maš, pa Se nekoliko pesmi za popoldanski blagoslov. Dvajsetletno upanje slovenske pesmi ni ubilo v njem inicijativnosti ter korakanje vštric z novimi stru jami v slovenski glasbi. Prosvetna društva v predvojni doba so ležala v precejšnji meri na njegovih ramenih. V povojni dobi so odpadli učDtelji in g. Valemčič se je pokazal še bolj mož. na mestu. Sprejel je poučevanje tudi drugih zborov. Pravilno je precenil čas in njegove zahteve ter izbrisal razlike. Zato ga je vzljubil ves 'Kihemberk. Njegovo delo leži v prelepi pesmi, kiv jo ČujeS, priprosto in brez priprav .zapeto, v Rihemberku tako lepo kot težko kje dragje. Odšel je g. ValenčiJ v bližnje Šmarje. Privoščimo našim sosedom, da bodo tudi oni deležni dobre pevovodske roke g. Valenčiča. Žal, da se temu vo&čilu pridružuje grenka misel: kako da ni mogel ostati med nami. — Hvaležna mladina. GOCE. dvinozdramik, vinski davek, vinska kupčija in nafie pridne roke. Le nekad dni je od tega, — ko je privozil v našo vas osebni avto ter se je rafrŠSril glas, da so prišli Cerkljani po našega živinozdrav-nika dr. Josipa Stembergerja, kateri je komaj okreval po dolgi bolezni — dobljeni v svojem poklicu v Cerknem —, da zopet nastopi svojo službo. — Ako bi mi zaznali zato malo prej, — bi nam jo Cerkljani ne odkurili tako na lahko s svojim plenom brez slovesa. Doktorju pa za sedaj naša srčna hvala' za pomoč in nasvete katere je blagohotno in brezplačno delil nam vsem. — 0®tani nam radrav! Kakor po drugih vaseh na Vipavskem, tako je bil tu-di nam vročen poziv za plačilo zastarelega vinskega davka vinski davek iz leta 1923 in sicer ne za malo svoto; — gre za približno od 55 do 65 tisoč lir. — Tako da bi morala dati povprečno vsaka druga hiša po eno kravo iz hleva, da bi izplačala. Naprosili smo našega g. poteptata. če bi morda on kaj ukrenil pri višji oblasti, da se nam ta davek popolnoma črta — posebno z ozirotn na današteji krkičnfi položaj vipavskega vinogradništva. G. potešifit nam je obljubil, da se bo z vso vnemo zavizel za stvar, da se bo povoljno rešila. Za vsak uspeh mu bomo neizmerno hvaležni. Vinska kupčija pri nas Še ni odprta, ker je naše vino za poletje zelo vzdržno. Zato nastopi šele spomladi. Upanje imamo, da nas zopet obiščejo naSi stalni odjemalci Cerkljani, Idrijčani in Postoj-n-Čani kot lansko leto. Na zahtevo jim lahko tudi pošljemo «pokug-njo« in ceno prvovrstnega rizlinga, zelenca, burgunderca in pinole. Lahko bi se oglasili tudi kaj Tol-minci, Kobaridci, Bovčanii in drugi. Ne bilo bi Jim žal, ko bi se enkrat prepričali o kakovosti nagega vina. Zato, kupci, le obiščite nos. Po »zaslugi prve tople zime se je na novo napravilo precej norih vinogradov, zasajenih s prvovrstno trto. In posebno mlajši kaj radi in s pridom zasajajo naže gridke s sadnim drevjem v upanju na boljše čase. Naša vasica — lepo lzl«til€e, o poteh in zrakoplovih ter o vinskem davku tn zvonovih, ki jih Čakamo Mala vasica na griču je Er-zelj, a izletnikom iz Trsta in drugih krajev jako priljubljena s svojim lepim razgledom po Vipavski dolini, Krasu in na Fur-lanijo. — Posebno pa sedaj spomladi, ko bo vsa v cvetju, bo polna mladih in močnih izletnikov z nahrbtniki na ramah in bo gotovo dobro obiskana. Da se ne bodo pritoževali radi slabih poti, zato je že poskrbel naš občinski načelnik, da so se popravile. Ker so nas bližnji Gočani vedno zasmehovali, da si moramo nabaviti zrakoplov — radi slabih poti, — jim letos mi priporočamo, da si ga sami nabavijo, ker so njih ceste v takem žalostnem stanju, da je človek v nevarnosti, da si zlomi nogo ali da mu obtiči čevelj v blatu. Tudi k nam je prišel vinski davek iz leta 1923, tod-a naprosili smo višjo oblast, da se nam terjatev olajša, kar nam je bilo tudi po prizadevanju našega g. poteštata obljubljeno. Ker ima naša cerkvica na gričku~le en zvon--in da temu malemu zvonu ne bo dolg čas, smo nabrali na pobudo našega župnika lepo vsoto in naroČili nove zvonove, ki jih upamo kmalu dobiti in tudi slovesno blagosloviti. Iz tržaškejjokrajine TOMAJ Avtomobil se prevrnil. — Zopet Pretekli četrtek 15. t. m. je prišel neki gospod iz Tista — Rocola po 12 hI terana k Josipu Škerlju v Toma ju. Prišel je s tovornim avtomobilom. Ko je bilo vino napolnjeno ter plačano, so se dotični gospodje poslovili ter odpravili proti •domu. Kmalu pa so zapazili, da ni pri avtomobilu vse v redu, radi defekta pri zadnjem koncu. Takoj nato se je odpravil šofer na poštni urad v Dutovlje. da telefonira v Trst gospodarju po drugi avto. Med potjo sreča avto, kateri vozi mleko iz Vipavske doline v Trst, ter prosi dotiC: nega šoferja za pomoč. Ta proSnji takoj ugodi ter gre in pregleda, jeli pot za to ali ne. Končno ugotovi, da bo Slo. (Bilo je namreč nekaj s ceste.) Ko se odpravi slednji z glavne ceste s polnim avtomobilom mleka, teleti jagnjet in drugega na pomoč, se je v bliŽSini vile «Tence» usul teren, kateri je bil vslcd dolgecn dežja namoČen> ter avto je zdrknil v dva metra globok vrt. K sreči se &c»ferju ni zgodilo nič hudega, le prestrašil se je hudo. a šofer pokvarjenega avtomobila je pravočasno skočil z avtomobila, ko je videl, da se pogTeza. Drugi dan so avto do dveh popoldne že spravili iz vrta. Zadnjih par davi imamo precej mraz zjutraj in zvečer; zjutraj kaže toplomer 2 stopinji pod ničlo, voda je zmrznila, a upamo, da to ne bo trajalo. Znanost isuimefnost Kjige (Slovenske Matice« za L 1923 ^Slovenska Matica« je bila ustanovljena leta 18f>4. in je torej najstarejša slovenska književna družina Izdajala je predvsem slovstvene ter znanstvene knjtige. Pred vsem si je nadela takrat nalogo seznaniti svoje čitatelje z njihovo zemljo, zgodovino in k njihovim lastnim značajem. V ta namen je -začela izdajati celo vrsto (zemljepisno - zgodovinskih spisov ter «Slovenske narodne pcsmi»t ki jih je po večini zbral prof. Stre-kelj. Njeno delo, ki je pred vojno bilo v popolnem razmahu, se je ra& svetovnega poziva moralo prekiniti, toda tudi povojne slabe razmere niso dopuščale, da bi «S!o-•venska Matica« takoj nadaljevala z »dajaniem svojih psublikacij. še le leta 1920- je pričela vnovič, toda le z nerodnim izdajanjem nekaterih knjig. Z letošnjim letom pa se je organizirala zopet v sivoji stari formi ter i®da naslednje Štiri knjige: I.) Dr. Izidor Cankar, «Zgodo-vina likovne umetnosti v zahodni Evropi. 2. snopiča (Prvi snopič je že izše-l, in sicer tudi v založbi «STo.vens naročnino 50 Din. Kdor se Želi naroČiti, naj se o-brne do g. Karla Bajca v Gorici, via G. Carducci 7, I., bodisi osi&> no ali pismenim potom, toda najkasneje do 1. aprila t. 1. Javijo naj predvsem svoj natančni naslov. Naročnina, ki se lahko takoj plača, ali pa eventuelno tudi ponitv je noravna, zna^a 50 Din po valuti, poleg eventuelnih po&iljatve-nih stroškov. Kdor bi hotel fte posebej naročiti I. snopič «Zgodovi-ne» dr. Izidorja Cankarja, naj to izrecno javi. LISTNICA UREDNIŠTVA Dopisniku lz Ajdovščine: Vali dopis o pomanjkljivosti občinske uprave smo prejeli, toda ni nam ■možno javno nastopiti proti javnemu funkcijemarju le na podlagi takih splofinih ugotovitev. ZAHVALA vsem onim, ki so na kn! r*enk~H p*Č1ii sočustvovali bodisi s tolaž č hes^do bodisi z dejanjem o priliki izgube nenozabne IVANKE Posebno zahvalo pa Izrekamo preC. duhovščini, pevcem za prelepe puslovi ne pesmi, dekletom In fantom ter vs« m darovalcem cvetja. TOLMIN, dne 10. marca 19?$. Dmžitia Kak. H&LS OCSL&SE SMILAJOD - Castellanovich Je priznan kot na'boljSe sredstvo za ćiSčer'j krvij priporočljiv za pomladno zdravlicnjc, proti omotici, proti udariai^ ' k™ v {{lavo, proti motenju vida pri tarih O-sebah, proti arteriosklerozi (poapneoo-nju Žil) in sploh proti vsem ir otenjein, ki izvirajo iz slabe cirkulacijo !trvi Dobiva se v lekarni CastellaoovicL, Trsi, via d*.! Giuliani <2 217 ZLATARNA Alfcurt nottfe Trst, Vin Nauiiii 46 Kupuje krone po iSl7 Popravlja in prodaja z1*ieiilno. Ste SI?* UPI T &P P e« j I IMA OBROKE! v B Obleke, paletots, dežni plafcčt, g tkanine, perila, platno, dežniki, ® gilets, volneni pullover, blago S velour i. t. d. i. t. d. g Znižane cene. Pogoji obodni. | Vfa Koma 3, III. nadstropje Dr. SARD9C ZOBOZDRAVNIKI ▼vvvvv TTTf v v TRSI VIA S. IAZZARO 2J, II. Vkljub babičini nenaklonjenosti se je Milica sprijateljila s Kiti. Dobra, skromna in prostodušna Kiti je brez vsake zavisti dala prednost sestrični, iskreno se je je veselila in se izvrstno počutila v njeni družbi1; odkrita in dobra Milica se je tuđi navezala na prijazno deklico, ki se vkljub svoji vzgoji ni navzela oholosti in napačnega rodoljubja svoje rodbine. Odnošaji z Meli pa so biii hladno vljudni, ker ta je očitno zavidala Milico in je ni marala. Po zunanjosti je bila Meli podobna materi in dasi je bila skopa, naduta in samoljubna, ni zatajevala teh nedostatkov osebne neskromnog ti. V Petrogradu »e je Milica srečala s svojim prijateljem iz mladih let. Leto prej je Rostislav izgubil očeta, ki je pred smrtjo skoraj vse premoženje zapravil. Sin je bil na tem, da uredi zamotane denarne zadeve po očetu. Vkljub temu, da je prišel ob svoje premoženje, ni klonil z duhom, ampak je sklenil, da si % lastno močjo prebije pot, in vstopil je v akademijo generalnega štaba. Z zasebnimi posli in učenjem zelo zaposleni mladenič si je utrgal še toliko Časa, da je posečaJ Valerijama Petroviča. Med običajnimi posetniki hiše grofa Aleksija Jurasova, kamor je Milica pogostoma hodila, je bil tudi knez Igor Zagarin, — mlad, čeden gardni Častnik, ki je bil polbrat gospodinje in Rostislava Šepin-Kromskega. Dasi se Milica ni prištevala še k gospodičnam godnim za možitev, se je začel knez zanimati za^ njo in ji je vztrajno dvoril, da so ga drugi smatrali1 za njenega bodočega ženina. Milica pa je z naklonjenostjo sprejemala knezove poklone; njenemu otroškemu samoljubju je laskalo, da ji dvori tak sijajen kavalir, katerega je marsikai^i a mamka lovila za svojo hčer. Pa tudi njegove cvetlice, sladčice in njegova ljubezniva obzirnost so vplivale na deklico, ki je zardevala pod njegovimi ognjenimi pogledi. Igor*— ki ni Eič vedel o Rostislavovih Čuvu stvih do Milice, mu je zaupaJ, da je smrtno zaljubljen v Milico in da se poroči s njo. Toda kakur je bilo Rostislavu neprijetno, da je Milica rada sprejemala poklone mladega Zagarina, vendar ni motre 1 tekmovati s sijajnim plemičem. Milica ie bila bogata, a Kromski ni imel po nesrečnih očetovih špekulacijah skoraj groSa v Žepu, in če bi jo zdaj prosil za roko, bi si utegnila razlagati, da se jioteguje za njen denar; pot do njegovih urejenih gmotnih razmer pa je bila Še dolga Njegovo upanje na zmago je bilo torej majhno in Rostislav je smatral za popolnoma naravno, da je mlada deklica dala prednost bleščečemu salonskemu levu pred skromnim kruhoborcem, zato se je s prirojeno mu silo volje pokoril neizbežnosti ter trdno sklenil izruti s koreninami ljubezen iz svojega srca in se umakniti. Z izgovorom, da ima preveč dela, je neopazno skrčil Število svojih posetov pri Valerijanu Petroviču, a v družbo sploh ni zahajal vec.