St. 297 Fistulu vlsfaa»gsnmi (totfs nireitt tu U pota) V Trstu, V patak 15. decembra 1922 Posamezna številka 20 cent. Letnik XIVIB Uhaja, IzvzemS pondeljek, vsak dan zjutraj. Uredništvo: uhca sv. Frančifka AsiSkega št. 20, I. r -1 stroge. Dopisi naj se poSiljajo uredništvu. Ne ran k i rana pisma se ne Anton GL. > ik tintama Ed•*— , znaša za V , 3 mesceth, . ^f * t „ - _ oO.—. Za inozemstvi mesečno 4 lire vef - „i>rave St 11-57- !si se ne vračajo. Izdajatelj ln od r oveni u, n - •■ i iic s t - < ¥pra EDINOST Posamezne številke v Trsta in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v Sirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov «m po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FranČiSka Asiškcga štev. 20,1. n^sstrooje. — Telefon uredništva in upravo 11-57. manišin na konferenci ■ v Lausanni Komisija na mirovni konferenci v Lau- lord Curzon prisil naslov profesorja zgot- sanm, ki se bavi s teritorialnimi in vojaškimi vprašanji, se je lotila tudi vprašanja narodn h manjšin na turškem ozemlju. Ta komisija je zborovala dne 12. t. m. Prvi angleški delegat je naglašal važnost dovine, ki je dokazoval, da že turški zakoni jamčijo manjšinam zadostno zaščito; isti Ismet paša je sedaj naenkrat izjavil, da ni pripravljen in da ne odgovoriti na predlog lorda Curzona. more S tega vprašanja, ki da je tolika, da so sc svojim govorom da je hotel podčrtati le ne-tudi v pogodbe, sklenjene med državami po katere temeljne točke. vojni, sprejele posebne klavzule za ure- j jQ bistvene točke razprava v d:.te-v te materije. Enako postopanje da je prvj komisiji konference v Lausanni o potrebno v Turčiji tem bolj, ker je bilo so žitje med Turki in drugimi narodnostnimi skupinami često otežkočeno in je dajalo povoda za krvavo spopade. To vprašanje je ireba ra2ipravljati — je nadaljeval lord Curzon — z vso pravičnostjo, da ne bo nobena skupnost uživala večje zaščite, nego je priznava drugim skupnostim. Posebno težaven se mu zdi armenski problem v Mali Az'ji. Omenjal je, kako je že berlinski kongres — po rusko-turški vojni — naglašal potrebo, da se Armencem zagotovi gmotna eksistenca. S tem predmetom so se često bavila tudi poznejša diploma.ska posvetovanja. Omenjal je, da je bilo tudi na pariški konferenci predloženo Turčiji, naj privoli, da se Društvu narcaov poveiS naloga zaščite naroJinih manjših! Tudi v noti od 23. septembra t. 1-, ki tvori podlago za konferenco v Lausanni so zavezniki privolili v izprazn tev vzhodne Trakije le pod pogojem, da Turčija poda jamstva za zaščito krščanskih manjšin. vprašanju zaščite manjšin na turškem ozemlju- Vidama (pomembno dejstvo, da je turški delegat ostal osamljen s stojo trditvijo, da so državni zakoni zadostno jamstvo za zaščito manjšin! Vsi drugi so bili mnenja, da mora konferenca sama, osziroma Društvo narodov zagotoviti uredbo take zaščite manjšin na turškem ozemlju. Menda ni treba šele poudarjati, da mi iz polne duše privoščimo zaščito onim manjšinam. To iz dvojnega razloga. Predvsem na podlagi modernega in demokratičnega narodnega načela, čigar vrhovni rezultat je svoboda tudi narodnih manjš n, v drugo pa zato, ker zahteva načelo najenostavnejše pravičnosti, da to, kar je prav v Turčiji, mcia biti prarv tudi v vsaki drugi državi! Narodno načelo je splošno veljavno, mednardno, meddržavno, rekli bi: medčloveško. In; pravica je prav'ca in^ne more biti drugačna v kaki drugi državi Armencem gre popolna svoboda in zaščita še iz nekega drugega posebnega raz- Iz vsega tega > S^tvf"^ c je umorstva, pokolja, skrunjenje žensk in najrazličnejša okruga zverstva — najsara-motnejša in naikrvavejša stran vse človeške 1 • T 11 _ __? J. ^ ^ i nlM s~* izveoei za ju ju ce«-, u u i uradnike, vrsto odličnih znanstve- vl co do zarcte m da mora mirov na ^ba ^ zdravxlikov, pravnikov. Vendar je vsebovati posebna jamHva vtanamen! - £ od Tur- Zeli, da bi Turčija, ara bo sklenjen mir, r „i,___s^L- zaprosila, da sc ji doveli pristop k Druš-vu narodov. Francoski delegat Barrčrc je omcml. da . J se re£e, da je tekam čaje bila pred vopo Fran?)a država -zase*.1 * ^ ^ plen^na 'poginilo pod sekiro turške — «pravičnostkljub vsem njenim zakonom, ki so bili le slepilo vna-njemu svetu. In tu vam prihaja kak Ismet paša s svojim skl'icenranjem na turško zakone in z zatrdilom, da ti zakoni dajajo pcpclno jamstvo za zaščito manjšin! Kakor da bi nas ne učila izkustva, da je celo tudi v drugih državah, ki niso tako — turške, kakor je Turčija, zaščita od strani zakonov la lepa zastava na ladf, ki vozi kon-trabant več ali man/ očitnega ali prikritega kršenja, zakonov in odrekanja zaščite narodnih manjšini Zato imajo povsem prav lord Curzon in drugi delegat je na konfernci v Lausanni, ko zahtevajo, naj mednarodne pogodbe, oziroma kak mednarodni forum reši končno velja vno in za vse države obvezno uredi zaščito narodn'h manjšin. Da se žaro Ha nekaterih narodnih manjšin ni s pro- nica kristjanov n.a turškem ozemlju s& je pridružil predlogu lorda Curzona, nagla-šujoč, da na koncu konca ta predlog odgovarja tudi interesom Turkov, ker Turčija potrebuje sodelovanja manjšin za svoj piocrit! Tudi talijanski delegat ma^'ehe^* Gazzonl se je pridružil argleškemu predlogu! Nato se je oglasil turški delegat Ismet paša z dolgim govorom, v katerem je odklenil angleški predlog z utemeljevanjem, da že turški zakori dajajo manjšinam zadostno jamstvo, da bodo mogle živeti v turški državi kot dobri ck^avljaa! Turškemu delegatu je odgovoril lordi Curzon s tako živahnostjo, da je celo udaril ob nrzo. Sprejema misel Ismet paše, naj se stvar poveri posebnemu pododbora v proučevanje, meni pat da treba poprej poznati vsaj eplošno stališče Turčije, da bo imel pododbor podlago za svoje delo. Grški delegat Venizelos se je pridružil angleškemu predlogu. Amerikanski «opazovale c» — ker Amerika ni udeležena na tej konferenci — je pa menil, da konferenca ne bi smela zapustiti Lausanne, ne da bi poprej dosegla sporazuma glede vseh teh vprašanj. Jugoslovenski delegat je naglašal, da se balkanski naredi niso dvignili preti Turčiji vsled ščuvanja od strani Rusije, marveč zato, ker so stremeli po svobodi in neodvisnost?. Sledilo je reka j čudnega. Isti Ismet paša, ki je imel poprej zelo dolg govor z daljšim pohodom na zgodovinsko polje, da mu je Splošna delavska zbornica se ne razpusti, j član Male entente. Pogajanja o tem se bodo Vprašanj® zdTužitve razaih delavsk h i kmalu vršila v Belgradu, kjer se bodo se- stali zunanji ministri Male entente z grškim RIM, 14. Zadnje dni se je bila raznesla j ministrom za zunanje stvari. Ni pa izklju-vest, da je večina odbornikov Splošne de- j ceno, dat bo pri teh pogajanjih zastopal Grla vske zveze zato, da se ta nekdaj najve- čijo Venizelos sam. čja delavska organizacija razpusti. Dana-[ jela v pogodbe mirovne konference — izgovordm, da že zakona dotične države jamčijo tako zaščito — moramo le obžalovati- Toda s to zamudo nl9o dotične manjšine nikakor izgubile pravice do zaščite svoje narodnosti v tozadevnih državah. Zaščita dirugorodcih manjšin je — kakor je izborno naglašal pasi. Wlfan v svojem nedavnem govoru v rimskem parlamentu — zahteva vesti vsega civilizirane^ sveta. Zato se ji ne bo moglsa trajno ujpirati nobena država, ki bo hotela ostati ugledna članica meddržavnega zbora kulturnih narodov. Italija Odlikovanje italijanskih generalov z redom « Obnovljene Poljske », RIM, 14. Včeraj so bili povabljeni na Gospoda — je z siki ju čil poljski poslanik — odlikovanja, ki se svetijo na vaših prsih, so nam sveta; ona so nam simbol preporoda Pol?s'ke. B:te so sence vaših voja-jakov, padlih na bojišču, ki so prišle po poljsko poslaništvo -generali pdlikovani sledovih starih kohort tja gori na sever, z redom »Obnovljene Poljske*. Prišli so pod Karpate, da izvrše zgodovinska čin, minister D az in Thaon di Revel, generala da more naša domovina zopet vstati In, Badoglio, Caviglia in Giardino, general verjemite mi, na Poljskem ne bo nikoli iz-Ci t ta d no, prvi kraljev poljski adjutant in g'nil kult teh aenc». generali Vaccari, Abbricci, Tasscni in j • Poslaniku Zaieskemu je odgovoril v ita-in Parbarich. Ob priliki odlikovanja je lijanskem jeziku vojni mnisJer general imel poljski poslanik večji nagovor, v ka- Diaz, ki je poudarjal zgodovinsko in po-terem je poudarjal, da želi pol/skta vlada laično skupnost med Italijo in Poljsko, ki počastiti ne samo zasluge odi'kovanih ge- sta prehodili isto pot hud'h m slavnih bo-neralov, temveč tudi vrline italijanske i'ev- Omenil je Sobjeskega, ki je po zmagi vojske, katero so nedavno tako častno j130 Dunaju, daroval zastavo KaTe Mustafe zastqpali na bojišču. PoJjski poslan:k je i cerkvi v Loretu. To zastavo so nosile polj-poudarjal, da se veliki narodi, ki so že pre-! legije generala Orovskega v R;mu, ki stopili prag s:jajne bodočnosti, ne ustav-1so nosile na svojih uniformah itaEjansko ljajo preveč pri svoji minuli slavi, da pa! zastavo in so prvič pele v Rimu pesem, ki mora vendar omeniti r.ekol ko dogodkov j ie postala poljska himna. General je za-iz zgodovine italijanskega naroda, dogod-i kljirčil: Dvigam čašo z izrazom najgloblje kov, ki jih bo Haićanski narod ohranil v večnem spominu poleg vidnih znakov italijanske kulture v poljskih mest:h, cerkvah univerzah. Med temi je poljska vojna m iz I. 1830., italijanska vojna iz l- 1849., r'mska iegi>ai Adama Mickiewicza, smrt polkovnika Frana Nulla in njegovih italijanskih tovarišev na snežnih poljsk'h po*- hvaležnosti slavnemu poljskemu narodu in njegovi junaški vojski- Akademičoi tečaji za tujce ▼ Italp. RIM, 14. Spoznalo se je, da bi bilo umestno, ako bi se pri nas slično kot v drugih - elikih državah Evrope vršili tečaji za izprememb. šnji «G romale d'Italia^ je obajvil o tej zadevi pogovor, ki ga je imel njegov milanski dopisnik s Carlom Azimontrjem,- enim iz med najuglednejših tajnikov Splošne delavske zveze. G. Azimonti je izjavil, da so vse vesti o nameravani razpustitvi Splošne delavske zveze izmišljene, da nihče v vodstvu te organizacije ničesar o tem ne ve niti na kaj podobnega misli. Glede pogajanj za združitev vseh delavskih organizacij v enotno zvezo, je g. Azimonti izjavil, da se Splošna delavska zveza ni spuščala do sedaj v nikaka pogajanja te vrste. Ako bi Zveza prejela kako vabilo za taka poga-jnja, bi jih morda vzela vljudno v poštev, toda nikdhr bi ne sklepala sporazumov, s katerimi bi prišla ob svvojo svobodo. Po drugih vesteh Splošna delavska zveza sploh ne misli na kako združitev z drugimi sindikalnimi orgamzacjami, temveč gredo sejanja prizadevanja njenih odgovornih zastopnikov za tem, da se obnovijo st ki med organizacijami, ki so pred zadnjo splošno stavko tvorile takoimenovano Delavsko zvezo. To pa so le same take organizacije, kt stojijo na stališču razrednega boja. Iz iašistovskega tabora. RIM, 14. Davi je bilo na podlagi vesti z dežele o nedisciplinarnosti nekaterih fašistov mobiliziranih v Rimu nekaj fašistovskih čet. Ker so se pa te vesti izkazale za neresnične, se je opoldne mobilizacija preklicala. MILAN, 14. Tukaj so bile razpuščeae vse iiaskočne čete fašistov. Sestavile se bodo v 3-4 dneh nove, jz katerih se bodo isključili vsi dvcmljivi elementi. Jugoslavija Nespremenjena polit čna situacija LJUBLJANA, 14. Današnje «Jutro» je objavilo sledeče poročilo o sedanjem položaju z ozirom na vladno krizo: Politični položaj je danes nespremenjen. V radikalnem klubu je še vedno močna struja, ki zahteva, da se mora poveriti vladla edmole radi kal-ski stranki. Pašič je popoldne konfertral z raznimi radkalsldmi prvaki ter izrazil prepričanje, da stremljenje po čisti radikalni vladi ne more imeti uspeha. Za jufcri •dljpcJdne je sklican radikalski klub, na katerem naj pade odločitev. Ako prevlada struja, ki zahteva homogeni vol lni kabinet potem bo Pašič še tekom jutrišnjega dne vrnil kralju mandat z izjavo, da se mu ni ipcsrečilo sestaviti poslovne vlade, katera bi mogla delati s parlamentom. V tem slučaju se računa, da bo kralj pozval znova predsednika parlamenta, da mu nasvetuje drugo esebo za sestavo vlade. V poštev bi prišel ali mkrister Pribićević ali minister Timotijević kot zastopnika druge najjačje parlamentarne grupe demokratskega kluba. Politični krogi smatrajo, da se bo Pašiču posrečilo prepričati svoj klub o potrebi poslovne vlade in da bo kriza rešena v zm slu prvotne realne kombinacije, to je z obnovitvijo stare koalicije. Obnova diplomatskih si kov z Rusijo? BELGRAD, 14. Včerajšnje «Novosti» poročajo: «Ruski predstavnik g. Korješkov, uradni delegat moskovske republ ke za rešitev vprašanja ruskih beguncev, je dospel v Belgrad. Poluradno se bo pogovarjal vlado glede beguncev. Ob tem dogodku je imol zastopnik carske Rusije g. Stran dman daljši razgovor z ministrskem predsednikom Pašićem. Strandiman je hotel zvedeti, ali razgovori g, Korješkova njegovo bivanje v Belgradu ne pomenijo odpustitve poslanec a stare Rusije. Ta pojasnltev je bila potrebna že zato, ker je bolgarska vlada nedavna prosila ruskega, carskega predstavnika v Sofiji, naj od 1. januarja 1923- zapre svoje pisarne v Belgradu. Naš poročevaleč. («No-vosti») poroča iz Lausanna. da so odaošaji med Čičerinom in jugcslov. delegacijo mnogo boljši, kakor so bili v Ženevi, dasi je na čelu jugoslov. delegacije g. Spalajkovič, ki je ogorčen sovražnik sovjetske ruske republike. Ako bi prihod g. Korješkova pomenil' tudi začetek dela za obnovitev odL nešajev z Rusijo, bo treba to vsekakor resno upoštevati» Pred vstopom Grčije v .Malo entento. BELGRAD, 14, «Tribuna*, ki ima dobre zveze z zunanj m .ministrstvom, poroča, da se bo zvezna pogodba med Srbijo in Grčijo iz 1. 1913. podaljšala na novi bazi. Iz-prememba nekaterih točk te pogodbe je bila glavni razlog prihoda grškega ministra za zunanje stvari Poltišsa v Belgrad. Pri tej priliki sta se zunanji m'snister dr. Ninčić in Politis popolnoma strinjala tako glede podaljšanja srbsko-grške zveze, kakor glede v pouk inozemcev, ki se želijo naučiti' kali-) Dr. Ninč^ć se je o tej zadevi razgovarjal . ... o iT - - I ianskega jezika ter spoznati italijansko li- tudi z Venizek>som v Lausanni ter se z gr- Hanah m vrzi,a trdnjav v Sp eibergu in]teraturo in zgodovino. Taki tečaji so že Ukan državnikom definitivno sporazumel Kufsteinu, v katerrh so Poljaki m Ital jam, bili v Firencah in potem v Neaplju. Sedaj glede zprememb, ki se bodo sprejele v novi nosili iste verige m padali od ist'h krogelj. je minister za pouk Gentile odredk, naj se tekst stare £rb«ko-gzčke zveze. Venizelos Posianik je nato z vzvišenimi besedami letos vrše v poletn h šolskih počitnicah na rpisoval, kako je Poljska s trepetom pričakovala, kam se bo Italija obrnila v svetovni vojni, zavedajoč se, da je njena usoda odvisna od odločitve Italije in spom;njajofi se besed, ki jih je general Sienkiewicz že na smrtni postelji, da bo ital:janski meč brezdvomno vržen na pravično stran tehtnice. Nato je prišel boj, vpad na sveto italijansko ozemlje in zmaga. univerzi v Ne apel ju tečaji za poojk inozemskih dijakov, zlasti romunskih in drug'h iz vzhodnoevropskih držav. Izbral se je Neei-pelj, ker nudi to mesto poleg naravnih krasot svoje lege dijakom tudi najcenejše živ. ljenje. Minister je naročil ak&detničnim oblastvom, naj Čimprej sestavijo program in g& raz vri jo v javnosti potoni tiska in diplomatskih zastopstev. in dr. Ninčić sta o poteku m rezultatu svojih pregovorov obvestila rumunskega ministra za zunanje 6 tvari Duco in čehosk>-vaškega ministra za zunanje stvari dr. Beneša^ Med državniki Male entente se je sedaj v Lausanni sprožila ideja, naj Čehoslovaška m Rumun'ja skleneta s Grčijo slično zvezo, kakor se bo sk.Vrnifa med Grčijo in Jugoslavijo, da bi s tem Grčija postala Cehoslovaike Nove izjave ministra dr. Beneša. PRAGA, 14. V senatorski komisiji za zunanje zadeve je izjavil minister za zunanje zadeve dr. Bencš, da se v Lausanni čeho-slovaški interesi branijo ter da so bili sklenjeni dogovori z Jugoslavijo, Romunsko, Francijo in Anglijo, po katerih bo Čehoslo-vaški obveščena, ako bi prišli njeni interesi v nevarnost- Minister Beneš se je posvetoval v Lausanni z Ninčičem in Duco o vprašanjih vojna odškodnine in o odlnošajih z Ogrlico kakor tudi o gospodarskih odnošajih med Jugoslavijo in Romunsko. Treba s* br» staviti po robu naziranja, da bi Čehoslo-vaška imela plačati nad 40 & avsto-ogr-skega predvojnega dolga. Ker ima Čeho-slovaška v svoji hiši tak finančni red, ki nalaga prebivalstvu čehcslovaške republike velike žrtve, bi ta okoliščina ne smela služiti za pretvezo , pod! katero bi se mu mogle naložiti še večje plačilne obveze. Glede javorinskega vprašanja, ki je izvor nesoglasja med Gehosiovaško in Poljsko, je dr. Beneš izjavil, da Čehoslovaška ne bo Spremenila v tem oziru svojega stališča. Obenem je obljubil, da bo pozneje o tej za-dvi podrobneje poročal. Nadalje je minister Beneš tudi ob priliki izjav:!, drotest zaradi odklonitve zahteve, naj zavezniški izvedenci skupno z ruskimi pro-jčujejo vprašanje demilitarizacije merskih Ruska delegacija poudarja, da je to bi jiA.,tiibsđo izpolniti. Kaj se je dogodilo tam krade v stanovanje družine Palese ter poliže za goTO /1 VOULCI! Opozarjam, dh so na n pogled Toiflni imeniki v ▼. Suiti 25/11 soba 35. Danes poteče tadi rok za reklamacije. Za vse informacije se je obrnili na urad Političnega društva «Edmost» t Trstu, t. S. Fran-ceseo d'Asdsi 20/L Kraškim županom. Doznali smo, da je pod-prefekt v Sežani sklical te dni kraške Župane na razgovor o stvari, ki je življenakega pomena za naš Kras. Predmet razgovora je bilo vprašanje preskrbe Krasa z vodo, to je: zgrad- vso mleko. Nekoč jo je gospodinja Palese zase danes sačila pri tem poslu ter jo v jezi zabrusila po stopnicah, tako da je bila nboga para par tednov «marod». Ko je izvedela o tem Zecchini-jeva, si je vzela stvar «za malo > ter se sprla s Palese. Zgodilo se je, da Je «Moretta:> včeraj pozabila, kaj po je nekoč doletelo. Prilezla je zopet v stanovanje družine Palese, skočila ra ognjišče ter polizala sladko mleko. V zadnjem hipu jo je pa zapazila gospodinja ter jo najprvo pošteno pretepla z metlo. Potem pa je naročila svojim otrokom, naj ji za kazen prive- velik koncert s sodelovanjem; Marjetice Bcr-tolotti, Karmele Kosovel, Anice Čok, Marija Kogoja, Alberta' Široka in ženskega — m mesa ruštva, pod be vodovoda. Sedaj gre za to, da se v la namen že)o staro ponev na rep. Otroci so seveda z ustanovi definiteven konsorcij. Obstoji sicer' nepopisnim veseljem storili, kar jim je bila za-Že neki konsorcij, ki pa je h zaseben in je brez povedala mati. Stvar pa je imela svoje posle-zakenite podlage. Župani morajo sedaj nemu-j dice: ^Moretta je zdivjala ter skakala od enega doma sklicati občinske zastope, da odobrijo konca do drugega. Pri tem je pa seveda preže sestavljena pravila, ker v pondeljek že se vrgla par loncev in razbila par krožnikov in ?zn. . prašanje v tesni zvezi s prostostjo mor-j jma konstituirati novi konsorcij. Dolžnost kra. | skled, f o pani še vseT Zakadila se je tudi v ožin in na razpravo o tem vprašanju i rkih županov je sedaj, da poskrbijo, da pridejo' Palese^evega sinčka ter ga vsega popraskala. v rečeni konsorcij prav* možje-domačini, ki Končno pa sta se še obe gospodinji spopri-jim bo korist občin res na srcu. Velike važno- jeli, in tako je nastal v hiši pravi peklenski s ti je, da pridfe na čelo konzorcija naš človek šunde r. s pravo glavo in pravim srcem. V&aka zamuda ali Lahkomiselnost v tem pogledu bi se utegnila pozneje bridko maščevati in krivci bi težko odgovarjali pred ljudstvom. Kajti župani morajo imeti pred očmi dejstvo, da bi se moglo, če ne bedo budni in previdni, zvaliti na občine tež«:o finančno breme, ki bi ga ne mogle prenašati in ki bi naravnost dušilc* gospodarstvo občin. Pozor torej in trdno hrbtenico! Sicer bodo zvonili — po toči! Dr. Ivan šueteršič se je povrnil v domovino po štiriletni odsotnosti. Zkma Avstrije ga je odnesel iz domovine. S tem je tudi povedano. Je bila Rusija povabljena od velevlasti- Poveljr k francoske oklojrnice oproščen. LORiENTE, 14. Včeraj je bila izrečena "azsedba mornariškega vojnega sveta v radevi komandanta Guya, poveljnika ne-fevno potopljena francosko oklopnice. Koinandarst Guy je bil oproščen. Pogajanja med velevlasti za omejitev pumorske oberož tvc. WASHINGTON, 14. Komisija posladke djornice, ki ima predložiti sklepe glede bilance za mornarco, je predložila, naj bi naj _______________________„ ^________ predsednik Zedinjenih držav začel pega-; kako politično vlogo Je igral v živlfeniu eloven-lanja z Anglijo , Francijo, Italijo- in Japon- skega naroda v nekdaj monarhij. V I?ublra«i *ko za sklenitev dogovora glede omejitve Popraskani sinček je dobJ prvo pomoč na rešilni postaji. * Radi protipostavne nošnfe orožju sta bila včeraj po noči aretirana dva moža: Ferdinand Cesca, star 35 let, stanujoč v ulici Arcata št. 6, in Miklavž Comiso, »čar 28 let, brez stalne, ga bivališča. Pri prvem so našli britev, pii drugem pa nabasan revolver. Oba sta končala v zaporu v ulici Coronso. Zločin ml«d> matere: pustila \z omreti svoje dvojcke-novorc^enčkc od lakotel V hiši št. 31 ca tekaBšču Vitterio Emanuele III. jc stanovala pri evoji sestri sedemindvajsetletna Marija Kuret, rodom iz Sežane. nega zbora goriškega glasbenega vodstvom Emila Komela. Slovaška suita: «V cerkvi ljubljeni®, cNa plesišču^, «V noči*. Klavir. Igra Marjetica Bortoiotti. Recitacija: Rccitira Albert Širok, pri klavirju improvizira Marij Kogoj. A. SatlneT: «Ave Marijam iz cAssump-t*o», poje ženski zbor glasbenega društva, F. Chopin: Etudi v E-dur, Cis-moL Igra M. Bortoiotti. Emil Adamič: Otroške pesmi, poje Anica Čok. St. Mokranjac: cOsu se nebo zvezdama .. mešan zbor. Rob. Schumann: Kinderszenen: «0 tujih ljudeh in deželah. Čudna zgodba. Slepa miš. Prošnja otroka. Obilo sreče. Važen dogodek. Sanjarec-je. Ob kaminu. Vitez na lesenem konjiču. Skoro prer^suo. Strašen je. Otrok dremlje. Pesnik govori. Igra Karmela Kosovel. « Vozle rečki, vozle mostu*, ruska narodna. Harmonizira! Lijadow. B. Smetana: Češki plesi: Hulan. Furiant. Igra M. Bortclottf. — Začetek ob zvečer. Predprocaja vstopnic je v katoliški knjigami, Via Carducci št. 4. — Vstopnina: 4 L; prvi sedeži z vstopnino: 10 L; drugi sedeži: 8 L; tretji 6 lir. Mali ©glasi se računajo po 20 stet. beseda. — Najmanjša Spored V. Novak: pristojbina L 2,— Debele črke 49 iiot. Med otrocb, «ZaJ beseda. — Najmanjša pristojbina L 4—„ Kdor išče službo, plača polovično ceno. KIŠA v Klancu, lA ure oddaljena od postaje? Kerpelje-Kozina, piipravna za gostilno in trgovino, sc proda z zemljiščem ali tudi brez. Pojasnila daje Fran Šturm v Kozini. 2225 SOBO z dvema posteljama dam v najem. Via del Bosco 14, gostilna. 2226 pomorske cfccrož'ive. Na mednarodnem kongresu za mir* — Splošna stavka v slučaju vojne. HAAG, 14. Na mednarodnem sindikat- . - . . , . ... , v . . , Marija Kuret je dala pred par dnevi življe- o^pre zopet svojo odvetniško pjsarno. Kaki so'nfe etvo'^kom. Dvojčka sta bila dobro razvita in zdrava. Toda kljub temo sta par dni pozneje umrla. O smrti dvojčkov je izvedela tudi poli- njegovi načrti za boubčnost? AH se pripravlja tudi za novo politično vlogo? Kdo ve to danes? Mord-a ni brez pomena ▼ tem_ pogledu,j ciJa ter ^ učela marljivo preiskovati vso sum- da ga je na Jesenicah pozdravi supoik in nek- Ijivo ^ 2atfonelno zadevo. In tako se je u£o- _ - - - - - --- ^ Borzna Gor&šiia, Tufa v&Ists aa tržaškem trga« Trst, 14. decembra 1922 dan/i poslanec Tiber, v Kranju pa dekan Kob-ler, ki tudi izrazita osebnost v javnem Živ- jkem kongresu za mir so ruski zastopniki l.;e-riu. Pa tudi v L^bljani so £a pozdravili zek rahlevali enotno fronto ped njihovo za- darf njcj iz gospodov. Predsednik: sodnemu eMastvu. praniii, potioarptcc potem rsndiicaiisacne Poslaniski svetnik Krbec. Člani: Za min. zuna.. . xa - mlernacionale. Vsi govcrmki so pondrrjali, nph zadev: min. ta*. Moidry in vicekonzul da je v slučaju nevarnosti nov h vojen ab- Dittrich; fin. ministrstvo: min. taj. Holub; tr£. s UVrtUliJ5U„Bf nu«« , ministrstvo: min. laj Sitensky;nun. javnih del: sUlim;oč v'uUci'Čorooeo št, 29. Deček je tožil! mm. ta j. Roedig; lučki kap. Wurdak; mm. za ^ ga nckai tišči v ^lodcu. Zdravnik ga je Železnice: mr. ta 1_ Fonl: mm. m noste: mm.' ji '.j n- .,_____... __-t a" Razdelitev avstroogrs&ib dolgov. . . . ----- ----žebeijčki t želodca. Vče. vacekonzul raj na vge jr^^j ^ je po^vil na rešilni po- rlf>ltrbr tr«*. ■ sta-. (jvanajsilelcr fiolarček Alfred Venturi, d a n 17 <4 n .. , . ........a ' v - ™fe' tah ^ 7f ™in-; del pod Rontgenove žarke ter ufctovil, da ima PAKIZ, 14. ReparacTjska komis-,)a ;e sjr.oci ta'. Kucera; notranje nrn.: m m.ta> Ceraocky: v želodcu štiri žebeličke v dolgosti 3 centime- j: fcljučila sistemizacijo razdelitve dolgo\'> bivše nauaije za tržaški konzulat: generalni konzu! Deček ni vedel povedati, kako so mu ivstroogrske mocarhife med nasled^tvene sta t°Pet zarimivo Finžgar-jevo dramo. Finžgar je v tej! Težka nesreč« iz neprevidaosti t stari pro- i iaki. Včeraj popoldne okoli 3. ure se je odigrala v stari prosti hifci, in sicer v hangarju ŠL 24, težka nesreča, ki bi bila kmalu usode polna za dve mladi delr.vM. Delavki Amalija Muller, stara 18 let, stamu-.ječa v ulici S. Marco st. 41, in Gemma Zarni, >• volili dosedanje ministre. Za predsednika poraza} ^o rm>=štrsko izurjenost in se 12 "ff^vJ?** Ivicarsfte zveze za L 1923. * bil določen zvezni ^i ^ t" nrX^en\rT^alLa nS i ivetnik Scheurer. O si ©vri a vasii radi nje tneti proslavil izven kroga našega na roda. Igra je bila povsod z navdušenjem sprejeta od občinstva in je tudi povsod žela popoln uspeh. Igra sama na sebi je dobro naučena in osobje jako navdv.šeno. Ako pomislimo. . m|i ^ ^ ^ . ...... 1±J Poslanec Krekich ciložil mandat. Poslanec' da vodi reži'o bivši igralec našega gledališča £tara VJ6 "kV^štamiićča' v žilici" Settt^^fontane tvrekich (ime ne zveni posebno italijansko), g. Marr Goriup, bo občinstvo imelo gotovo od ^ gta ^giaij v' nekem malem skladišču v zastopnik mesta Zader, jc odložil svoj poslan- te prireditve obilo zabave in užitka Prilika hangarju št. 24. Ker ju jc pa zeblo, sta postanki mandat V nismu. s katerim nri avil -nre>A- je redka zatorej izkoristite jo. Otrokom je v ciJadišče posodo s ilečim ogljem. Pri tem vstop dovoljen le ▼ spremstvu odraslih, 1 v Po pretiš ta vi se bo vršila pod pokrovitelj-, stvom «Šentjakobske čitalnice« prosta plesna zabava. tki mandat. V pismu, s katerim je pri;avil pre sedniku rimske zbornice ta svoj sklep, omen:a, da je že cr'crat hotel odložiti mandat, da pa je umaknil demisijo vsled izjav popolnega za-upar/a od strani lastne parlamentarne in tudi drugih skupin zbornice in pa vsled bojazni, da bi njegov volilni okraj ostal brez zastopstva morda za dolgo časa. Da pa sedaj obnavlja svojo demisijo, je vzrok v tem, da ga niso imenovali v obnovljeno csredr-o svetovalno komisijo. S tem da inu fa cnemogočeno sodelovanje za žrvljenske interese odrešenih pokrajin. — V tem uteme^evanju g. poslanca Kre- D. . __ />•' kicha vidimo mi nekaj vrzeli! Zakaj je cdlo- Se: 5*ara 2} let' ^nujoča v ulici Giu-žil mandat poprej, ho še ni vedel, da ga ne j ?cPPe. ^ Do sedaj se m moglo še ugotoviti, bodo imenovali v rečeno osredbo komisijo?,12 Jiapn;h « I® VZiela ^ljenje. Ali sedaj ni nevarnost, da ostane njegov vol'lni J , k^nsei. Včeraj po ncii so dirkali po okraj brez zastopstva za dlje časa? Ns-jkočlp- ®brefju Nazario Sauro trife kljuseta, upreiena pa niste pomislili na nevarnost, ki- jima je pre- Kmalu je bilo vse skladišče napolnjeno s plinom. In delavki sta padli onesveščeni na ■ _ »rB,^-.-, v__um__■ ^ tla. K sreči so pa prihiteli v skladišče neka- IS SrSaSKSSa ZlVI|GnX3 >ri delavci ter ju nesli na zrak. Telefonirali Identificirana samomorilka. Pred sinočnjim s° na rešilno postajo. Zdravnik je spravil ne ob pozni uri so identificirali v mrtvašnici mest- previdni delavki z umetnim dihanjem zopet nc bokJžnice ono mladenko, o kateri smo po k »cbl tcr Iu dal »» dom- ročali v x'čera^šrtpi številki našega lista, da se je s^strupila v vrtu pri Sv. Andrefu. Imenuje Vesti z Gerlškesa Kdo ve kaj? Dne 4. t. m. je izginil 12letni Anten Škvaroa iz Štori j. Služil je na Colu. Od omenjenega dne ni glasa več o njem. Imel je nošeno obleko, siv klobuk in nove črevlje. se še ni ce- m JH .... l°r bi kaj vedel o njem, naj sporoči na očeta vejše vprašanje: zakaj ga niso imenovali v re- ob kočije. V vsaki koč^i šo pa sedeli raakora-i Andreja Skvarča, Šturijc 99, p. Ajdovščina, čeno komisijo? Ravno njega, o katerem pišejo čeni stirJ« finski bratci, ki so se drli, da fe | U T obasja, V noči od srede na četrtek pri-sedaj italijanski listi, da" si je pridobil neven- kilo jej. Nenacloma» pa je padlo ven sprednje bližno ob 3 urt zpitraj fe izbruhnil v mlinu Ijivih zasluj» za italijanstvo Dalmacije že tx?d ^elo ene koči^b, in vsi štirje potniki s kočija- gg. Turka in Černeta požar, ki je uničjl pc-prtjšnjo vladavino!! Ravno r;ega, ki je bil za vre^ 5<> bili vrženi vsied sunka iz kočije, slopje pcpclnoma. Ogenj je uničil vse, razen časa vojne inieniran in stavljen pod obtoibo bila k sreči le lahko varjena dva ; dveh strojev, na nafto. Ni s«* moglo se ugotoviti, radi veleizdaje, in ga diči sijaj mučeništva!! potnika: Josip Ravgan, star 35 let, stanuječ kako je požar nastal. Tudi škoda Ravno njega, ki ;e imel v rimski zbornici — v ulici Riborgo, in Peter Franzutti, star ______________. fet, stanujoč v ulici Cavana. Ona sta dobila zadela pridna in obče spoštovana gospodarja, pomoč na rešilni postaji. Med ženama. Tam n-ekfe pri Sv. Jakobu stoji dvonadstropna hišaca. V prvem nadstropju sta-vega zavzemanj za sve; volilni ekraj, vsled nuje družina Palese; v drugem pa družina Zec- česar jc uživa! največje spoštovanje. In ven- j chini. Zakonska Zecchini imata lepo črno , _ dar so ga — kakor pravi v svojem pi^u — mačko, ki se imenuje: Moretta; zakonska Pa^ bo pevska vaja za Tržačane na slov, zasebni izključili iz osrednje svetovalne komisije, kjer, lese pa imata kopico razposcfenih otrok. I šoK pri Sv. Jakobu. —Tajnik zbora, gre za življenjske interese ozemlja, ki ga je I «Mo-reita» lazi po navadi vedno 5 povzdig- Kcncert v Gorici. Društvo kulturnih dclav-pcslalo v parlament! Za'vai? To so vrzeli v njenim repom po prvem nadstropju ter voha, cev priredi v soboto, dne 16. decembra 1922 utemeljevanju demisije poslanca Krekicha, ki kje bi bilo kaj za želodec. Včasih se pa pri- v veliki dvorani Trgovskega doma v Gorici, ;e imei v kar posebno naglašajo italijanski listi — ogorčen govor proti rapallski pogodbi. Vsa Krekicha va minulost — pravijo je polna čistote, delavnosti in vdanosti do italijanske stvari, ži- ___je požar Peter Franzutti, star '0 nila. Na ljudstvoma napiavila nesreča, ki je pridna in obče spoštovana gosp—T— gk)bc;k vtis. Natančnejše poročilo sledi. Zvcain zbor. V nedeljo 17. t m. bo pevska vaja za Postojnčanc v Št. Petru ob 2 urah popoldne v Š08. V pondeljek dne 18. t. m. ob 5. uri popoldne oprste krone...... avstrijske kron* . . . češkoslovaške fcrono # « dinarji . . •••»«• le j I marke delarti ••••*»«» francoski franki • . . . fvlcarskl franki . . . • aagteSkl fanti papirnati • —.*0.--.87 —.0?75 08i5 6I.2.\— (i J.7 f> 22.5O,— 22.9"» 11.75,- 12.5A - 25.---L>7 U1 76.-142.— 375,—.—87?. -9J.—.— 92/0 SPALNE SOBE bukove, hrastove, jesenove, h krasno psiho od L 2.500.— naprej. Jedilne soba od L 3000.— naprej, kuhinje od L 900 naprej, kakor tudi drugo pohištvo po na^-zmerne:ši]i cenah. Skladišče pohištva Via Udinc 25. 2227 KMETIJSKO POSESTVO, približno 70 oralov, obstoječe iz hiše, hleva, kozolca, skednja s kletjo, njiv, travnikov, pašnika, 26 oralov lepega, za sečnjo godnega bukovega in smrekovega gozda, se proda z vso živino, par volov, kravo in inventarjem. Naslov pove upravništvo 2151 EKSTRAKTE za rum, konjak, malinovcc itd. ima lekarna v II. Bistrici. 78/3 POZOR! Krone, kora?e, zlato, platin in zobov- S* i po najvišjih cenah plačuje edini grosist e Itlleli Vita, via Madonnina 10. I. 82 ZA GARJE, (srbečico) se mazilo v lekarni v Sežani dobi učinkovito 83.2 POSESTVO v Izoli obstoječe iz 30 njiv in kmečke hiše se odda v najem. Hventueln<* se sprejme kmečka družina, cbstoječa močnih, poltenih delavcev v prvi vrsti sestrikov. Pisane ponudbe na; Trst, Carducci 30, vrata 11. 2225 m Toplo priporočamo: da primerjate kakovost in cene da si ogledate naša okna in naše napise TičST, €©KI@ ViTT. EM. lil, 1S Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, piijaieljem in znancem, da je naša ljubljena mati, stara maii, sestra, ta^ča, teta IM&NM BBRLEMM v dobi 81. let, po dolgi in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti, danes, ob 11. zjutraj preminula. Pogreb se bo vršil v soboto popoldne iz hiSe žalosti v Vipavi VIPAVA, dne 14. decembra 1922. (765) ZEtaJOČ! £Sžaft. Brez posebnega obvestila. FGDLJSTEK □1 ki ^©Isiva. Spisal Mavricij Jokai Iz madžarskega izvirnika poslovenfl Ivan Koštial — Potem je pravil Miliori laka junaštva, da je zatemml vse guslarske balade. — Preštevilni Nemci in Lahi ne bi bili premagali hrabrih Usko-kov, — se je ponašal poglavar—, da jih niso hrvaški graničar ji, «ro;eni sužnjira izda jalski Turek, paša iz Bihača, nanadli od zadaj ter z zavratnizn naskokom osvojili Sec^a. — Potem je bila uskeškim janak-om, bojujo-čim se na morju, zaprta pet umika v n'ih skalnate doline, in tisti, ki so bili tam estali, se niso mogli združiti s tovariši. — Miliora je vse to poslušala z vernim obrazom in s pre-klinjaj bila prrikleUi Sala od Tebe^f je kle? uskoški funak. »Vihar nc loči, kdo je Nemec, kdo je Morlak, marveč njih ladje brez izbire meče ob skale; jaz sem hotel s svojicn moštvom ubežati proti Baikarcu"), da bi se potem tam skrili v gozdove; toda vihar je postajal vedno bca&ejfii; najprej nas je napadla samo boretta, potlej borina, naposled sama starka burja-*. — Obupno si je Miliora pulila lase: «Vse to sem poslala jc2.!>> — «To si stcrils, dovolj neumno. Ce si vedela, da imaš taka v sta, rz katerih znaš puhati ve>ter, bi bilo boirc, če bi jih zaprla. Nas je oni velik veter pokončal; nazadnje je preostal le mc-j čoln z dvema veslačema; tudi ta dva se valovi odnesli, ko sta opešala. Naposled sem ostal jaz v čolnu in takrat ga je vihar Pi*eTr- i nih; s težila sem priplaval na brega. — Dekle se je vrglo ob tla v Joku in stoku, rekoč: «Pa jaz sem še rekla burji: £e bolj, še bolj!» — j Uskok je pustil, da si je pulila lase in se valjala po tleh, češ, tako je treba ženski! — •No, zdaj pa ne jokaj več: dovolj jc bilo. Zaobljubili sem se materi božji v Loretu in ona \ me je osvobodila. — In mar« ni dovolj len čudež od nje, d!a me je privedla prav sem k tebi, ki fo ljubim?» — «Zares, me ljubiš?» je vprašalo dekle, zreč na mladeniča z radostjo, ki je sijala skez solze. — «Kako te ne bi l;ubfl7 *) Bakarac (laški Buccarizza) je ribiška vas med Bakrom in Kraljevico-. Nisem z blazno glavo plezal tu gori, po tisti vratolomni poti, temveč zato, ker sem vedel, da tukaj najdem tebe. K vratom nisem hotel, ker jih straži cesarski vejak, dekle s sabljo, ki bi me bilo za gotovo ustrelilo^. — «Te rej zavoljo mene sit prišel sem?* je jecljala Miliora. «Na meae si torej mislil? Vidiš, tudi jaz sem veliko mislila na tebef» «Ali govoriš to po resnici?» — «Gotovo. Takoj to zveš. Medtem ko si se t£ bojeval, sem pisala jaz pesem o tebi: o tvojem boju in kar potem pride. Če hoče*, ti >0 preberem. Toda poprej pij rz tele buče!» — Tega si ni dal poglavar reči dvakrat. Pil ;e in se veselil, s kolikim patosom je bralo dekle popis njegovih herojskih dejan;. — Kar vtakne dekle pesem v nedrije — sramovalo sc je brati dalje. «No, kaj pa pride potem?* vpraša Uskok; "Saj še ni končano. Zakaj ne bereš dalje?* V pesni fe sle<£k>, kako pelje slavni kraljevič svejo nevesto na svoj dom, v svof.h praefedov sifafno orlovsko gnezdo in kaka velika blaženost bo potem tam njim delež. — Dekle se je sililo, da bi mu prebralo tudi to. «Toda obrni ta čas svoj obraz v stran!* je rekla. On pa tega ni storil. — Sramežljivo dekle je pokrilo mladeniču obraz s predpasnikom, meti tem ko je bralo šepeteje konec balade, zaljcbHeno poglavje. — Zgodilo se je. Povedala je tudi — v verzih — kako sladka misel je, bili žena svojemu gospodu! — cert v T Preštetim prsi V nedeljo dne 6. januarja 1923 ob 10. uri dop. se ho prodajala na licu mesta v Šmaijeti št. 2 cb Pesnici pri Ma-riboiu lepo arondirano posestvo obsroječe iz njiv, travnikov, gozda ter skoro r.ove hiše in gospodarskega poslopja z vso ž-vino in gospodarskimi pritikiinarni, vse kakor leži in stoj«. Posestvo meri 22 ora!ov. Na želo se odproda tudi samo glavna domačija ter si nekaj ijv in travnikov lahko astnik pridrži. Posestvo je na prodaj tudi pred gornjim rokom. Natančnejše podatke o legi, številu pre-nrčnin, plačilnih pogojih itd. daj? zastopnik lastnika dr. Franjo Rosfna, odvetnik v Mariboru. (766) Mmn Ufg [ J lili sest i" 72 Uvozna in izvozna ivrdka NajvSšle cena pSačuJem za kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, Jazbecev, mačk, veveric, krtov, divjih In domačih zajcev« D. W9NDSPACH Trst, Via Cesar« Batftisti St. 10 li. nadst., vrata 16 ss Sprejemajo se pošiljatve po pošti. meniš Skladišča: Trst, via Coroneo 13, tel. 12-34 prosta luka šf. 4, pritličje opozarja na novedošle velike partije steklc-nine, poree ane, emailirtne ki hinjske posode najrazličnejših šip v originalnih zabtjih in1 opletenih čeških steklenic po najnižjih konkurenčnih cenah. - Vse blaga Je čržkags izvora - tri velike, moderne pri postaji Bivio - Nabrežina se oddajo <572 Pojasnila daje uprava Edinosti. ^--------n—ani 1 i rs Kmin goldinarja ptaiuiem pe cenah« ki jih drugI ne morejo trst. Vto Modores 6. L nlstr. &m u v Gorici